Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hu-mer in Slavka Rojina. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XIV. — 30. XI. 1970 — Št. 11 tekstilec -k-K-k-K-k-k-k-k-k-K-k-K-tc-k-k-k-k-K-k-k-k-it-t 29. NOVEMBER DAN REPUBLIKE Že 27 let je poteklo od zgodovinskega dne, ko so bili na II. zasedanju AVNOJ-A v bosanskem mestecu Jajcu postavljeni temelji nove Jugoslavije. Vsi sklepi tega zasedanja so močno odjeknili v naši domovini in po vsem svetu. Dali so še večji polet narodnoosvobodilnemu boju in utrdili pripravljenost vojske in narodov, da zdrže v tem boju do končne zmage. Uspehi so bili iz dneva v dan večji. Osvobojeno ozemlje se je vse bolj širilo, rasla je ljudska oblast in resnica o Jugoslaviji si je utirala pot v svet, in končno je prišel tudi dan zmage in potrditev sadov revolucije — proglasitev Federativne ljudske republike 29. 11. 1945. Čas, ki je potekel od tedaj, še ni tako dolg, uspehi, ki smo jih v tem času dosegli, pa so ogromni, tako v našem notranjem življenju, kot tudi v mednarodnem pogledu. Iz zaostale in še posebej zaradi vojne hudo prizadete države, kakršna je bila nova Jugoslavija ob ustanovitvi, je postala naša domovina pod vodstvom maršala Tita, industrijsko razvita dežela, ki se uspešno vključuje v mednarodno gospodarsko življenje. V razmeroma kratkem času smo si ustvarili močno težko industrijo, razvili lahko industrijo, ki daje vedno več in v vedno večji izbiri blago za široko potrošnjo, izboljšali in mehanizirali smo kmetijstvo, razširili in izboljšali prometne poti itd. Širom po Jugoslaviji so zrasle nove tovarne, nove šole, bolnišnice, stanovanjska naselja, gledališča, otroške ustanove, centri za rekreacijo in še veliko drugega, kar vse omogoča lepše življenje družin in posameznikov. še posebej pa se je nova Jugoslavija pod vodstvom maršala Ti- ta in ZK uveljavila v mednarodnem političnem življenju. S svojo načelno, neodvisno, miroljubno in aktivno politiko si je pridobila velik ugled in simpatije ne le med majhnimi in mladimi azijskimi ter afriškimi državami, temveč med narodi vsega sveta. Dosegli smo ne samo enotnost narodov in delovnih ljudi, temveč tudi enot- nost v idejnih in političnih pogledih. V zavesti naših delovnih ljudi je zelo jasno vtisnjeno spoznanje, da je pot napredka, pot v materialno in duhovno bogatejšo družbo za vse delovne ljudi v demokratičnem samoupravljavskem in humanem socializmu. V tem se kažeta perspektiva in življenjska moč socializma. Tega se naši de- lovni ljudje dobro zavedajo, in prav zato je naš narod pripravljen ostro reagirati na vse, kar zavira oziroma hoče zavreti takšen razvoj socializma. S takšno notranjo in zunanjo politiko ter stališči si je Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita m Zveze komunistov pridobila današnji ugled med našim narodom in svetu. Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila začrtana ta njena pot, ki smo jo vsa ta leta izpopolnjevali in bogatili, in po tej poti bomo zato nadaljevali svoje življenje in svoje delo tudi v prihodnje. 6. seja delavskega sveta 9. novembra je imel delavski svet podjetja svojo 6. redno sejo. Poleg članov delavskega sveta so se seje udeležili še: glavni direktor Dušan Horjak, dr. Miro Dolžan, Tone Čare, Tine Rojina, Vraničar Janez, predstavniki kolektivnih izvršilnih organov in predstavniki družbeno političnih organizacij v podjetju. Dnevni red je bil naslednji: 1. Potrditev zapisnika S. seje delavskega sveta 2. Izvolitev novega predsednika delavskega sveta 3. Poslovno poročilo za 9 mesecev 1970 4. Spremembe in dopolnitve splošnih aktov Pravilnika o dodelitvi stanovanj in posojil Pravilnika o požarno varnostni zaščiti podjetja Pravilnika o upravljanju in poslovanju Delavskega doma Tekstil-indus Kranj, 5. Nabava nekaterih osnovnih sredstev. Pred obravnavo 1 točke dnevnega reda so bili po kratki razpravi sprejeti naslednji sklepi: 1. Za namestnika overovatelja zapisnika delavskega sveta se imenuje Jože Petelin, ker je izvo- ljeni overovatelj Avguštin Udir večkrat zaradi bolezni odsoten. 2. HTV službi se daje navodilo, da občasno izvrši pregled garderobnih omaric po obratih in odredi potrebno za izboljšanje čistoče in reda. 3. Ponovno naj se pregleda razpored prostih sobot za leto 1971 in prouči možnost predlaganih sprememb. Poročilo o tem naj se poda na prihodnji seji delavskega sveta z obrazložitvijo. 1. Potrditev zapisnika S. seje Delavskega sveta Člani delavskega sveta so pregledali vse izvršene in neizvršene sklepe 5. seje, pri čemer so bile podane podrobnejše obrazložitve. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Potrdi se zapisnik 5. redne seje delavskega sveta z dne 28. 9. 1970 kot je bil predložen. 2. Umakne se sklep 5. redne seje Delavskega sveta z dne 28. 9. 1970 naj strokovne službe v sodelovanju z odborom za nagrajevanje pripravijo osnutek posebnega pravilnika o odgovornosti za zastoje, ker je to že urejeno v internih predpisih. Vsem vodjem sektorjev in obratovodjem se dostavi ustrezno navodilo. 3. Komercialni sektor se opozori, da predvidi in pripravi vse po- ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Ob ★ ★ ★ ★ ★ ¥ ¥ ¥ ¥ DNEVU ★ ★ * ¥ ¥ ¥ REPUBLIKE ★ ★ -4- ¥ ¥ ¥ čestitamo ★ ★ ★ ¥ ¥ ¥ ¥ vsem ★ i ¥ ¥ ¥ članom i ★ ¥ ¥ ¥ kolektiva. * $ ¥ ¥ ¥ ¥ upokojenim ★ ★ ★ ★ ¥ ¥ ¥ članom ★ ★ X ¥ ■ v • ★ ¥ ¥ m našim ★ ★ ¥ ¥ ¥ vojakom ★ ★ ★ ¥ ¥ ¥ ter ostalim ★ ★ ★ ¥ ¥ ¥ bralcem ★ ★ ★ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ UREDNIŠTVO ★ ★ ★ ★ t t trebno za pravočasno pluženje snega na področju vseh obratov. 4. Komercialni sektor (nabavni oddelek) se zadolži, da pravočasno nabavi potrebne količine lesa za izdelavo zabojev, oziroma, če to ni bilo izvedljivo, pa že izdelane zaboje, da se tako pokrijejo potrebe, ki jih nakaže tehnični sektor. 2. Izvolitev novega predsednika delavskega sveta Ob reelekciji vodilnega kadra je bil na delovno mesto direktorja tehničnega sektorja imenovan Zvone Čeme, predsednik delavskega sveta. Zaradi nemotenega opravljanja tega delovnega mesta pa se predlaga, da se Zvoneta Černe razreši funkcije predsednika delavskega sveta. Predsednik Sindikalne podružnice Franc Istenič je poročal, da so družbeno politične organizacije podjetja razpravljale o predlogu za imenovanje novega predsednika in predlagajo Olgo ing. Abramič. Drugih predlogov ni bilo. Po sklepu Delavskega sveta so se volitve opravile javno. Glasovanja so se udeležili vsi prisotni člani Delavskega sveta. Po opravljenih volitvah je Delavski svet soglasno sprejel naslednji sklep: l.'Za predsednika Delavskega sveta se izvoli OLGA ing. ABRAMIČ. Dosedanjemu predsedniku Delavskega sveta Zvonetu Čeme se daje razrešnica. 