M. Zor: Gospodarska znanja — nov učni predmet v narodni šoli. Novi zakon o narodnJh šolah z dne 5. decembra 1929. lcta nam je v čl. 42. prinesel med ostalimi učnimi predmeti povsem nov predmet: praktična gospodarska znanja in vednosti z ozirom na potrebe kraja, posebej pa še gospodarstvo oziroma gospodinjstvo. Sprva smo si belili glave, kaj spada pod eno, kaj pod drugo in šele izdani začasni učni načrt višje narodne šole je prinesel širšemu krogu jasnosti. Gospodarsko znanje je učni predmet le v deških, gospodinjstvo pa le v dekliških šolah. V mešanih šolah bodo morali pač otroke ločiti po spolu in poučevati vsake posebej. kakor smo to delali že sedaj pri tclovadbi in ročnih delih. Ker so učni načrti za osnovno šolo tudi pred uvedbo in so že več ali manj, vsaj v projektu, znani, se mi ne zdi odveč, ako se v splošno informacijo o novih predmetih nekoliko pomenimo So ti predmeti potrebni ali ne, ali spadajo v narodno šolo ah ne m ali je predpisana snov iz teh predmetov preobširna ali premajhna — so vprašanja, katerih se ne bom dotikal, ker se ne čutim za 10 zmožnega niti poklicanega. Moje mnenje je tako: učni načrti so tukaj, novi predmeti so uvedeni — poizkusimo jih najprvo in potem šele izrecimo svojo sodbo. Le na podlagi vsestranskih in temeljiti'h izkušenj bomo to mogli storiti in upamo, da bo sodba vsekakor ugodno izpadla. Gospodmjstvo in en del gospodarskih znanj je bilo pod skupnim nazivom: »Kmetijski pouk (v šolah na kmetih)« uvedeno že z začasnim učnim programom iz 1. 1927. Iz tega načrta pa nam ni bilo jasno, kaj naj mesto tega poučujejo v mestnih šolah, oziroma kje naj v podeželskih šolah vzamejo ure za ta pouk. Navadno se je ta predmet poučeval med prirodopisnimi urami. Kaj pravzaprav razumemo pod nazivom: praktična gospodarska znanja. Učni načrt pravi: »Pod tem novim učnim predmetom se morajo razumeti različne stvari: na deželi pomeni to poglavitno kmetiJ9tvo v raznih oblikah po krajevnih potrebah, po mestih pa trgovskoobrtna znanja in vednosti t. j. glavne elemente za razumcvanje trgovsko-obrtnih poslov«. Ker pa so gotova trgovska in obrtna znanja potrebna tudi deci na podeželskih šola'h, se naj poučujejo te stvari ob slabem vremenu tudi tam. O vzroku uvedbe tega. predmeta, in gotovo velja to tudi za gospodinjstvo pri deklicah, pravi načrt v svojem uvodu prav lepo: »Tak predmet se ne nahaja v nobenem učnem načrtu osnovnih šol v zapadnih državah; to je sploh novost za osnovno (vzgojno) šolo. Njegovo uvedbo v učni načrt je povzročila močna življenjska potreba, ker dosedanja šola ni dajala dovolj praktienega za življenje: narodna šola je bila bolj ideološka ustanova brez velike realne podlage. Pritegnitev šole k praktičnemu življenju se je smatrala skoro za izvestno prozaičnost, ki se ne spodobi taki ustanovi. Danes se ne sme več tako misliti, to tem manj, ker se nahaja naš združeni narod v družbi velikih in kulturnih narodov, katerih gospodarska znanja in vednosti moramo s pospešenimi koraki dohiteti, da jim bomo ravnopravni tovariši v človeški družbi in mednarodni edinici ter v mednarodnem tekmovanju. Ono, kar je bilo pri njih izvršeno s počasnim in nalahnim proeesom evolucije v toku vekov, moramo mi' razviti hotoma in zavestno, če 'hočemo vzdržati v tekmi, ki se nam je siloma vrinila. Močno razviti svetovni promet, mnogostransko razvita