KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 43 UDARNIŠTVO IN NAŠI UDARNIŠKI ZNAKI JANEZ ŠVAJNCER Ob pripravah na razstavo Odlikovanja in znaki na Slovenskem smo lahko spoznali, ka- ko malo poznamo na tem področju prva po- vojna leta. Cisto preprosto smo nanje skoraj pozabili in ostajajo v senci let narodnoosvo- bodilnega boja. Zato za razstavo še zdaleč nismo uspeli zbrati vseh znakov za prosto- voljno delo, sočasno pa tudi ne razvozlati vi- ra nekaterih udarniških znakov. Še vedno ubiramo na tem področju prve korake, kljub temu pa vendarle lahko napišemo o udar- ništvu in udarniških znakih nekaj več, kot smo lahko v knjižici Odlikovanja in znaki na Slovenskem. V spominih generacije, ki je pred več kot tremi desetletji prispevala svoj delež k obno- vi in izgradnji dežele, ostajajo podobe poleta udarniškega dela in pod tem udarniškim de- lom marsikdo razume tako sodelovanje v prostovoljnem delu pri odstranjevanju ruše- vin, sečnji lesa v bohinjskih gozdovih za zim- sko kurjavo leta 1945, pospravljanju pri- delkov na Krškem polju kot tudi priznanja najmarljivejšim na zveznih delovnih akcijah in najbolj prizadevnim delavcem v tovarnah, na gradbiščih in v ustanovah. Z zveznih de- delovnih akcij so mladinci celo prinašali značke, na katerih je bilo z velikimi črkami zapisano UDARNIK. Tako ni nič čudnega, če naletimo na več razlag udarništva in naziva udarnik. Kljub temu, da nas v okviru tega sestavka zanima predvsem faleristična plat udarništva, je treba tudi na udarniške znake gledati samo kot na del celote — udarniškega dela in njegove ureditve v Jugoslaviji. Naziv udarnik je bil k nam prenesen iz Sovjetske zveze. Devetega maja 1929 je CK VKP(b) uveljavil »socialistično tekmovanje tovarn in zavodov«. Opredelil je naloge par- tije, komsomola in vseh sovjetskih organov pri organizaciji tega tekmovanja in udar- ništva. Do konca leta 1929 je bilo po vsej Sovjetski zvezi že okrog 300.000 udarnikov. Decembra se je v Moskvi zbral tudi Prvi vse- zvezni kongres udarnih brigad. Takrat se je rodila parola »petletko v štirih letih«. Za udarnike se je pojavilo kar dvajset različnih znakov z napisi »udarniku 5 v 4. letih«, »naj- boljšemu udarniku 5 v 4. letih« in podobno. V začetku leta 1933 sta CK VKP(b) in sov- narkom SSSR tudi uzakonila ustanavljanje in nošenje znakov kot priznanj za delo.^ V Sovjetski zvezi se je podeljevanje raznih udarniških znakov ohranilo vse do danes (najpogostejša je značka »udarnik komu- nističnega dela«, ki je precej skromno izde- lana). Se vedno spodbujajo »socialistično tekmovanje« in vsako leto po kolektivih naj- prizadevnejšim podeljujejo znake »zmagova- lec socialističnega tekmovanja«, kolektivi pa dobivajo prehodne zastavice in podobno. Na raznih področjih družbene dejavnosti imajo razne stopnje častnih nazivov kot priznanj posameznikom (na primer »zaslužni mojster športa«, »ljudski umetnik« in druge). S tem pogledom na udarniške znake in častne naz'- ve v Sovjetski zvezi ne izgubljamo v prazno prostora, pač pa opozarjamo na pravo domo- vino udarništva, udarniških znakov in soci- alističnega tekmovanja. Najmočnejši odmev naslonitve na sovjetske zglede je bil naš Za- kon o častnih naslovih delovnih ljudi iz leta 1948.2 Tudi pri nas so potekale razna oblike soci- alističnega tekmovanja, razglašanja najbolj- ših kolektivov, podelitve prehodnih zastav in podobno (primer: leta 1951 je bilo v prvem polletju za izredne zasluge v izpolnjevanju planskih nalog 52 jugoslovanskih kolektivov nagrajenih z nazivom »zaslužni kolektiv«, .'s. prehodnimi zastavami in z nagradami Glav- nega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Med njimi je bilo osem slovenskih kolekti- vov.* Ob častnih naslovih posameznikom lahko obudimo spomin na to, da je razglasil Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije 23. januarja 1948 pesnika Otona Zupančiča ob njegovi 70-letnici za prvega »ljudskega umetnika« na Slovenskem.'') Natančnejša opredelitev udarniškega nazi- va se je pojavila s Pravilnikom o načinu in pogojih za razglasitev udarnikov v podjetjih m ustanovah, ki ga je sprejela zvezna planska komisija leta 1946." Do tega pravilnika je prišlo po predlogu glavnega odbora enotnih Zvezni udarniški znak, različici v latinici in cirilici 44 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 sindikatov delavcev in nameščencev Jugosla- vije, da bi se enotno določila merila za dosego naziva udarnik. Po tem pravilniku je bil udarnik opredeljen kot časten naziv, »ki se podeljuje delavcem in nameščencem kot priznanje za njihove goreče napore pri obnovi in gospodarski izgradnji države«. Te >. napore pri obnovi in gospodarski izgradnji države« bi se dalo razlagati zelo široko, če ne bi pravilnik sam razgnal vseh dvoumnosti okrog tega, kdo so lahko udarniki. Za razgla- sitev udarnikov so