3. Poslovno poročilo za 9 mesecev 1970 Finančni direktor Tone Vimik je podal poslovno poročilo za navedeno obdobje, pri čemer je posebej obrazložil nekatere najaktualnejše podatke o doseženi proizvodnji, kvaliteti in asortimentu tkanin. Nadalje o osebnih dohodkih in investicijski dejavnosti, kakor tudi o rezultatih prodaje na domačem tržišču in izvozu ter o nabavnem poslovanju. Prikazal je še stanje zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Podrobno je obrazložil podatke o delitvi celotnega dohodka in doseženega dohodka. V razpravi je sodeloval tudi glavni direktor Dušan Horjak. Opozoril je na različne napake, ki bi jih sami lahko uredili. Izboljšati bo potrebno odnos do imovine podjetja, proti kršilcem pa ipodvzeti naj ostre jše ukrepe. Ogromne količine blaga se kvari, ker leži na neprimernih mestih in je tako neuporabno. Vprašanje bodoče opreme in rekonstrukcije je pred nami in preden pride do realizacije, bo preteklo skoraj dve leti. Med tem časom pa si moramo pomagati s sedanjimi kapacitetami. Sedanji način dela nam ne bo omogočil Olga ing. Abramič, nova predsednica DS povišanje osebnih dohodkov, če se sami ne bomo zavedali, da moramo zasledovati gibanje proizvodnje po vseh fazah, pa naj bo to v tehnološkem procesu ali pa pri manipulaciji z materialom. Delavski svet je dolžan, da kontrolira sklepe strokovnih služb in če jih niso zmožne izvajati, naj se uvedejo sankcije. Po razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Potrdi se poslovno poročilo za 9 mesecev 1970 kot je bilo predloženo. 2. Tehnični sektor in obratovod-stva se zadolži, da do konca tega leta pospravijo iz obratov vse nedodelano blago z raznimi napakami, desortirano blago in sploh vse blago, ki ni v regularnem proizvodnem procesu. 4. Spremembe in dopolnitve splošnih aktov Delavski svet je obravnaval spremembe in dopolnitve naslednjih splošnih aktov: a) pravilnika o dodelitvi stanovanj in posojil b) pravilnika o požarno varnostni zaščiti podjetja c) pravilnika o upravljanju in poslovanju Delavskega doma »Tekstilindus« Kranj. Sprejeta sta bila naslednja sklepa: 1. Potrdijo se spremembe in dopolnitve splošnih aktov, kot so bile predložene. 2. Izdela se čistopis Pravilnika o požarno varnostni zaščiti podjetja in Pravilnika o upravljanju in poslovanju Delavskega doma ter se dostavi vsem strokovnim službam, obratom in drugim osebam, ki jih rabijo pri svojem delu. 5. Nabava nekaterih osnovnih sredstev Glavni direktor je poročal, da bo poterbno obnoviti proizvodni (Nadalj. na str. 5) O spremembah v zdravstvenem zavarovanju Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj združuje delavce z območja občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržič. Zajema torej kar lepo število zavarovancev, ki naj bi dali svoja mnenja in pripombe na Predlog statuta skupnosti, ki je dan v obravnavo in kateri nam prinaša nekatere novosti in spremembe s tega področja. Naj povzamemo samo nekatere glavne vsebinske oznake. Zdravstveno zavarovanje bo tudi v bodoče obvezno in bo na območju gorenjske skupnosti zajemalo osebe, ki so v delovnem razmerju, čLane predstavniških teles, člane obrtnih zadrug, začasno nezaposlene, starostne in invalidske upokojence, volonterje, učence v gospodarstvu in osebe, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo. Zdravstveno varstvo enakega obsega bodo uživali tudi družinski člani (zakonec, otroci, starši) navedenih zavarovancev, če bodo izpolnjevali določene pogoje. Novost v predlogu statuta je tudi določba, da naj bodo zdravstveno zavarovani tudi nezaposleni otroci od 15.—18. leta, ki se ne šolajo. Glede ob.ike in obsega zdravstvenega varstva naj navedemo to, da nova zvezna kakor republiška zakonodaja določa le najnujnejši obseg teh pravic. Skupnostim zdravstvenega zavarovanja pa je prepuščeno, da s svojimi statuti, upoštevajoč mnenja in potrebe zavarovancev, ter razpoložljiva sredstva, določijo obseg pravic. Pri tem pa, kot odgovorni samoupravljavci, ne bi smeli prezreti dejstva, da bodo prevelike zahteve imele za posledico zvišanje stopenj za zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujemo v breme osebnih dohodkov. V ilustracijo naj navedemo, da so se izdatki za zdravstveno varstvo v osmih mesecih l. 1970 v primerjavi z istim obdobjem leta 1969 zvišali za 26,4 %. Največji porast izdatkov pa je ravno v splošnem ambulantnem in specialističnem zdravljenju, zdravilih, ortopedskih pripomočkih in prevozih z rešilnimi avtomobili. Da bi podkrepili primerjavo potrošnje zdravstvenega varstva, navajamo, da so poprečni izdatki na eno zavarovano osebo znašali v letu 1969 N din 465,— na območju gorenjske skupnosti, oziroma N din 458,— v poprečju za območje SRS. Pri ugotavljanju izdatkov za leto 1971 je predviden dvig osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev za cca 30 % glede na leto 1970. V težnji, da bi tudi v zdravstvu amortizacija postala funkcionalna, pa se predvideva njeno zvišanje v letu 1971 za cca 33 %. Glede načina plačevanja zdravstvenih storitev pri katerem je zdaj veljalo načelo odkupa programa zdravstvenega varstva (pavšalni odkup), pa je v bodoče predvideno plačevanje po storitvah oz. po načelu dohodka. Vse to pa bo imelo za posledico, da bo morala biti stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1971 višja — predvidoma v višini cca 8 % od kosmatih osebnih dohodkov (v le-tu 1970 je znašala skupaj 6,50 odstotka). Predlog statuta predvideva tudi prispevek zavarovanih oseb (participacija) k stroškom za nekatere oblike zdravstvene pomoči, ki pa v primerjavi s skupnimi izdatki za zdravstveno varstvo nima pomembne postavke (samoprispevek 1. 1969 je bil 4,2 %). Pri odmeri višine participacije gre predvsem za to, ali naj se samoprispevek odpravi ali zniža na račun nekoliko višje stopnje prispevka, ki bi jo morali solidarno plačevati vsi zavarovanci. V letu 1970 so postavke samo- prispevka naslednje: din — za specialistični pregled 10,00 — za hišni obisk 10,00 — za prevoz z rešilnim avtomobilom 15,00 — za vsako zdravilo 4,00 — za pomoč pri dovoljenem splavu 100,00 — za zobozdravstveno in zobno protetiko (od vrednosti storitve) 25 % Skupščina skupnosti za prihodnje leto nima namena sprejeti kakih večjih sprememb, izjemoma morda v zobozdravstvu, kjer naj bi po mnenju nekaterih znašal samoprispevek 50 % od opravljene storitve. Glede denarnih nadomestil zvezni in republiški zakon kakor tudi statut ne predvideva znatnejših razlik pri izplačevanju nadomestil osebnega dohodka v primerjavi s sedaj veljavnimi predpisi. Za prvih 30 dni delanezmožnosti naj bi nadomestilo še nadalje izplačevale delovne organizacije v svoje breme, za kar bodo tudi samostojno določile odstotke nadomestila. Skupščina skupnosti pa je ob upoštevanju zakonskih možnosti v predlogu statuta, določila na- slednje odstotke za izplačevanje nadomesti.: 1. če zavarovanec izpolnjuje zahtevano delovno dobo: — 80 »/o od osnove od 1. do 60. dne delanezmožnosti, — 90 % od osnove od 61. dne delanezmožnosti dalje; 2. če zavarovanec ne izpolnjuje pogojev delovne .dobe: — 70 % od osnove od 1. do 60. dne delanezmožnosti, — 80 % od osnove od 61. dne delanezmožnosti dalje. Sedaj pa velja, da je zavarovanec upravičen le do 70 % nadomestila za prvih 7 dni bo.ezni. Za zavarovance, ki so v staležu delanezmožnosti več kot leto dni zakon določa, da se jim nadomestilo zviša za toliko %, kot so se v tekočem letu dvignili poprečni osebni dohodki vseh zaposlenih v zavarovančevi delovni organizaciji. Skupščina je v predlogu statuta osvojila stališče, da naj bd se to nadomestilo pod enakimi pogoji zvišalo že po 6 mesecih. Zavarovanke bodo po novih predpisih prejemale 100 % nadomestilo za čas porodniškega dopusta ne glede na predhodno zavarovalno dobo (sedaj pogoj 6-me-sečna zaposlitev). Pri izplačilu potnih stroškov ostane omejitev tako kot doslej, da do 30 km v obe smeri povračila ni mogoče