svetovna trgovina ter industrija, potreba, da se razdelitev gospodarskih dobrin uredi z mednarodnim izmenjavanjem in prometom, zahteva imperativno, da naš narod ekonomsko napreduje močneje in hitreje, da bo mogel vzdržati v mednarodni tekmi. Šola mora pomagati z vso energijo narodu, da bo dosegel z večjo intenziteto v proizvodnji maksiir.um uspeha v vseh gospodarskih panogah. Ker je naša zemlja v prvi vrsti poljedelska, je vsakogar dolžnost, pomagati našemu kmetu, da postane napreden in zaveden poljedelec, živmorejec, sadjar, vinogradnik, čebelar, vrtnar, gozdar itd. — vse po prilikah njegove ¦ožje domovine. Z dosego večjih dohodkov s svojega posestva bo našemu kmetu omogočeno boljše in civiliziranejše življenje, katerega mu, to lahko priznamo, še vedno primanjkuje. Vsled tega mora nuditi: 5ola več praktičnosti, aktivnosti in produktivnosti. Kmetijstvo se mora učiti na praktični podlagi. Šolski vrt, čebelnjak, sadovnjak in gozdna drevesnica morajo postati na vasi ugledne agronomske postaje.« S temi besedami nam učni načrt dovoljno obrazloži važnost novega predmeta. Tej važnosti primerne so mu tudi odmerjene učne ure. V III. in IV. razredu osnovne šole po dve uri tedensko, v višji narodni šoli pa v vseh štirih razredih po tri tedenske učne ure. Ker število skupnili učnih ur ni zvišano, je čas za druge predmete, posebno za učni jezik in računstvo okrnjen. To pa samo na vfdez, kajti mnogo, kar se je do sedaj poučevalo pri jezikovnem pouku in pri računstvu, odpade na novi predmet, n. pr. uporabno spisje, trgovsko računstvo itd. Učni načrt loči trgovsko-obrtna gospodarska znanja, zato je tudi predpisana učna snov za mesta ter industrijske kraje drugačna nego za deželo. Nekaj pa je vendarle skupnega, to kar morata obe plasti našega prebivalstva vedeti. Kar je skupnega, predpisuje načrt za III. razred osnovne ter za I. in II. razred višje narodne šole, v IV. razredu osnovne in v III. ter IV. razredu višje narodne šole pa je ločitev po strokah že strožje izvedena. Osnovna šola mora podati1 osnovne pojme iz gospodarstva in praktičnih življenjskih vednosti, višja narodna šola pa se bolj poglobi v posamezne 'kraju primerne panoge ter poda precej vsestransko znanje iz gospodar.stva. S tem poukom pridobi učenec osnovne šole mnogo za življenje. Nauči se uporabljati pošto, telegraf in telefon, spozna namen poštne in taksne znamke, prejme navodilo za gospodarsko izrabo prometnih sredstev. Učenci po mestih spoznajo korist in pomen trgovine in obrti, stopnjo strokovne izobrazbe od početka do samostojnostr, dalje spoznajo razne vrste trgovine in obrti ter industrije. Objasni se jim marsikaj iz narodnega gospodarstva n. pr. o hranilnicah, age» turah, o borzi, o zavarovanju, o tujskem prometu, dalje o denarnih tečajih, davkih, carini, monopolih itd. Vse to seveda le na praktični podlagi in le v osnovnih pojmih. Učenci po deželi pa spoznavajo razne kmetijske panoge in njih pomen za pridobivanje življenjskih dobrin. Višja narodna šola se pa že temeljiteje spušča v gospodarsko prakso. Za oibrtništvo in trgovstvo vežba učence v trgovskem in obrtnem spisju, v občevanju z oblastmi, v spoznavanju raznih zakonov in odredb, v kalkulaciji, knjigovodstvu, razdelitvi dela itd. Pri narodnem gospodarstvu spoznavajo učenci pomen bank in drugih de^narnih zavodov, posebno narodne banke, bistvo