bile pristojne samo upra- ve podjetij ali ustanov. Do razglasitve je lahko prišlo le sporazumno s sindikalno or- ganizacijo, kjer teh ni bilo, pa z delavskimi zaupniki. Že glede na to, kdo je razglašal udarnike, razne frontovske akcije niso sodile v ta krog, še več pa nam povedo pogoji za dosego udarniškega naziva. Do naziva, udar- nik so bili upravičeni delavci in nameščenci, ki so se individualno ali kolektivno udeleže- vali delovne tekme in so v osemurnem de- lavniku v času treh mesecev prekoračili nor- mo za najmanj 20 odstotkov, kjer norma ni bila določena, pa so morali za najmanj 30 odstotkov preseči obstoječe ali običajne nor- me ob dobri kakovosti izdelka. Do naziva so bili upravičeni tudi delavci ki so izpolnili, vendar ne prekoračili norme in proizvodne na- loge, če so med tekmovanjem dosegli pri- hranke pri materialu, gorivu in podobnem za najmanj deset odstotkov. Ob tem ti prihran- ki niso smeli škoditi kakovosti proizvodov, strojev, orodja in drugega. Naziv udarnik je bil namenjen tudi kot spodbuda racionali- zarstvu in tako so bili do njega upravičeni tudi delavci, ki so s svojimi predlogi in iz- najdbami racionalizirali in pospeševali pro- izvodnjo ter s tem podjetju ali ustanovi pri- našali materialno korist. Upravičenec je imel pravico do naziva tri mesece od dne razglasitve. Udarniški naziv je odvzela uprava podjetja ali ustanove po svoji uradni dolžnosti sporazumno ali na predlog sindikalne organizacije oziroma zaupnikov, re udarnik ni več izpolnjeval prej navedenih pogojev ali če je s svojim vedenjem rušil ugled naziva udarnik. Za naše lotevanje udarništva je posebej zanimivo, da pravilnik iz leta 1946 ni predvideval tudi posebnega udarniškega znaka. Kljub temu pa pri udar- ništvu ni šlo samo za časten naziv, pač pa so bile z nazivom povezane določene ugodnosti. Za udarnike se je uvedla dopolnilna preskr- ba z živili, z obleko, obutvijo, s kurjavo in z drugimi življenjskimi potrebščinami. Za udarnike so bile izdane posebne udarniške karte, ki so jih dodeljevale uprave podjetij nh ustanov. Po udarniški karti so imeli udar- niki pravico do nakupa železniških, ladijskih in avtomobilskih vozovnic, gledaliških, kine- matografskih in podobnih vstopnic, ne da bi čakali v vrsti. Upravičeni so bili tudi do ta- kojšnjega pregleda in sprejema v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. Uprave podjetij so lahko po svoji presoji ali po pred- logu sindikalne podružnice predlagale pristoj- nim ministrstvom za denarno nagrado tiste udarnike, ki so se posebej odlikovali. Udar- ništvo in udarniki so dobili svoj prostor v dnevnem časopisju in tudi razglasitve so bile praviloma slovesne. Pojavile so se tudi pošt- ne razglednice s slikami udarnikov, kako preživljajo zasluženi počitek na Bledu ali ob morju. Ta pogled na dopolnilno preskrbo udarni- kov je posebej zanimiv. Ministrstvo za trgo- vino in preskrbo FLRJ je 13. maja 1946 iz- dalo posebno navodilo^ o dopolnilni preskrbi udarnikov. Po tem navodilu so bile uvedene dopolnilne potrošniške živilske karte za udarnike. Dopolnlne potrošniške karte za ži- vila oziroma za industrijsko blago so udar- nikom izdajali krajevni ali mestni ljudski odbori krajev, v katerih je bil sedež podjetja ali ustanove, kjer je bil udarn'k zaposlen. Na podlagi dopolnilne potrošniške živilske karte je imel udarnik pravico do mesečnega naku- pa naslednjih kol-čin racioniranega blaga: do dveh kilogramov pšenične krušne moke, do enega kilograma pšen-čne bele moke, do polo- vice kilograma maščob in do enake količine sladkorja ter do 25 dekagramov soli. Na podlagi karte za nakup industrijskega blaga za udarnike pa je imel udarnik pravico na- baviti blago v vrednosti 2 000 dinarjev. Ven- dar so tudi pri teh kartah veljale določene omejitve. Udarnik si je, na primer, lahko ku- pil s svojimi točkami samo en par čevljev, preostale točke je moral porabiti za drugo blago. Vsaka zloraba dopolnilnih kart za udarnike se je kaznovala po zakonu o za- tiranju nedovoljene špekulacije in gospo- darske sabotaže. Po pravilniku iz leta 1946 je potekalo raz- glašanje udarnikov vse do leta 1949. Decem- bra 1948 je bil v Uradnem listu FLRJ objav- ljen Zakon o častnih naslovih delovnih Ijudi,^ ki je marsikaj spremenil. Udarnik je postal samo eden od častnih naslovov in to najnižji na lestvici, ki jo je določal zakon. Tako so bili za »zaslužne ljudi pri socialistični graditvi« ustanovljeni častni naslovi: udarnik, prvak .¦¦ocialističnega dela, odličen prvak soci- alističnega dela, junak socialističnega de- la ljudske republike in junak socialističnega dela FLRJ. Zakon je segel tudi na vas in ustanovil za >.zaslužne delovne kmete in za- služne delovne ljudi v kmečkem zadružniš- tvu« častne naslove: zaslužen kmet, zaslužen KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 19J0 45 kmet zadružnik, odl.