uveljavljati. Določbe glede pogrebnih stroškov in posmrtnine ostanejo nespremenjene. Predlog statuta pa ne predvideva pomoči za opremo novorojenčka, ker ta pravica spada med obveznosti skupnosti otroškega varstva. Uveljavljanje pravic določa predlog statuta po dosedanjem načinu t, j. omogoča prosto izbiro zdravnika in zdravstvene ustanove. Predvideno pa je to, da zavarovanci uporabijo to možnost le na območju skupnosti, sicer pa morajo doplačati eventuelno razliko, ki bi nastala zaradi zdravljenja izven območja te skupnosti. Predlog statuta nekoliko razširja pristojnost zdravnikov glede odobravanja dopustov v zvezi z delanezmožnostj o. Bolniški dopust bo v bodoče lahko odobril zavarovanki tudi zdravnik — ginekolog, nadalje specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo, zdravnik za otroške bolezni (ko gre za dopust zaradi nege otroka starega do 3 let). Vendar pa bo v zvezi z odobravanjem teh dopustov s strani zdravnikov specialistov, potrebno upoštevati mnenje zdravnika v delovni organiza- Afirmacija Tekstilindusa v Grazu Med številnimi avstrijskimi podjetji, kakor tudi med gosti iz Švice, ki so predstavili svoje izdelke na graški modni reviji, je naš Tekstilindus enakovredno tekmoval za simpatije pri obiskovalcih. Tudi tisk je posvetil veliko pozornosti našim izdelkom. Večkrat so bile objavljene fotografije naših modelov z natančnim opisom kvalitet artiklov našega blaga. že pri prvi udeležbi meseca aprila letos so graški časopisi pisali o novem gostu na graški modni reviji — tovarni Tekstil, indus iz Kranja. Aprila meseca smo prikazali 10 modelov, izdelanih iz deset različnih kvalitet našega blaga, uporabnih za različne dnevne in popoldanske prilike. Na jesenski modni reviji smo prikazali osem modelov za razne priložnosti, ki so bili vsi sprejeti z navdušenjem obiskovalcev. Ponovno so časopisi pisali o Tekstil-indusu in objavljene fotografije so vabile na1 Obisk modne revije. Tako se tudi naše blago že ponuja potrošnikom sosednje Avstri-Praktični komplet bluze In hlač je na policah Modne hiše Maribor Obleka za večerne prilike V oktobru smo se že drugič v škega sejma v času od 3.—11. letošnjem letu udeležili modne oktobra. revije v okviru jesenskega gra- Namen sodelovanja na graški modni reviji je bil — seznanjanje potrošnikov v sosednji Avstriji z izdelki Tekstilindusa. ter pri veliki blagovni hiši Kästner & öhler v Grazu. A. Š. Na jesenskem graškem sejmu so naši modeli, prikazani na modni reviji, poželi velik aplavz. Tudi tisk je posvetil našim izdelkom veliko pozornosti ciji, ki razmere in okoliščine posameznega pacienta bolje pozna in s tem se pridobi tudi evidenca in kontrola staleža. Pri financiranju zdravstvenega zavarovanja pa bo uveljavljena bistvena sprememba s tem, da bo prispevek za zdravstveno zavarovanje samo eden in da odpade predpisovanje vseh ob.ik dodatnega zavarovanja. Novost pri financiranju sklada je tudi v tem, da skupnost samostojno določa višino stopnje prispevka in niso predvidene zakonske omejitve in najvišja meja. Seveda pa mora ta odločitev skupnosti temeljiti na izhodiščih, katerim je podlaga družbeni dogovor med petimi enakopravnimi partnerji oz. njihovimi zastopniki. Ko je tak dogovor tudi podpisan, o njem dokončno odloči skupščina. Novost pa se odraža tudi v tem, da za kritje eventuelnega primanjkljaja sklada, ki bi nastal po zaključnem računu, ni mogoče predpisati izrednega prispevka. Primanjkljaj se mora kriti iz rezervnega sklada, porabljeni znesek do višine obvezne rezerve (ki znaša 8,33 % predvidenih izdatkov), pa se nadomesti v prihodnjem „etu s predpisanim posebnim prispevkom, ki ga plačujejo delodajalci iz svojih sredstev in se vračunavajo v osebni dohodek. če naj za zaključek izrazimo neko splošno mnenje o vsej tej problematiki, potem bi to lahko oprli na nekatere zakonitosti, ki morajo biti prisotne pri vseh oblikah gospodarjenja. Ako je pogoj za zvišanje stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje, zvišanje osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev in amortizacije, ter ostalih postavk v stroških, potem zavarovanci upravičeno lahko pričakujemo določen napredek v kvaliteti in nivoju zdravstvenih storitev, izboljšavi notranje organizacije in odpravi raznih anomalij, ki se pojavljajo tudi na tem področju. če bo gorenjska skupnost tem težnjam v celoti zadostila, potem bo kvalitetna sprememba v samoupravljanju zdravstvenega zavarovanja delavcev opravičila vse interese. EVA Mi in naša sindikalna organizacija Kadar govorimo o sindikatu, nehate pomislimo na reševanje raznih zadev materialnega značaja, kot pomoč v denarni stiski, nabavi raznih življenjskih potrebščin, redkeje kot zastopniku in svetovalcu v raznih pravnih zadevah in eventualnih sporih s podjetjem. Prav tako pomislimo na sindikat najprej v svojem podjetju, morda še v sosednjem, ker so pač tam nabavili nekaj, kar pri nas nismo, in slično. Do občinskega sindikalnega sveta naše misli že malokdaj sežejo, še manj do republiškega in zveznega. In vendar sindikat temeljito posega v vsa dogajanja, ki oblikujejo nadaljno usodo nas vseh. Pri republiških in zveznih sindikatih obstojajo posebne komisije, ki spremljajo delo in uspehe, pa tudi težave podjetij, posameznih industrijskih panog in gospodarstva sploh. Največjo skrb posvečajo sindikati družbeno ekonomskemu razvoju in življenjskemu standardu delovnega človeka. Stalno spremljanje gibanja cen in življenjskih stroškov od strani sindikatov je nujno potrebno. Osebni dohodki, pretirano poviševanje cen in ostalo nas lahko zelo prizadene, ravno sindikat pa je tisti, ki mora pravočasno opozoriti merodajne čini-telje na potrebo hitrega ukrepanja. Samo spremljanje dogajanj v našem vsakdanjem življenju in gospodarstvu pa ni dovolj. Potrebno je konkretno oblikovanje predlogov za zaščito življenjske ravni delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. Socialna diferenciacija, ki jo poraja razvitejše tržno gospodarstvo, navaja na vprašanje, ali ne bi kazalo tudi pri nas na ne-(Nadalj. na str. 3) Hitro ukrepanje — pogoj za oblažitev draginje Predsedstvo republiškega svata Zveze sindikatov Slovenije je v oktobru razpravljalo o posledicah naraščanja cen in poviševanja življenjskih stroškov, ki je postalo že nevzdržno, tar predlagalo nekaj odločnih ukrepov. Sindikati so že letos na pomlad obravnavali tovrstno probfana-matiko in so sprejeta stališča poslali skupščini SRS in njenemu izvršnemu svetu ter svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Predlagali so predvsem ocenitev delovanja gospodarskega sistema in tekočih gospodarskih ukrepov, ki spodbujajo nepričakovano hitro, inflacijo, ter iSei zavzeli za regresiranje cen nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, dokler ne bi za-vrli inflacije. Subvencioniranje naj bi se nanašalo predvsem na tiste življenjske potrebščine, ki zagotavljajo minimalni življenjski standard, da bi s tem okrepili socaino varnost predvsem delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki in družinam z najnižjimi družinskimi dohodki. Življenjski stroški pa so kljub temu stalno naraščali tudi v poletnih mesecih in še vedno naraščajo, ipri čemer so najbolj prizadeti delavci z nizkimi dohodki. V septembru so bile cene že za 13 % nad povprečnimi cenami