denarja in njegovih nadomestil, važnost posameznih panog za državo in narod itd. Otroci z dežele pa dobe podlago za umno kmetijstvo pri temeljiti obdelavi snovi, razdeljene na posamezne mesece, kakor se pač vrši delo zunaj na posestvu. Vsa kmetiško gospodarska predavanja se morajo vršiti večinoma zunaj na polju, v sadovnjaku, v gospodarskib. poslopjih, ker je prav lahko razumljivo, da se morejo le tam z uspehom vršiti. Kakor je za dečke potrebna temeljitejša priprava za gospodarsko življenje, tako je za deklice potrebna boljša priprava za njihov najvažnejši in osnovni poldic, za gospodinjstvo. Zato je vzporedno z gospodarstvom za dečke predpisano gospodinjstvo za deklice. Že v osnovni šoli morajo prejeti osnovne nauke o gospodinjskem delu. Stanovanje, njega oprema in snaženje, kuhinja s posodamf in pripravami, pogrinjanje mize za ko•silo, posteljnina, mrčes, red v hiši in po dvo- rišču, obleka in perilo, vse to mora zanimati že učenko III. razreda. V IV. razredu se temu priključi še kurivo, razne vrste hrana za zdrave, za bolne in za otroke, konzerviranje zelenjadi in sadja, uporaba mleka, ureditev vrta i. dr. Višja narodna šola pa se oprime gospodinjstva bolj sistematično in na širši podlagi. LJčenkam podaja precej znanja o 'hrani, o hranilni vrednosti posameznih pridelkov. o začimbah ter dišavnicah itd. Zita za krušno moko in mesitev ter peka kruha, pomen kvasa, kuhanje enostavnih jedil, pripravljanje slaščic — vse to spada sem. Domače knjigovodstvo, inventar pohištva in perila, prva pomoč ob nezgodah, borba proti nalezljivim boleznim, dolžnosti mlajših do starejših, delo, odmor in igra, svečani dnevi v družini in kaj vem, kaj še vse spada v področje gospodinje m v pouk o gospodinjstvu. Prvi hip se nam čudno zdi o vsem govoriti v šoli sploh. Ako pa pomislimo, kako je to potrebno za življenje, se ne bomo več čudili- uvedbi teh predmetov v šolo. Kje je otrok dobival potrebna navodila za življenje? Doma od očeta in matere? Nekoliko, da, toda le mimogrede, napol izsiljeno od njih. Življenjski koraki šoli odraslega otroka so bili doslej vedno tavajoči, nesigurni, bojazljivi in to ravno vsled nevednosti in nepoznanja življenja. Otrok je 'hodil osem let v šolo, osem let se je učil — in kaj ima po dovršeni šoli od tega. Čitanja in pisanja je zmožen, tudi računati zna, pozna zemljepis in zgodovino, spoznava nekaj živali in rastlin, si zna razložiti nekatere prirodne pojave, zapisati zna celo posamezne črke lepo kaligrafično, ikako se pa kruh služi, kako se pride v življenju do uspeha, tega pa ne zna, o tem ni slišal nikoli v šoli. —: Osem zamujenih let! Z učenjem mora pričeti znova, s težkim in mukepolnim učenjem, v katerem se vrste razočaranja in težke izknšnje, ki stanejo zdravja in denarja in časa. Casa, katerega je že bilo toliko zamujenega. Otroci, ki bodo zapustili novo narodno šolo, bodo mnogo bolj usposobljeni za življenjsko borbo. Oni bodo znali pograbiti za prili;ko, koderkoli se jim bo nudila in znali bodo tudi priliko poiskati. V življenju bodo napredovali, kajti osem let šolanja jim je poleg ostalega podalo tudi osnovne pojme življenja in borbe za obstanek in napredek. Zato se moramo novovpeljanih predmetov oprijeti z ljubeznijo, da pridemo končno do dobrih rezultatov in da se končnoveljavno lahko odločimo, kaj spada v naiodno solo in kaj ne.