čen kmet zadružnik ljudske republike in odličen kmet zadružnik FLRJ. Za delovne ljudi v kmetijstvu, ki so presegali poprečne uspehe pri kmetijskem pridelovanju, je bil ustanovljen častni naslov borec za velik pridelek. Preveč bi bilo, če bi iz Zakona povzemali vse opredelitve in po ¦ goje za posamezne častne naslove in je do- volj, če v okviru te teme ostanemo samo pri udarniku. Uredba,^ ki je bila izdana, je spre- menila čas, ki je bil potreben za dosego udar- niškega naziva. Prej je bilo potrebno trome- sečno obdobje izpolnjevanja potrebnih pogo- jev, po novem pa samo en mesec. Do razgla- sitve udarnikov je moralo priti vsak mesec in to do desetega dne v mesecu. Ne glede na vzroke, zavlačevanje z razglašanjem udarni- kov ni bilo dovoljeno. Nova uredba je določa- la, da od dne, ko je delavec izpolnil pogoje za udarnika, pa do dneva razglasitve, ni sme- lo preteči več kot 30 dni. Ugotovljeno je bilo, da nepravočasno razglašanje udarnikov kvarno vpliva na razvoj udarništva in ga du- ši. Prej so bile razglasitve udarnikov vezane na državne praznike. Razumljivo, da je tako prihajalo do razlik med izpolnitvijo pogojev za udarniški naslov in samo razglasitvijo. Tako je bil po novi uredbi pogoj za dosego udar- niškega naslova v tem, da je delavec v red- nem delovnem času v teku meseca dni popreč- no presegal predpisano delovno normo za do- ločen odstotek ter pri tem dosegal predpisano kakovost proizvodov oziroma dela in se dr- žal vseh predpisanih normativov za porabo surovin, goriva in maziva. Cas enega meseca se je pričel šteti od prvega dne dalje, ko je delavec začel presegati predpisano delovno normo za določen odstotek, ob upoštevanju predpisanih normativov. Vsak neopravičen izostanek z dela je prekinil tek časa, ki je bil potreben za dosego naslova udarnik. Udarnik, ki je uspel obdržati udarniški naziv nepretr- goma dvanajst mesecev, je bil upravičen do častnega naslova prvak socialističnega dela. Častni naslov odličen prvak socialističnega dela pa je šel k udarniku, ki je obdržal udar- Udarniški znak Slovenija ceste niški naziv najmanj tri leta. Že ob uveljav- ljanju teh določb se je pokazalo, da je bilo po podatkih okrajnih poverjeništev za delo precej delavcev, ki bi bili upravičeni do čast- nih naslovov višjih stopenj. Na območju MLO Maribor je bilo na primer kar 13 delavcev in delavk, ki so imeli izpolnjene pogoje za častni naslov prvak socialističnega dela. Predvsem je šlo za udarnice v mariborski tekstilni in- dustriji. Ena udarnica je imela pogoje celo za razglasitev za odličnega prvaka socialistične- ga dela. Tak pregled je bil objavljen v mari- borskem Vestniku oktobra 1949, torej nekaj manj kot leto dni po sprejetju Zakona o častnih naslovih delovnih ljudi, ki je zahte- ' val stalno spremljanje doseženih pogojev za razne stopnje častnih naslovov. Zato je Vest- nik ostro zapisal, da so za prej omenjeno stanje »odgovorne uprave podjetij in sindi- kalne podružnice, ki nimajo točne evidence o svojih udarnik h in ki ne zasledujejo naše za- konodaje. V borbi za izvršitev planskih na- log v tretjem letu naše petletke pomeni pre- zrtje tako važnih elementov neopravičljivo malomarnost.. V tem časopisnem zapisu je zajeto bistvo poslanstva udarništva in sploh častmh naslovov. Udarništvo, gibanje za visoko produktivnost, je veliko pomenilo pri reševanju težav zaradi pomanjkanja de- lovne sile in pri pravočasnem izpolnjevanju planskih nalog. Ob utemeljitvi k Zakonu o častnih naslovih delovnih ljudi je na seji Zveznega sveta in Sveta narodov Skupščine FLRJ Djuro Salaj svoje besede sklenil: »Po- deljevanje častnih naslovov pomeni velik prispevek na tej poti, v borbi za izpolni- tev petletnega plana — za izgraditev so- cializma.«'" Predsednik vlade FLRJ Josip Broz-Tito pa je svojo obrazložitev ob spre- jemanju tega zakona v Ljudski skupščini FLRJ končal takole: »Ta zakon mora po- stati močna spodbuda za množično raz- širitev udarniškega gibanja in za podporo in pravilno nagrajevanje zaslužnih in od- ličnih delovnih ljudi in kolektivov. Hkrati pa mora b.ti ta zakon vodilo za vse naše državne organe, da pomagajo pri vse več- jem razvijanju socialističnega tekmovanja, ga olajšajo in poskrbijo, da so naloge ki jih ta zakon postavlja, pravilno in pravočasno uresničene. Od pravilnega da- janja častnih naslovov nista odvisna le na- daljnji zamah socialist čnega tekmovanja in priznavanje osebnih in kolektivnih za- slug za socialistično graditev, temveč tudi stalno dviganje produktivnosti dela in v.se proizvodnje v naši državi kot temeljnega pogoja za stalno in vse hitrejšo graditev in zmago socializma v Federativni ljudski re- publiki Jugoslaviji.