v lanskem letu. Zaskrbljujoče naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov, ki so bile do letos vedno dokaj stabilne. Potrošniki najbolj občutijo Spremembe pri cenah živil in raznih uslug. Najbolj se dražijo vrtnine, kruh, meso» in mesni izdelki; ti so se že podražili za tretjino, meso za več kot četrtino, jajca, mleko, mlečni izdelki in maščobe pa za »približno desetino. Na podražitev žitnih izdelkov je Občutno vplivala nedavna podražitev pšenice. Storitvene usluge so letos za 14,6 % dražje kot lani, saj so se povečale cene teh storitev za 17,2 %, komunalnih za 26,9 %, najimanj pa so se po»večale stanarine. Z istim obdobjem lani so se talko življenjiski stroški v letošnjih devetih mesecih povečali za 11,4%. Največji vpliv na povečanje ima podražitev hrane, ki je po izračunih za več kot 15 % , dražja kot lani. Ker lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnje »povečanje življenjskih stroškov, saj se dogaja tako v vsakoletnem ciklu, se nam obetajo še težji življenjski pogoji za delavce z najnižjimi osebnimi »dohodki, družinam z nizkimi družinskimi dohodki in za upokojence. Akcija, da ne hi »bilo več osebnega »dohodka v delovnih organizacijah izpod 800 din, je sicer sprožila nekatere premike, vendar pa je v Sloveniji še vedno cca. 17,7 % zaposlenih, ki prej»amaj»o dohodke »pod to višino. Vse povedano narekuje potrebo preučiti nekatere instrumente . v .našem gospodarskem sistemu,, ki bodo blažiti naj»bolj kritične socialne razlike. Predsedstvo Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je; med drugim predlagalo naslednje, nujne ukrepe, za katere pa vemo,; da ne pomenijo trajnih rešitev,’ če jih ne bo spremljal širši program stabilizacije našega gospodarstva, in sicer: 1. Nekatere življ'enjske potrebščine, med katere štejemo os»nov-na živila in »stanarine, naj se diferencirano subvencionira oziroma regresira z družbenimi sredstvi, .'hkrati pa naj .setto' stališče upo-1 števa pri i, bodočih sistemskih rešitvah. Tud: tako bo mogoče zavreti naglo naraščanje cen na tem področju in vplivati na uravnava-■ nje »socialnih razlik, ter na večkrat -stihijsko, gibanje .osebnih., dohod-; k»c»v. Zvezni izvršni svat in odgovorni organi v- Sloveniji naj brez odlaganja izdelajo »predlog ukrepov, ki, bodo trajneje, »stabilizirali tržišče osnovnih življenjskih potrebščin. Če navedeni organi menijo, da» »to ni mo»goče, naj tako stališče utemeljijo in javno raz-!OŽtjČ); ■ 2. Ciniprej naj se sestane republiška' skupnost otroškega varstva, ki naj sprejme odgovarjajoče utkrepe »ter predloge (npr. o valorizaciji cenzusa za upravičenost-do »otroškega dodatka, o valorizaciji višine otroškega dodatka, o subvencijah za prehrano otrok v šolah in otroških vrtcih, o določitvi višine pomoči za. novorojenčke). Posebej je treba proučiti 'imejne primere glede cenzusa upravičenosti do otroškega dodatka. 3. Skupščina SR Slovenije naj čimprej po hitrem postopku sprejme predio»g zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo. Predlog zakona že pripravljajo upravni organi. 4. Pokojnine naj se uskladi ž novopriznanimi »pokojninami in valorizira, pri čemer naj »se upošteva podražitev življenjskih pogojev upokojencev. 5. še »letos naj se prouči subvencioniranje stanarin zaposlenim z nizkimi »ošabnimi dohodki zaradi predvidene odmrznitve stanarin. O tem je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že opozoril: pristojne organe. Uresničitev predlaganih ukrepov bo učinkovito ublažilo položaj delavcev z naj nižjimi dohodki oziroma družin z najnižjimi prejemki. Vse to pa narekuje hitro ukrepanje in podporo vsega članstva. Izvleček iz internih informacij Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Razvoj stanovanjskega .gospodarstva hosMa yùwva, Leta 1§55 so bili ustanovljeni stanovanjski skladi in takrat beležimo prvi sistematični pristop k stanovanjski graditvi. Stanovanjski prispevek,» to je 4 % prispevek iz osebnega dohodka, je postal stalni vir financiranja stanovanjske gradnje. Temu so se pridruževali še drugi viri in sicer v glavnem soudeležba gospodarskih organizacij iz sredstev sklada skupne porabe in skromna sredstva posameznih »interesentov za stanovanje. Stanovanjski skladi so se pojavili kòt mobilizatorji in up ra vij alci kreditnih sredstev za stanovanjsko gradnjo. V 10-letnem obdobju, predvsem pa v letih 1960—1965 je bil značilen povečan obseg stanovanjske graditve. Zakaj? Stanovanjski skladi so gospodarskim organizacijam nudili za nakup stanovanj iz kreditnih sredstev kredit v višini 50 % predračunske vrednosti stanovanj, razliko pa so gospodarske organizacije prispevale iz sredstev sklada skupne porabe. Naše podjetje je v letih 1955—1960 zgradilo oziroma kupilo 102 družin- Mi In naša sindikalna organizacija (Nadalj. s str. 2) katerih področjih uvesti diferencirano subvencioniranje nekaterih kategorij prebivalcev, pri katerih bi» se morali oslomiti na. podatke o družinskem dohodku. Teh pa žal, nimamo na razpolago, vsaj ne v talki obliki, »ki hi bila potrebna za hitro intervencijo. Zato po tem vprašanju še ni »bilo podanih konkretnih predlogov. Predsednik Zveze sindikatov tov. Dušan Petrovič — Sane je na zadnji seji plenuma dejal, da je poleg ostalih gospodarskih in »socialnih vprašanj, ki prizadevajo našega delovnega človeka, zelo važno vprašanje gradnje stanovanj, saj je ravno stanovanj»? najbolj nujna potreba za dobro počutje človeka. Sindikati moraj»o vztrajati na tem, da se čknboJje in čimveč gradi, da se gradi »solidno lin ne pretirano dviguje cene. Poleg tega, da bodo» naši iju»dj»e prišli do stanovanja, jim je potrebno omogočiti, da ga obržijo, »kar pa bo — pri predvictenem zviša»nj»u stanarine — postalo težko vprašanje. Na septembrskem plenumu Zveznih sindikatov je bilo po izčrpni» razpravi »sklenjeno, naj ima izgradnja stanovanj prioriteto v srednjeročnem planu. Sindikati se nikakor ne morejo »strin j aiti s tem, naj bi bila osebna sredstva potrošnika osnova za nadalj no gradnjo stanovanj, ampak naj bi bilo to samo del s»redstev, osnova pa hi morala biti sredstva družbe: Cene gradnje so tako visoke, da postajajo neznosne in neutemeljene. Vsekakor je cena stanovanja važna »postavka v izdatkih družine, zato ne smemo dovoliti., da bi stanarina poslabšala že tako nizek življenjski standard. Morali bi analizirati vzroke takih cen in jih kritično oceniti. M. K. ški stanovanji, dočim je v letih 1960—1965 kupilo 237 družinskih stanovanj, 2 provizorija za obratom II s 16 sobami ih zgradilo samski dom y Stražišču, v katerem je 132 sob, obrat družbene prehrane, vzgojno varstvena ustanova in podružnica lekarne. Z resolucijo zvezne skupščine v letu 1965. o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva so Bile nakazane • določene spremembe na tem področju gospodarstva. Ukinjeni so bili stanovanjski skladi, prispevek iz osebnega dohodka je bil prenesen na gospodarske in druge organizacije z namenom, da bi se odpravila administrativna razdelitev kreditov, sredstva stanovanjskih skladov pa so bila prenesena na poslovne banke, kar je bankam omogočilo povečanje iniciative pri zbiranju sredstev občanov, delovnih in drugih organizacij. Izvršena je bila valorizacija obstoječega stanovanjskega fonda v družbenem sektorju in uvedene so bile ekonomske stanarine, ki