«'' 46 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Udarniški znak, podeljen v Ajdovščini 1946 Udarniško gibanje je zmanjševalo potre- bo po novi delovni sili ter nadomeščalo manjkajočo. V Sloveniji je bilo v letih 1946 do 1949 razglašenih 38.397 udarnikov. Po posameznih letih pa je bila slika taka: leta 1946 razglašenih 1444 udarnikov, 1947 — 6 972 udarnikov, 1948 — 10 761 udarnikov in leta il949 — 19 220 udarni- kov.'^ Po spremembi potrebnega časa za dosego udarništva je leta 1950 število raz- glasitev skokovito zraslo. Leta 1950 so bili med udarniki številčno najmočneje zasto- pani delavci v ndustrijskih obratih in rud- nikih — 46 odstotkov udarniških naslovov, 24 odstotkov naslovov so imeli delavci gradbene stroke, tem so sledili prometni, kmetijski in drugi delavci.y Mariboru je leta 1950 dobil skoraj vsak šesti delavec ta naziv. Ob teh, v tisku objavljenih po- datkih, je zanimivo pogledati v organiza- cijsko poročilo CK KPS za II. kongres Ko- munistične partije Slovenije, ki je bil no- vembra 1948 v Ljubljani.''' Po tem poroči- lu, ki se lahko nanaša le na stanje do dru- ge polovice leta, je bilo v Sloveniji okrog 3000 udarnikov, vendar med njimi samo 445 članov Partije. V poročilu za III. kon- gres Ljudske mladine Slovenije, ki je bil junija 1947, je bilo med 5214 udarniki, ki so bili razglašeni v Sloveniji, 519 mladin- cev in mladink.'5 Številke o razglašenih udarnikih nam ne morejo veliko prispevati k pravi podobi o udarništvu, zlasti še, če bi hoteli skozi te številke meriti v posameznih okoljih odnos da dela in do izpolnjevanja planskih nalog. Ponekod so začeli z razglašanjem udarni- kov tudi zelo pozno. Tako v murskosoboš- kem okraju v prvih treh mesecih leta 1949 niso razglasili niti enega udarnika, oktobra in novembra istega leta pa kar dvesto.'^ K ustvarjanju podobe o udarništvu nam lah- ko prispevajo tudi številke o naraščaniju števila udarnikov v ljubljanskem Litostro- ju. V letih 1947 do 1952 so v Litostroju raz- glasili 955 udarnikov, med njimi so neka- teii dobili ta častni naziv večkrat, celo tri- najstkrat. Leta 1947 je bilo v Litostroju razglašenih 22 udarnikov, 1948. leta 43 udarnikov, 1949. leta 203 udarniki, nasled- nje leto 348 udarnikov in leta 1951 339 udarnikov." Ob iskanju številk o številu udarnikov je treba upoštevati, da se v ta- kratnem časopisju pojavljajo tudi naspro- tujoči si podatki. Vestnik, ki je izhajal v Mariboru, je v svoji številki z dne 9. XII. 1949 zapisal, da je bilo leta 1948 v Mari- boru registriranih 645 udarnikov. V šte- vilki z dne 5. I. 1949 pa je bilo zapisano, da je bil v Mariboru leta 1948 razglašen 1 101 udarnik. Morebiti je do te in še do katere podobnih razlik v številkah prišlo zaradi različnega štetja. Razglasitev udar- nikov je bilo več, kot je znašalo samo šte- vilo udarnikov. Mnogi delavci so bili tudi drugič, tretjič in še večkrat razglašeni za udarnike. Kot v Sovjetski zvezi tako se je tudi pri nas uveljavila posebna oblika udarniškega dela — izpolnjevanje nalog petletnega pla- na 1947 — 1951 (ki je bil podaljšan še v leto 1952). Po dosedanjih pregledih ni zna- no, da bi obstajali tudi pri nas posebni znaki za najmarlivejše izpolnjevalce nalog petletke. Kljub temu pa je veljalo tem de- lavcem precej pozornosti. Januarja 1950 je bil v Ljubljani zbor delavcev, ki so že iz- polnili naloge prvega petletnega plana in so delali za drugo petletko. Ob tem zboru je bilo v Sloveniji 143 takih delavcev. Med nji- mi je bilo največ rudarjev — kar 39. Bilo je devetnajst rudarjev iz rudnika v Zagorju in med njimi celo dva trinajstkratna udar- nika (Jože Cretnik in Vinko Garantini). Gradbincev je bilo 33."* Navedimo še, kakšna je bila videti pravi- ca udarnikov do dodatne preskrbe ob kon- cu leta 1949. Udarniki so bili upravičeni do enomesečne udarniške nakaznice za živila in za blago. Živilske udarniške nakaznice RU so veljale mesec dni od dneva izdaje ter so imele odrezke za 1000 gramov sladkorja., 750 gramov maščob, 1000 gramov pšenične moke in 1500 gramov mesa. Industrijske udarniške nakaznice IRU, ki so veljale do prvega aprila 1950, so imele 30 točk. Ob tej dodatni preskrbi je pripadal udarnikom, ki so obdržali udarniški naslov najmanj tri mesece nepretrgoma ali v zadnjih dva- najstih mesecih v presledkih šest mesecev, prvi naslednji plačani letni dopust najmanj 18 dni. Udarnikom ki so obdržali ta naslov KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 47 najmanj šest mesecev ali v zadnjih dva- najstih mesecih s presledki osem mesecev, je pripadal prvi nasledenji plačani dopust najmanj 21 dni.'' Treba je še zapisati, da je delovni človek s častnim naslovom prvaka socialističnega dela ali zaslužnega kmeta dobil tudi medaljo dela. Do reda dela III. stopnje (po danes, veljavnem poimenovanju red dela s srebrnim vencem) je bil upra- vičen nosilec častnega naslova odlični prvak socialističnega dela ali zaslužni kmet zadružnik in tudi kolektiv, ki je do- bil častni Inaslov kolektiva