so jih delovne in druge organizacije 4 leta subvencionirale. Stanarina se je koristnikom stanovanj v 4 letih postopoma dvigala, subvencija s strani gospodarskih organizacij pa postopoma zniževala. Resolucija zvezne skupščine je sicer predvidevala diferencirano subvencioniranje, upoštevajoč položaj družine oziroma njeno zmogljivost plačevanja in kakovost stanovanja. Z zveznim predpisom pa je bila določena nediferencirana subvencija. Predvideno je bilo, da bi ekonomske stanarine zagotovile kritje dejanskih stroškov za nadomestitev in razširjeno reprodukcijo stanovanjskega fonda v družbenem sektorju. Po občinah so bila ustanovljena stanovanjska podjetja, ki so prevzela celotno gospodarstvo na ob- Spremembe in smernice resolucije so dale pomembne rezultate, toda ne takšne kot je bilo predvideno. Glavno vlogo so pri tem odigrale cene, ki so se iz meseca v mesec spreminjale oziroma zviševale, po drugi strani pa tempo graditve stanovanj. Gradbena podjetja so si ustvarila na določenem Kranjsko »tromostovje« stoječem stanovanjskem fondu v družbeni lasti. Delovne in druge organizacije so stanovanjskemu podjetju s pogodbo odstopile gospodarjenje s stanovanjskim fondom, niso pa odstopile od lastninske pravice, razpolagalne pravice »in pravice na pridobitev novih stanovanj iz sredstev amortizacije obstoječih stanovanj. področju svoj monopol, njihova zmogljivost ni takšna, kot bi morala biti in ker gradnja stanovanj za gradbena podjetja ni toliko donosna kot gradnja industrijskih hal in gostinskih objektov ter gradnja cest in mostov, je gradnja stanovanj ostajala nekje v ozadju, kot rezerva gradbenim (Nadalj. na str. 4) Iflfl Iflfl ■ ■ ■ ■ ■a ■i ■a BB Bfl BB Bfl BB BB Bfl Bfl Življenje ima prednost Republiška komisija za yzgojo in varnost v cestnem prometu pri Sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije je razpisala republiško tromesečno jesensko-zimsko prometno vzgojno akcijo »Življenje ima prednost«. Akcija bo izvedena na območju SR Slovenije od 1. novembra 1970 do 1. januarja 1971. Namen akcije naj bi bil pravočasno in nenehno opozarjati udeležence v prometu na močno spremenjene vozne pogoje v jesensko-zimskem času, ko normalno odvijanje prometa ovara zlasti pogosto deževje, megla in kasneje še poledica ter sneg. V ta namen je potrebno predvsem: a) previdnost, obzirnost, strpnost, tovarištvo na cesti; b) poskrbeti za tehnično brezhibnost vozila (dobre gume, zavorni mehanizem, svetlobna telesa, kretalni mehanizem in podobno). Tudi delovne organizacije so dolžne poskrbeti za tehnično urejenost svojega voznega parka. Poskrbeti morajo za pravočasno oskrbo svojih vozil z zimsko opremo, plansko pripraviti prevoz tovora s tovornjaki v tem času tako, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali prometa. KOLESARJI! Zaradi vaše varnosti in varnosti drugih priporočamo nabavo rdeče lučke na zadnjem kolesu. Rdeča lučka sicer ni predpisana, vendar je na podlagi izkušenj ugotovljeno, da je »mačje oko« rdeče barve zadaj na kolesu premalo za res varno važnjo! MOTORISTI IN MOPEDISTI! Motoristi so pred leti v veliki meri prisluhnili apelu naših komisij in si nabavili zaščitno čelado, ki jim varuje glavo pred hujšimi udarci v slučaju nesreče. Nakup zaščitne čelade priporočamo tudi mopedistom, saj so mopedi danes prirejeni že kar za velike , hitrosti. AVTOMOBILISTI! Varnostni pàs varuje voznika in sopotnika na prednjem desnem sedežu v slučaju nesreče pred hujšimi posledicami. Tudi naslonjalo za glavo nudi vozniku in sopotniku ob njem ne le ugodje, ampak tudi varnost v slučaju trčenja. BB BB I Iflfl BBBBBBBBBBB BflflBflflflBAflBflflflflflBflflflflflflflflBflflflflflflflflflflflflflBflflflflflflBflflBBBBBBB bbbbbbbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbbi Odbor za splošne zadeve Tekstilne industrije »Tekstilindus« Kranj je na osnovi 105. in 313. člena Statuta podjetja sprejel na 9. seji dne 16. 10. 1970 naslednje prečiščeno besedilo PRAVILNIKA O VZDRŽEVANJI) REDA IN ČISTOČE NA PODROČJU PODJETJA I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Namen tega pravilnika je, da predpiše ukrepe in obveznosti, ki so potrebni, da se zagotovi stalno vzdrževanje reda in čistoče na vsem področju podjetja, s čimer se omogoča lažje manipuliranje z materialom in opravljanje dela na splošno, preprečuje materialno škodo ter zboljšujejo higiensko-varnostni pogoji pri delu. 2. člen Vsak delavec je dolžan vzdrževati red in skrbeti za čistočo na svojem delovnem mestu, prostoru, teritoriju oziroma na področju dela za katerega je odgovoren po obstoječi organizaciji. II. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE ZNOTRAJ OBRATOV 3. člen Vsak delaveč mora opravljati svoje delo tako, da ne nastajajo nepotrebni odpadki in nečistoča oziroma, da se neizogibni odpadki sproti odvažajo ali odnašajo na odrejena mesta. 4. člen Odpadke, ki nastajajo po obratu oziroma oddelku in ostanke jedi, je treba odmetavati v posode, določene za ta namen (lonci za odpadke, koši za smeti). Vodja sektorjev in obratovodje so dolžni skrbeti, da je na razpolago zadostno število teh posod. 5. člen Prepovedano je odmetavati razne odpadke materiala v stranišča, umivalnice, garderobe, na dvorišča, hodnike in podobno. Dolžnost vseh delavcev je, da skrbe za to, da so ti prostori vedno čisti in sposobni za normalno uporabo. Predvsem morajo paziti, da se ne odmetava odpadke v umivalnike in v stranišče školjke, zaradi česar se iste zamaše. 6. člen Mastne krpe in drug material, ki je nevaren za nastanek požara (samovžig), je treba odlagati v pločevinaste posode, ki se zapirajo s pokrovom. Te posode je treba redno prazniti. 7. člen Delavci, mojstri in vodje oddelkov morajo skrbeti, da se stroji redno čistijo, da nečistoča oziroma prah ne povzroča ovire pri obratovanju ali celo nevarnosti za požar. Strogo je prepovedano trgati kose blaga za čiščenje strojev oziroma brisanje rok. Za te namene se smejo uporabljati le ostanki, ki se dodele obratu. 8- člen Vse delavnice, obrate in ostale prostore je treba dnevno pometati. Pri tem je treba zlasti paziti na to, da se odstranjuje bombažni prah z elektromotorjev in ostalih električnih instalacij. 9. člen Vodje sektorjev, obratovodje, vodje oddelkov in mojstri so odgovorni, da se vzdržujeta red in čistoča v vseh delovnih prostorih. III. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE ZUNAJ OBRATOV 10. člen Vodje sektorjev in obratovodje so dolžni skrbeti, da na dvoriščih in cestišču ni razmetan noben material in da so ista stalno počiščena. Na teh mestih se ne sme nahajati noben material, ki ne spada tja. Razni materiali in drugi predmeti, ki se odlagajo zunaj, zlasti gradbeni material, zaboji, sodi in podobno, morajo biti pravilno in tako zloženi, da se ne ogroža varnost prometa ali dela in da $e prepreči moterialna škoda zaradi iztekanja ali vremenskih neprilik. Prav tako se mora takoj po končanem delu odstraniti s teh mest preostali material in odpadke (gradbeni material, naprave, demontirani stroji ipd.). 