prvaka socia- lističnega dela ali zadruga, ki je dobila častni naslov zaslužne zadruge. Tako se je z naslednjimi stopnjami častnih naslovov dvigal tudi rang državnega odlikovanja, do katerega je bil odlikovanec upravičen, ko si je prislužil častni naslov. Tak način po- deljevanja odlikovanj za delo je bil raz- meroma zelo pravičen in v tistih letih je prišlo tudi največ redov in medalj dela de- lavcem — neposrednim proizvajalcem. Čeprav ta sestavek nima namena biti zgodovinsko celovita predstavitev udar- ništva pri nas, političnih in gospodarskih razmer, v katerih je nastajalo, potekalo ter prenehalo, je treba — preden preidemo k opisu sam.ih udarniških znakov — vsaj ne- kaj besed reči o koncu udarništva. "V Uradnem listu FLRJ zaman iščemo do- ločbe, ki bi nam povedale, zakaj in kdaj natanko je bilo ukinjeno udarniško tekmo- vanje. S stališča zgodovine KPS lahko za- pišemo, da je do prenehanja udarništva prišlo med drugim in tretjim )kongresom KPS oziroma ZKS. Tretji kongres ZKS je bil od 18. do 20. maja 1954. V poLtično or- ganizacijskem poročilu-" o delu Zveze komu- nistov Slovenije v dobi med II. in III. kon- gresom je čas med obema kongresoma raz- deljen na več obdobij. Tako je čas od re- solucije Informbiroja do sredine leta 1950 opredeljen z značilnostjo prehoda iz admi- nistrativnega načina vodenja gospodarstva do ustvaritve ideje o delavskem uprav- ljanju v gospodarstvu. Drugo obdobje bi naj trajalo od srede leta 1950 do VI. kon- gresa ZKJ oziroma do sprejema Ustavnega zakona ob koncu leta 1952. Po organiza- cijskem poročilu je bila to doba, ko je bilo delavsko upravljanje razvito in izpopolnje- no z vsemi organi ljudske samouprave od najnižjih do najvišjih, vse do Zvezne skupščine FLRJ. Tretje obdobje je bilo opredeljeno kot čas po VI. kongresu ZKJ. Cas prenehanja udarništva sodi v obdob- je prehoda med prvim in drugim obdob- jem, približno v leto 1951. Še leta 1950 je bilo razglašanje udarnikov v polnem raz- mahu in glede na novo Uredbo iz leta 1949 je bilo v letu 1950 razglašenih tudi največ udarnikov. Tako je očitno, da je bilo udar- ništvo povezano z velikimi družbenimi spremembami, ki so se dogajale pri nas po prelomu s Sovjetsko zvezo. Zmotno pa bi bilo trditi, da je prelom po resoluciji In- formbiroja pomenil takoj tudi konec udar- ništva. Ne. Upravičeno lahko zapišemo, da je bilo celo narobe. V letih 1949 in 1950 je bil dosežen največji razmah udarniškega tekmovanja, Sirotanovičevega gibanja, tu- di prostovoljnega dela frontovskih brigad tako po številu opravljenih ur kot po številu udeležencev. Zakaj? Pomemben vzrok je bil v odpravljanju posledic, ki jih je jugoslovanskemu gospodarstvu povzro- čila ekonomska blokada Sovjetske zveze. Ni treba ponavljati znanih številk, v koliki meri je bilo povojno jugoslovansko gospo- darstvo navezano na vzhod. Po prelomu ni bilo druge možnosti, kot opreti se na lastne sile. To je en del podobe, drugi del pa je temeljil na težnji, da bi vsemu svetu dokazali, da klevete o Jugoslaviji ne drže. Tako v prvem obdobju po prelomu s Sov- jetsko zvezo tudi ni prišlo takoj do preloma z mnogimi od tam prinesenimi zgledi, tem- več do še doslednejšega vztrajanja pri njih. lanuarja 1949 je II. plenum CK KFJ spre- jel vrsto usmeritev, ki bi naj pomagale uresničiti petletko. Med drugim se je ple- num zavzel tudi za krepitev discipline v gospodarstvu), za spodbujanje tekmovanja, novatorstva in racionalizatorstva. Zavzel se je še za doslednejšo kolektivizacijo na vasi. Tudi ta kolektivizacija, ki se je ravnala po izkušnjah kolektivizacije v SZ, bi naj ovr- gla trditve kampanje Informbiroja. Do ocen sovjetske prakse, kot je bila na pri- mer zajeta v besedah sekretarja OF in predsednika vlade LRS Mihe Marinka na iietjem plenarnem zasedanju Glavnega od- bora OF Slovenije oktobra 1949, je prišlo postopoma. Tudi udarništvo je pomenilo enega od dokazov naše pravilne poti v so- cializem, kar je zapisal tudi Martin Greif oktobra 1949 v Delavski enotnosti v članku Sirotanovičevo gibanje za višjo storilnost.^' Ta članek je bil uvrščen v gradivo za stro- kovne izpite uslužbencev. V njem je pisec opredelil delovne uspehe udarništva kot posledico oblasti delavskega razreda v naši državi. Med drugimi je zapisal: »Prvi in osnovni pogoj, da se v polni meri razvije visoka storilnost, torej je, da so proizva- jalna sredstva v rokah delavskega razreda. Mi poznamo tudi v kapitalizmu visoko sto- rilnost dela, vendar pa se zaradi zakoni- tosti, ki vladajo v kapitalizmu, storilnost 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 dela ne more razvijati v polni meri.'< Ob tem je c članku dokazoval, da je »dandanes socializem v Jugoslaviji že otipljivo dejstvo, ki ga hočeš nočeš priznava vsak dan ve- dno večje število naprednih ljudi v svetu, samo zakrknjeni agenti Informbiro j a ga nočejo videti.« Konec obdobja udarništva je vprašanje, ki bi terjalo temeljito obdelavo. Tako bi v jasnejši luči stopili pred nas svetlejša in temnejša plat udarništva. Prva je prišla najmočneje do izraza v prvih povojnih le- tih, ko je obnova v vojni zelo uničenega gospodarstva terjala tudi tovrstne prijeme. Druga bi se lahko pokazala v oceni posle- dic, ki jih je udarniško delo puščalo na udarnikih. Pretirano naprezanje pri delu v velikokrat slabih delovnih razmerah in ob skromni prehrani je vplivalo na 'zdravje zlasti tistih udarnikov, ki so se najbolj tru- dili. Izrazit slovenski primer te vrste je bil Jože 'Huso, eden najbolj populariziranih udarnikov v slovenskem časopisju. Naziv heroj dela Si je prislužil pri gradnji mostu čez Donavo pri Pančevu 1945—46. Kot več- kratni udarnik v Tovarni metalnih kon- strukcij v Mariboru je bil leta 1948 odliko- van z redom dela druge stopnje, kmalu po udarniškem obdobju pa se je začelo njego- vo bolehanje, ki ga je pripeljalo tudi do in- validske upokojitve. Slaba stran udarništva, ki ni vidna na prvi pogled in je prišla najmočneje do iz- raza v raznih oblikah tekmovanj in pri ju- goslovanski stahanovščini — Sirotanoviče- vem gibanju, je bila v tekmovanju. Po- gosto je tekmovalna prvina potisnila v ozadje vse drugo. Cilj je bil postaviti nov rekord (na primer — v čim manj urah postaviti novo hišo) in sploh doseči neobi- čajen utpeh. Brigade (skupine delavcev, ki so štele po šest, dvanajst ali dvajset ljudi), ki so tekmovale, so bile sestavljene iz naj- boljših delavcev. Zato so dosegale velike delovne uspehe. Drugi del kolektiva — ve- čina — je stal ob strani. Zakon o častnih naslovih delovnih ljudi je med drugim predpisal, da se ob častnem naslovu daje tudi znak. V uredbi o dajanju častnega naslova udarnik (1949) je bilo do- ločeno, da se udarniku ob razglasitvi izroči udarniška diploma, udarniška izkaznica in udarniški znak. Večkratnim udarnikom bi naj bili podeljeni posebni znaki. Zapisano je bilo, da bo izdal minister za delo FLRJ natančnejše predpise o udarniški diplomi, izkaznici in znakih in o pogojih za podeli- tev posebnega udarniškega znaka. Zvezni udarniški znak dejansko ne sodi v sloven- sko faleristiko, ker je bil vsejugoslovanske narave. Ob njem pa je le treba zapisati, da je bila njegova posebnost v neke vrste dvo- jezičnosti. Znak povsem enake oblike je bil izdelan z napisom UDARNIK v latinici in v cirilici. Iz tega je mogoče sklepati, da je ustrezna oblika pisave sodila na območje posiameznih pisav. Tako bi nekaiko kot >^slovenska« (tudi hrvaška) obveljala razli- čica z napisom v latinici. Ti znaki so bili izdelani iz brona v barvi patiniranega sre- bra. Na znaku je upodobljena petokraka zvezda, ki ima v ozadju veliko kolo. Vanj se upira do pasu gol mišičast delavec, ki je desno od zvezde. Na levi strani so trije žit- ni klasi, pod vsem pa trak z napisom UDAR- NIK (na različici v latinici in cirilici smo že opozorili). Ves znak je v obliki nepravilne- ga kroga, ki je na najširšem mestu širok 30 mm. Zadaj je na znaku samo igla za zati- kanje. Ti znaki — pa naj gre za različico v latinici ali v cirilici — so razmeroma po- gosti. Ker v okviru te teme ni namen sega- li po raznih udarniških znakih zveznih de- lovnih akcij in mladme, lahko preidemo k skromnemu, celo preskromnemu pregledu, ki ga imamo o udarniških znakih na Slo- venskem. Kljub razstavi Odlikovanja in znaki na Slovenskem, ki si jo je v Mariboru in Ljubljani ogledalo veliko obiskovalcev, še vedno ni vseh potrebnih podatkov o veliki, lepo izdelani in rdeče emajlirani zvezdi z napisom UDAR- NIKU. Širina tega znaka je celo 73 mm in se tako po velikosti ter likovni zasnovi razlikuje od znakov, ki jih poznamo kot priznanje iz let po vojni. Na petokraki rdeče emajlirani zvezdi je pritrjeno okroglo bronasto polje, na katerem je delavec z zavihanimi rokavi in s štirimi opekami v rokah. Levo od njega je manjša petokraka zvezda, pod njo pa trak z napisom UDARNIKU. Za, napisom je levo in desno žitno klasje. Po besedah sina enega od nosilcev tega odličja^^ je njegov oče — idrijski rudar — dobil to zvezdo v Ajdovščini avgusta 1946. S slavnosti v Ajdovščini je ta znak pri- neslo štirinajst idrijskih rudarjev. Z njim bi naj bili odlikovani najboljši kopači, tesarji in drugi iz rudnika — »heroji dela« — kot so jim rekli takrat. V Ajdovščini je bila 25. avgusta 1946 velika »parada dela«, združena z ljudskim zboro- vanjem in s športnimi tekmovanji. V nedeljo 25. avgusta se je v Ajdovščini zbralo okrog ICO 000 ljudi. Slovensko vlado je zastopal njen podpredsednik dr. Marjan Brecelj. »Pa- rado dela« je predstavljal sprevod, na čelu katerega so nosili slovensko, jugoslovansko, italijansko, sovjetsko in delavsko (partijsko) zastavo, za njimi pa veliko sliko maršala Tita. Za zastavami so korakali udarniki, ki so se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 49 izkazali pri delu za obnovo in za dvig proiz- vodnje. V sprevodu so bili tudi idrijski rudar- ji — zmagovalci v trimesečnem tekmovanju. Po končani paradi je bilo zborovanje, kjer je množica klicala: »Zahtevamo priključitev Trsta in vse Julijske krajine k Jugoslaviji!