11. člen Področje podjetja je razdeljeno na posamezne deje in je vsak obratovodja oziroma vodja sektorja dolžan skrbeti za red in čistočo na tistem delu, katerega uporablja dotični obrat oziroma sektor pri manipulaciji z blagom ali materialom. Za razdelitev podjetja na posamezne dele je zadolžen in odgovoren tehnični sektor. V te namen mora izdelati ustrezno skico in seznaniti oziroma pismeno zadolžiti odgovorne osebe, za kateri del podjetja odgovarjajo. Obratovodja vzdrževalno energetskega obrata mora skrbeti za red in čistočo na glavnih cestiščih in na industrijskem tiru (vozna širina).' 12. člen Najstrožje je prepovedano odlagati kakršenkoli material na področje, za katero jè zadolžen drug obrat oziroma sektor. Izjema velja le za gradbeni material, kateri pa mora biti vedno pravilno zložen na prikladnem mestu. 13. člen Odpadni material, ki je še uporabljiv za prodajo, kot na primer star papir, stare cevke, nerabne krpe — je treba dostavljati na odrejeno mesto ali prostor oziroma k stiskalnici. Kovinske predmete pa je treba odlagati na za to dolpčen prostor pri mehanični delavnici in sicer sortirani, kot je to določeno za posamezne predele (bokse). 14. člen Prepovedano je, da bi si delavci pri svojem delovnem mestu ali kjerkoli na področju podjetja pripravljali odpadni material, ki ga nameravajo odkupiti. Ves tak material se lahko prevzema ob nakupu le iz odgovarjajočih skladišč oziroma prostora ali mesta. 15. člen Prazno embalažo kot zaboje, balone, sode itd. je treba sproti dostavljati na mesto, kjer se dotični material izdaja oziroma vskla-diščuje. 16- člen Vse smeti in neuporabne odpadke je treba odlagati v za to določene jame za smeti, posode ali na za to določena mesta (peč za sežiganje smeti). Delavec, ld tak material odlaga v jamo ali na mesto, se mora pri tem prepričati, če se ne nahajajo vmes še uporabni predmeti. Strogo je prepovedano stresati ali odlagati odpadke poleg jame ali posode in na mesta, kjer to ni dovoljeno. Po vsakem odlaganju smeti oziroma odpadkov je treba jamo oziroma posodo zapreti, okolico jame ali posode pa počistiti. Razvoj stanovanjskega gospodarstva če k temu -tudi sam ne bo prispe- (Nadalj. s str. 3) podjetjem za mrtvo sezono. Cene gradbenemu materialu so iz dneva v dan rasle in s tem seveda tudi cena stanovanj, pri čemer pa ni prizadet izvajalec gradbenih del, to je gradbeno podjetje, ampak investitor oziroma interesent za stanovanje. Da je zmogljivost gradbenih podjetij premajhna, je več vzrokov. Na eni strani precej razširjeno področje dela in razdrobljenost, ker se kljub nezmo-gljivosti začenjajo dela na vseh koncih, na drugi strani pa pomanjkanje dobre delovne sile. Znano je, da v večjih industrijskih mestih in ravno tako tudi v Kranju, nezaposlene delovne sile skoraj ni, če pa je, se zaposli v drugih gospodarskih organizacijah, kjer so pogoji dela mnogo boljši kot pa v gradbeništvu. Nova delovna sila se preliva iz industrijsko nerazvitih dežel v industrijska mesta, kar je na prvi pogled zelo pozitivno, resnično pa je to za gospodarsko organizacijo z gledišča stanovanj dokaj negativno ozadje. Po izidu resolucije od leta 1965 dalje se je spremenilo pojmovanje, da je stanovanje v pretežni meri skrb družbe, ne pa posameznika. Uveljavljati se je začelo načelo, da je skrb za stanovanje v prvi vrsti interesenta za stanovanje in da pni reševanju njegovega stanovanjskega problema delovna organizacija in družbena skupnost le sodelujeta. Zelo se je razširila individualna gradnja in etažno lastništvo. Marsikateri interesent za stanovanje je spoznal, da v doglednem času ne bo imel rešenega svojega stanovanjskega problema, val. Zaradi pomanjkanj a finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo, so tudi gospodarske organizacije prišle do zaključka, da bodo več prosilcev rešile, če bodo v reševanje stanovanjske problematike vključile tudi posamezne prosilce za stanovanje. Tudi naše podjetje je po letu 1965 preusmerilo politiko reševanja stanovanjske problematike in sicer tako, da je posameznim interesentom nudilo stanovanje na odkup. Leta 1968 smo kupili dva bloka s 44 stanovanji, v katerih so etažni lastniki stanovanj, sedaj imamo v gradnji še en blok z 38 stanovanji, v katerem so že vsa stanovanja prodana. Kupec etažnega stanovanja je vplačal 15 % predračunske vrednosti stanovanja, za razliko pa je dobil kredit, ki ga bo vračal v mesečnih obrokih 33 let. Nekateri, ki so nekoliko bolje situirani ali pa jim takšna rešitev ni bila po volji, so prošnjo umaknili, pričeli z gradnjo lastne stanovanjske hiše, istočasno pa -vložili prošnjo za dodelitev dolgoročnega posojila. Vsi prosilci pa tega ne zmorejo. Nekateri imajo tako nizke osebne dohodke, da ne morejo nastopiti kot kupci etažnega stanovanja, ker ne morejo prihraniti toliko sredstev, da bi vplačali predviden odstotek predračunske vrednosti, niti ne bi mogli plačevati obrokov za vračanje najetega posojila. Še težje pa bi gradili lastno stanovanjsko ‘hišo, posebno v zadnjih letih, ko podjetje ni imelo finančnih sredstev za delitev posojil in bi morali graditelji samo z lastnimi sredstvi graditi hišo. Takšne prosilce rešujemo s stanovanji, last podjetja, to je s stanovanji, ki jih dobimo od stanovanjskega podjetja iz sredstev amortizacije obstoječih stanovanj in s stanovanji, ki jih naši delavci sprostijo, ko se preselijo v zgrajeno hišo ali kupljeno stanovanje. Zaradi tega so imeli naši delavci, ki stanujejo v stanovanjih, last podjetja, prednostno pravico pri odkupu stanovanja in prednostno pravico pri dodelitvi posojila za gradnjo stanovanjske hiše. Na ta način smo imeli na razpolago več stanovanj za reševanje stanovanjskega problema socialno ogroženih družin. Tudi te družine so potrebne rešitve, ker niso same krive, da stanujejo v težkih stanovanjskih razmerah in si ne morejo same pomagati. HF Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MIHA PELKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem opleme-nitilnice I., kakor tudi sindikalni podružnici za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Nežka Pelko Picanol tkalski stroj, kjer se je zgodila nesreča. Puščica prikazuje zobčenik, ki je delavca zgrabil za roko. Neupoštevanje varnostnih predpisov - vzrok nesreče Josip Novoselac, mazalec strojev v vzdrževalno energetskem obratu, se je dne 14. 9. 1970 ob 12.30 težje ponesrečil v tkalnici I pri Picanol tkalskem stroju. Josip Novoselac je prišel k stroju z namenom, da zamenja mazalno spojko tip C-8. Ustavil je stroj, ni pa izključil motorja, ki poganja glavni pogonski zobčenik pri sklopki. Ko je hotel s ključem odviti mazalno spojko, mu je spodletelo. Pri tem je roka zdrsela v območje pogonskega zobčenika, ki je bil v obratovanju. Zobčenik ga je zgrabil za roko in mu poškodoval sredinec, prstanec in mezinec desne roke. Komisija za nesreče pri delu si je ogledala kraj nesreče in zaslišala poškodovanega delavca. Ugotovila je naslednje: Vzrok opisane nesreče je neupoštevanje varnostnih predpisov. Josip Novoselac bi moral popolnoma ustaviti stroj tj. tudi pogonski mehanizem (zobčenik), ki je bil v pogonu ob menjavi mazalne spojke. Pravilnik o varstvu pri delu podjetja točno predpisuje, da je prepovedano vsako čiščenje ali mazanje oz. popravilo stroja med obratovanjem. Komisija je sklenila, da se zaradi kršenja določil Pravilnika o varstvu pri delu, uvede proti Josipu Novoselac postopek pri komisiji za zaščito delovnih dolžnosti. KOMISIJA PONOVNO OPOZARJA, DA JE VSAK DELAVEC PRI SVOJEM DELU DOLŽAN STROGO UPOŠTEVATI PREDPISE VARSTVA PRI DELU, DA OPRAVLJA SVOJE DELO Z VSO PAZLJIVOSTJO, UPORABLJA ZAŠČITNA SREDSTVA, KAR JE POGOJ ZA VARNO DELO. DOLŽNOST SLEHERNEGA NADREJENEGA VODJE JE, DA VODI NADZOR IN KONTROLO, DA SE DELA PRAVILNO IZVAJAJO PO PREDPISIH O VARSTVU PRI DELU, S KATERIMI MORAJO BITI PODANI VSI POGOJI ZA VARNO DELO. I. A. (Nadalj. pravilnika s str. 4) Komercialni sektor je dolažn skrbeti za to, da se te jame tedensko izpraznjujejo in odvaža odpadni material. 17. člen Strogo je prepovedano odlagati kakršenkoli odpadni material na obrežje Save. Izjema velja le za pepel iz toplarne in material, ki nastane pri izkopih oziroma gradbenih delih, kar se sme odlagati le na točno odrejena mesta. Enako je prepovedano odmetavati odpadni material v jaške in kanalizacijo. 18. člen Vodje sektorjev in obratovodje so dolžni skrbeti za pravočasno vzdrževanje in čistočo zunanjosti stavb. Predvsem so dolžni skrbeti, da se ne poškodujejo ali zamažejo zunanje stene stavb ter, da se okvare na strehah, strešnih žlebovih, kanalizaciji, vratih, oknih in instalacijah (vodnih, parovodnih, električnih), sproti javljajo vzdrževalno energetskemu obratu. 19. člen Osebni avtomobili se lahko parkirajo v podjetju samo na parkirnih mestih, ki so za to določena. Parkiranje na drugih mestih je strogo prepovedano. Osebi, ki bo kršila to določbo, se prepove prihajanje v podjetje z avtomobilom oziroma parkiranje na območju podjetja. Kadrovski sektor je zadolžen in odgovoren za izvajanje tega določila. IV. OSTALE DOLOČBE 20. člen Za izvajanje določil in ukrepov tega pravilnika so osebno zadolženi in odgovorni vodje sektorjev, obratovodje, upravnik DE za prehrano in oddih ter upravnik Delavskega doma podjetja. 21. člen Delovna enota za prehrano in oddih mora smiselno uporabljati in izvajati določila tega pravilnika tudi za poslovalnice delovne enote, ki se nahajajo izven področja podjetja. Enako velja za Delavski dom podjetja. 22. člen Glavni direktor je dolžan organizirati nadzorstvo glede izvrševanja tega pravilnika in se ga pooblašča, da po potrebi daje dodatne odredbe in navodila. 23. člen Kršenje ali neizvrševanje določil tega pravilnika se smatra za kršitev delovnih dolžnosti. Glavni direktor, vodje sektorjev in obratovodje, so dolžni uvesti disciplinski postopek zoper delavce, ki kršijo ali neizvajajo določil tega pravilnika. 24. alen Ta pravilnik prične veljati 8 dni od sprejetja in razglasitve. Predsednik odbora: Božičevič Janez 6. seja delavskega sveta (Nadalj. s str. 1) park, ker so nekateri avtomobili (predvsem tovorni) že precej do- WE ODMETAVAJ OGORKOV, PA EIE POVZROČIŠ POŽAROV trajani oz. neuporabni, potrebno pa bo nabaviti tudi nekaj poslovne opreme, s čemer bomo izboljšali poslovanje podjetja. Za nakup poslovne opreme posamezni sektorji že izdelujejo predloge. Delavski svet je po razpravi sprejel naslednje sklepe: 1. Odobri se nabava tovornega avtomobila FAP prekucnik 7,5 ton tovornega avtomobila TAM 5000 in osebnega avtomobila FIAT 125. Odobri se nabava poslovne opreme v skupnem znesku 500.000 N din. 2. Istočasno s izvrši razhodova-nje tistih motornih vozil, ki so dotrajana oziroma neuporabna. 3. Za izvršitev gornjih poslov se pooblasti upravo podjetja. Kostimi v novih dolžinah 1. Za kostime »midi« dolžine — to je do sredine nog, je značilno srednje dolgo krilo in 'kratka jopica, iki sega komaj malo čez pas in je rahlo oprijeta. Krilo je krojeno zvončasto. 2. Kostim iz tweeda z angleško jopico (do pasu) in stoječim ovratnikom. Krilo je zvončastega kroja in spredaj prerezano, tako da se o'ba dela prekrivata. 3. Lep kostim iz enobarvnega volnenega blaga. Jopica je v ^bolero« 'kroju. Zapenja se na levi strani. Kostim dopolnimo s krznom odgovarjajoče barve. 4. Vitka dekleta si lahko privoščijo takle komplet v eni ali dveh barvah. 5. K enostavno krojeni obleki si ukrojimo ali spletemo takle brezrokavnik z žepi. Zapenja se zgoraj z enim gumbom. Cez pas ga vežemo s pasom. 6. Krilo in kratek telovnik sta ukrojena iz vedno modernega tweeda. Tudi »midi« dolžine naj se izogibajo okrogle postave in naj raje ostanejo le pri dolžinah, ki pokrivajo kolena. Mak Potovanje po vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi Se 180 km nas je ločilo od Moskve, prestolnice Sovjetske zveze. Ukrajina je bila kmalu za nami. Pokrajina se je pričela rahlo vzpenjati in že smo se peljali proti Ruski RSFS. Pokrajina zahodno od Moskve je močno valovita. Ta področja pokrivajo pašniki in polja. Pokrajina je pusta, gola in enolična, na enem teh gričev je stalo počitniško naselje več tisoč lesenih kočic, tesno stisnjenih med seboj. Pogled na te nelepe kočice me je presunil. Teiko sem si predstavljala, kako se lahko utrujeni ljudje v tem lesenem čebeljnjaku odpočijejo v naravi. In kakšni naravi! Niti enega drevesa ali grmovja ni bilo v bližini, le lena rečica v dolini je oživljala pusto enoličnost okolja. Za naše pojme je bilo to res dokaj skromno letovišče. Po dveurni vožnji smo prispeli v predmestje Moskve. Vzdolž ceste levo in desno rastejo iz polja ogromna delavska naselja. Veliki bloki so grajeni vsi enako in so dolgočasni. Še nekaj minut vožnje in pred nami se je razprla pahljača največjega mesta na svetu — Moskve. Moskva je bila slavnostno okrašena, kajti bližal se je praznik 1. maja. Ogromno mesto se je kopalo v rdečilu zastav, ki so krasile trge in ulice. Pročelja palač in nebotičnikov so bila spremenjena v en sam gigantski pla- kat, predstavljajoč Lenina in ljudsko množico, Lenina v govorniški pozi ali Leninov portret. Plakatov takih dimenzij še nisem nikoli videla. Ko sem stala pod enim od ogromnih plakatov, sem imela občutek majhnosti in izgubljenosti. Ko sem se ozrla v višine plakata, sem imela vtis, da bo ogromna postava Lenina vsak čas stopila med množico ljudi, ki so se zbirale na trgu. Predno smo se nastanili v hotelu Leningradskaja, smo dvakrat ali trikrat obkrožili mesto. Najlepši arhitekturni spomenik v Moskvi je Rdeči trg s cerkvijo Vasilija Blaženega in Kremljem. Cerkev Vasilija Blaženega je bila zgrajena za časa carja Ivana Groznega. Sestavljena je iz več različno oblikovanimi in obarvanimi kupolami. Vsaka kupola predstavlja eno od dobljenih bitk carja Ivana Groznega nad Tatari. Ko je bila cerkev dograjena, je dal car Ivan Grozni uslepiti arhitekta, ki je cerkev zgradil. To grozno dejanje je storil zato, da ne bi arhitekt mogel še kje drugje postaviti tako lepo in veličastno umetnino. Zaradi tega in podobnih dejanj, je tudi car prejel pridevek — Grozni. Cerkev Vasilija Blaženega je čudo vzhodne arhitekture. Leži ob vznožju Rdečega trga. Z zlatomo-drimi kupolami se vzpenja proti modremu nebu, kakor da se hoče spojiti z njim in zaplesati v prečudoviti harmoniji barv in oblik. Na desni strani trga se vzpenja mogočno obzidje in stolpi Kremlja, za njimi pa se bleščijo zlate kupole saborne (škofijske) cerkve. Pod obzidjem Kremlja stoji Leninov mavzolej. Vsako uro se pred vrati Leninove grobnice izmenja straža, ki prikoraka iz kremeljske trdnjave. Lepo je videti ceremonija1 ob izmenjavi straž. Na dan po 1. maju je bil odprt tudi Leninov Mavzolej. Udeležili smo se mimohoda ob Leninovem truplu, ki je v grobnici položeno na visok marmornati podstavek, tako da ga vsi mimoidoči lahko vidijo. Ker smo prišli bolj pozno, smo bili zadnji v