« Zborovanje je bilo organizirano kot mani- festacija privrženosti primorskega ljudstva k Jugoslaviji. Poletje 1946 je bilo tudi čas stre- ljanj na mejni črti nad Sočo in sploh napetosti z Amerikanci — vse v znamenju boja za Trst in Julijsko krajino. Na zborovanju je bilo med drugim povedano, da je bilo v coni B v trimesečnem tekmovanju s prostovoljnim de- lom obnovljenih 1492 poslopij, razen tega pa je bilo zbranih še 12,994.399 lir. Največje uspehe so dosegli okraji Idrija, Ilirska Bistri- ca, Vipava in Tolmin Ob vsem tem nam manjka podatek, koliko znakov »udarniku« je bilo podeljenih. Gre samo za sklepanje, če domnevamo, da so jih lazen idrijskih rudarjev dobili tudi drugi udarniki. V nobenem primeru pa število teh znakov ni moglo biti veliko, ker niso pogosti. Ob tem udarniškem znaku nas na »parado de- la« v Ajdovščini avgusta 1946 spominja še po- sebna značka. Delavec z opeko in z žitnim klasjem naokrog je enak kot pri udarniškem znaku, le da je nad delavčevo glavo datum 24. 25. VIII. 1946. Na traku pod delavcem ne piše udarniku, pač pa Ajdovščina. Značka je okrogla s premerom 26 mm ii izdelana iz po- srebrene pločevine. Ta značka je bila na- menjena vsem udeležencem parade dela, zbo- rovanja in športnih tekmovanj. Stala je 15 di- narjev. Čeprav smo zapisali, da bi bilo lepo, če bi o udarniškem znaku iz Ajdovščine imeli še več podatkov, o naslednjih dveh slovenskih udar- niških znakih ne moremo zapisati niti toliko. Prihajata iz dveh podjetij, toda poizvedo- vanja v enem in drugem kolektivu so ostala brez odmeva. Udarniški znak Gradlsa ! IKOM (Industrija in kovnica Oreškovič Marko), Zagreb, je izdelala lep znak za udar- nike Gradisa. Težko je ugibati o času podelit- ve. Glede na kasnejšo enotno udarniško značko bi lahko bil ta znak iz obdobja pred enotnim znakom, torej iz prvih povojnih let, dopuščati pa je treba tudi kakšno drugo mož- nost. Znak je v obliki rdeče emajlirane zve- zde, ki je široka 35 mm. Na njej, so obrisi postav treh delavcev — enega s pnevmatič- nim kladivom, drugi ima kramp in tretji lo- pato. Nad njimi je napis UDARNIK. Za kra- ki zvezde je videti nazobčano kolo. Na njem piše GRADIŠ. Zadaj je na znaku samo bro- nast zatik zai nošenje v gumbnici zaviha suk- njiča. Na njem piše IKOM Zagreb. Ves znak je izdelan iz brona, ki je pozlačen. Pozlata je podobna kot na značkah za prostovoljno delo 1948. Leta 1947 je bil Gradiš ob 29. novembru razglašen kot najboljši slovenski gradbeni ko- lektiv in kot tretji najboljši v Jugoslaviji. Septembra 1947 so bila namreč končana dve- letna dela pri gradnji hidrocentrale Maribor- ski otok. Ob koncu del je bilo na proslavi sedmega septembra enainštirideset gradbenih delavcev Gradisa razglašenih za udarnike. Zal pa časopisna poročila o tej in drugih raz- glasitvah udarnikov ne omenjajo posebnih znakov. Pri naslednjem slovenskem udarniškem znaku vemo samo to, da gre za udarniški znak podjetja Slovenija ceste. Glede časov- ne opredelitve velja vse, kar smo napisali prej. Znak je skrbno in lepo izdelan v obliki peterokrake zvezde, ki jo sestavlja množica žarkov. Ti prihajajo izza polja v sredini znaka. Polje je peterokotne oblike, modro emajlira- no, čezenj gre belo emajliran trak z napisom UDARNIK. Pod njim je napis Slovenija- ceste in upodobitev ceste z nadvozom. Ves znak je širok 50 mm. Več o tem znaku, žal, ne moremo zapisati. Dodati je treba vsaj nekaj besed v pojasni- lo, zakaj ima — kot smo uvodoma zapisali — udarništvo v spominih nekdanjih udeležen- cev prostovoljnega dela, zveznih akcij in tudi udarnikov v proizvodnji, tako širok pomen. Časopisje in aktivistični besednjak se nista izogibala zelo široke uporabe besede udar- ništvo. Sčasoma je ta široka razlaga udar- ništva dobila tudi svoje formalne temelje. Marca 1947 je bil predpisan pravilnik^a o razglašanju udarnikov na mladinski progi Šamac — Sarajevo, ki so ga, če je bilo tako določeno v uradnem listu, smiselno uporablja- li tudi na nekaterih drugih večjih delovnih akcijah po državi (na primer pri gradnji No- ve Gorice 1948). Se vedno pa niso sodili v no- benega predpisov o udarništvu najprizadev- 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 nejši udeleženci prostovoljnih delovnih bri- gad. Šele novembra 1949 je bil predpisan tudi poseben pravilnik-* o dajanju častnega naslova udarnik članom mladinskih, frontnih in po- dobnih delovnih brigad, ki so bile na delu neprekinjeno najmanj en mesec. Tako so bili člani teh brigad glede na udarništvo in na ugodnosti v zvezi s tem ize- načeni z udarniki v proizvodnji. Leta 1950 je posebno navodilo-" zapolnilo vrzel okrog udarništva delavcev, ki so opravljali dela, ki jih ni bilo mogoče meriti z normami. Tako je častni naslov udarnik prevladal tudi formal- no na vseh področjih kot priznanje za najbolj prizadevne. Pred to enotno ureditvijo so ve- ljale v Sloveniji posebne značke kot priznanja prostovoljnim delavcem z največ opravljeni- mi urami. Glede na število potrebnih delov- nih ur je imela taka značka leta 1974 tri in le- ta 1948 celo štiri stopnje. Na vasi pa so bili le- ta 1948 najmarljivejši graditelji zadružnih do- mov odlikovani s posebno značko, ki je imela tri stopnje. Te značke za prostovoljno delo, značke za gradnjo zadružnih domov 1948 in slovenske udarniške značke predstavljajo ce- loto našega falerističnega bogastva iz povoj- nih let. Predstavljajo nam svojevrstno priče- vanje o letih, ki niso bila lahka in so terjala veliko dela in odrekanj. Upajmo, da bo ob tej ali oni priložnosti odkrit še kateri izmed teh že pozabljenih znakov in bo izpopolnil grobo izdelano podobo, ki je trenutno pred na- mi. Pri njihovem nastajanju in podeljevanju je bilo precej nenačrtnosti in tudi slučajnosti, tako da ni nič čudnega, če je težko izobliko- vati dokončno podobo slovenskega faleristi- čnega bogastva prvih povojnih let. Kot pri vseh priznanjih in odlikovanjih je tudi pri udarniških znakih težko reči, kolikšen je bil njihov delež pri spodbujanju udarniške- ga gibanja in s tem večje produktivnosti. Pri odlikovanjih (udarniški znaki so bili določena vrsta odlikovanj) gre za moralno priznanje in tako njihovega pomena ne bi smeli zanemar- jati. Tudi udarniški znaki so bili taka priz- nanja, ne glede na ugodnosti, ki jih je udar- ništvo prinašalo udarniku tudi v materialnem smislu. Nositi udarniški znak je pomenilo med drugim dokazovanje in potrjevanje svojega odnosa do nove družbene ureditve. Na zvez- nih delovnih akcijah so lahko prišli do udar- niških značk (torej do odlikovanj) mladinci, ki so še nekaj let prej, med vojno, bili premladi, da bi se lahko vključili v boj. Mladinski udarniški znaki so tudi edini, ki so se ohranili vso do danes in predstavljajo dejansko edino odlikovanje, do katerih prihajajo mladinci, če ne upoštevamo nekaterih odličij, s katerimi so lahko nagrajeni v obrambnem urjenju. Trije slovenski udarniški znaki, ki smo jih opisali, niso več nekaj osamljenega, če jih obravnavamo kot del celote s prej navedenimi drugimi priznanji. Bili pa so ti znaki kot značke za prostovoljno delo in značke za gradnjo zadružnih domov 1948 povezani z ne- čim, kar je ostalo v preteklosti. Kljub temu pa se odnos nosilcev do prisluženih znakov kaže še zdaj po treh desetletjih. Te znake je bi J o videti skrbno pripete ob nekaterih pro- slavljanjih obletnic posameznih večjih akcij iz let po vojni. OPOMBE 1. B. I. Iljinski: Znački i ih kolekcioniovanie, Moskva, 1977. — 2. Zakon o častnih naslovih de- lovnih ljudi, Uradni list FLRJ, št. 106/1948. — 3. Slovenski poročevalec, 4. IX. 1951. — 4. Janez Logar: Oton Župančič — prvi slovenski »ljudski umetnik«. Koledar Prešernove knjižnice za. leto 1949, stran 50. — 5. Pravilnik o načinu in pogojih zq razglasitev udarnikov v podjetjih in ustano- vah. Uradni list FLRJ, št. 33/1946. — 6. Navodilo o dopolnilnem preskrbovanju oseb, ki so razgla- šene za udarnike. Uradni list FLRJ, št. 40/1946. — 7. Zakon o častnih naslovih delovnih ljudi, Uradni list FLRJ, št. 106/1948 — 8. Uredba o da- jpnju častnega naslova udarnika. Uradni list FLRJ, št. 73/1949. — 9. Posvetimo več pozornosti udarnikom, Vestnik, glasilo OF za Mariborsko oblast, 29. X. 1949, — 10. Ljudska pravica, 1. XII. 1948 — 11. Zakon o častnih naslovih delov- nih ljudi in Zakon o iznajdbah in tehničnih iz- popolnitvah. Zbirka zakonov FLRJ, št. 27/1949 — IL'. Vestnik, 3. II. 1950 — 13. Slovenski poroče- valec, 3. I. 1951 — 14. Organizacijsko poročilo CK KPS, II. kongres KPS, Ljubljana 1949, stran 332 — 15. Tovariš, št. 24/1947 — 16. Vestnik, 19. XII. 1949 17. Kakšen je bil meter za plačo, Delo, praz- nična priloga za 29. november 1978, stran 36 — 38. Vestnik, 16. I. 1950 — 19. Posvetimo več pozornosti udarnikom, Vestnik, 29. X. 1949 — 20. III. kongres Zveze komunistov Slovenije, Can- karjeva založba 1954, stran 28 — 21. Martin Greif: Sirotanovičevo gibanje za višjo storilnost. Delavska enotnost, 29. X. 1949 — 22. Slavko Ločni- kar, Idrija, pismo avtorju 1979. — 23. Pravilnik o razglašanju udarnikov na mladinski progi Sa- mac—Sarajevo, Uradni list FLRJ, št. 32/1947 — 24. Pravilnik o dajanju častnega naziva udarnika članom prostovoljnih delovnih brigad. Uradni list FLRJ, št. 99/1949 — Navodilo o dodeljevanju častnega naziva udarnik uslužbencem, ki oprav- ljajo dela, ki se ne normirajo. Uradni list FLRJ, št. 56/1950.