vrsti. Z majčkeno goljufijo smo se pretihotapili na čelo več sto metrov dolge vrste obiskovalcev. Rdeči trg je bil popolnoma izpraznjen. Ob močno zastraženih ograjah pa je stala več tisočglava množica in gledala mimohod. S pomočjo številnih redarjev, smo se zvrstili v vrsto po dva in dva. Predno smo se pomagali naprej, je gromko zadonelo v pozdrav. Leninov grob so prišli na ta dan počastit vsi heroji Sovjetske zveze. Postavili so se tik pred nas. Bilo jih je okoli štirideset. Vsi so nosili prša polnih odlikovanj; to so bili možje petdesetih, šestdesetih let, ki so bili odlikovani z najvišjimi odličji. Na čelu z njimi smo v po- polni tišini odkorakali v Mavzolej. Pred vhodom se je izmenjala častna straža (med bitjem kremeljske ure), heroji pa so položili venec. Moskovska TV in novinarji z vseh držav so snemali prizor. Poleg obiska Leninovega Mavzoleja in groba pod kremeljskim obzidjem, sem se udeležila tudi prvomajske parade, toda le kot gledalec. Stala sem na odličnem prostoru, tam kjer se tri glavne ceste stekajo na Rdeči trg. S tega prostora sem videla polmilijonsko množico ljudi, ki se je strogo v četverostopu zlivala pred Rdečim trgom v več stop in korakala po taktu godbe mimo Mavzoleja in predstavnikov vlade in partije. Disciplina tega pohoda je bila na višku. Le dva ali trije ljudje se niso disciplinirano vedli, pa so jih redarji takoj umirili in odpe- ljali. Ljudje so molče korakali v skupinah in od časa do časa vskli-kali gesla na čast stoletnice Leninovega rojstva in praznovanju 1. maja. Vsaka skupina ljudi pa je nesla ali peljala kako posebno dekoracijo, maketo dosežkov ali portrete Lenina, Kosigina, Brež-njeva in Podgornega, najbolj so mi ugajale lepe matrjoške (stilizirana lesena figurica ruske žene), visoke skoraj deset metrov. Te so peljali za parado prirejenih vozilih. Med prevozom so se vrtele in razkazovale blago z različnimi de-seni. Lepe so bile tudi sveže brezove vejice, oblepljene s papirnatimi cvetovi različnih barv. Dekoracije so bile zanimive in učinkovite, vendar preveč šablonske in so se prepogosto ponavljale. (Nadalj. prihodnjič) Moderno stanovanjsko naselje v predmestju Moskve. Nagradna križanka Vodoravno: 1. pritrjevanje z glavo, 8. mejna reka med SZ in Iranom, 13. lesena embalaža, 18. vojaška enota, ki je sestavljena iz čet, 19. dobesedna navedba, 20. jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda, 21. napad, skušnjava, 22. jadranski otok, na katerem je bil med NOB sedež Vrhovnega štaba, 24. znamka ameriških fotoaparatov in filmov, 26. največji kopenski sesalec, 27. del bibavice, 28. nemaren človek, 30. levičar, 32. ime slovenskega gledališkega igralca Ranerja, 33. lepa predmestna hiša z vrtom, 34. prodajalna vina, 3t>. nasilje, 38. kratica za »decigram«, 39. ime italijanske filmske igralke Mirande, 40. oblika rastlinskega stebla, 41. narečni izraz za delovno mizo, pult, 43. biciklist, 45. avtomobilska oznaka Cetinja, 46. manjši skok, 49. skupno ime za vulkanske izmečke, 51. jezero in mesto v južni Svici, 52. del skladbe, 53. avtomobilska oznaka Sarajeva, 54. prvotni prebivalci Apeninskega polotoka, 56. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvaškem in v Slavoniji, 57. opazka, 59. predal ali omara za hranjenje denarja ali dragocenosti, 61. vrsta kune, 65. krema za sončenje mariborske tovarne »Zlatorog«, 66. del mize ali omare, 67. pisana tropska papiga, 68. oznaka za »tehnično atmosfero«, 69. lenuh v čebeljem panju, 70. izbrana družba, 71. dan v tednu, 72. kraj v severni Italiji jugovzhodno od Torina, 73. kraj na desni obali Donave pri Banatski Palanki z ostanki starodavne trdnjave, 74. nabru-šeni del noža, 75. gradbeni material, 76. gora južno od Ljubljane, 77. veletok v zahodni Sibiriji, 78. škodljiv vremenski pojav, ki nastane zaradi mraza, 79. skladba za orgle ali klavir, 81. črna poljska ptica, 82. italijanski fizik, po katerem se imenuje nauk o električnih tokovih (Luigi), 84. italijanska pevka zabavne glasbe (Ornella), 85. sodobni slovenski gledališki kritik (Vasja), 86. izvor, 87. kraj v osred. zahod, delu Indije, severovzhodno od Bombaya, 89. glavni števnik, 90. del telesa, 91. ime starejše ameriške filmske igralke Swanson, 94. šport trdih pesti, 95. domače obuvalo, 97. kratica za »srednji«, 99. mesto v severni Italiji, 101. važno živilo, 103. naslov nekdanjih turških velikašev, 104. pozdrav starih Rimljanov, 105. šestnajsta in enaindvajseta črka naše abecede, 106. žagan ali tesan les pravokotnega prereza, 108. risani film, 111. oseba iz biblije, ki ni hotela imeti otrok z ženo umrlega brata, 112. zelišče, 114. star avstrijski ali nemški srebrnik, 116. klasična pesniška oblika, 117. vrsta prikuhe, 118. albanska reka, ki nastane s spojitvijo dveh rek, ki izvirata v Jugoslaviji, 120. republika v zahodni Afriki z glavnim mestom Niamey (tudi reka, ki se izliva v Gvinejski zaliv), 122. nasilna tatvina, 123. Cincar, 124. za Slovence značilno moško ime, 126. drag kamen, navadno bledo rumene barve, 128. slovenski protestantski pisatelj, prvi prevajalec biblije (Jurij), 130. osnovna mera, 131. letopis, kronika, 132. skalnjak, vrtiček z alpskimi rastlinami. Navpično: 1. manjši prostor za bogoslužne obrede, 2. otok v Jonskem morju, Odisejeva domovina, 3. neobdelana gmota, za uporabo pripravljena zmes, 4. nizek ženski pevski glas, 5. začetnioi velikega jugoslovanskega izumitelja na področju elektrotehnike, 6. srbsko moško ime, 7. enojka, 8. kemični znak za aktinij, 9. bikovo oglašanje, 10. koralni otok, 11. gojenec častniške šole, 12. z besedami izražena misel, 13. avtomobilska oznaka Zagreba, 14. umetnost (latinsko), 15. nevestino premoženje, 16. srednji del dneva, 17. itaiijan-sko-jugoslovanski violončelist in dirigent svetovnega slovesa, nekdanji vodja ansambla »Zagrebški solisti« (Antonio), 18. pevec z nizkim glasom, 21. novinec v samostanu, 23. briga, 25. ime slovenskega skladatelja Pahorja, 28. visok, zategnjen zvok, 29. razčlenjevanje, 31. desni pritok Save severovzhodno od Obrenovca, 34. sorta, 35. ime ruskega skladatelja Ljadova, 37. veslaško tekmovanje, 40. izdelek usnjarske industrije, 42. poškodba, okvara, 44. zimsko prevozno sredstvo, 46. razum, 47. ostrost, 48. vrsta morske želve, 50. kemični znak za aluminij, 52. propad, fiasko, 55. izgovor, 57. pesni- ški izraz za vojaški tabor, 58. potrošnja, 60. tuje žensko ime, 62. staroslovanska boginja pomladi, mladosti in lepote, 63. plačilo pri uvozu blaga, 64. nekdanji kozaški poveljnik, 66. priimek dveh starorimskih piscev, važnih kronistov svoje dobe (nečak in stric), 67. italijanski renesančni književnik, pisec številnih satiričnih del (Pietro), 70. polet, zanos, 71. nočni počitek, 72, spodnji del obraza, 74. pihalo, 75. organ vida, 76. pasta, 78. piščalka, 79. ladja za prevoz tekočega tovora, 80. grški ladijski mogotec, mož Kennedyjeve vdove (Ari), 81. odprtina v steni za prehod iz enega v drugi prostor, 83. mesto v zahodni Ukrajini, 84. nasilen vdor z namenom kraje, 85. glavno mesto ČSSR, 88. prvi črki abecede, 91. plodovi trte, 92. nekdanja papeška palača z baziliko v Rimu, sedaj spremenjena v muzej, 93. ime največjega slovenskega pripovednega pesnika Aškerca, 96. zveza, sporazum, 97. starosta Slo-venov iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, 98. francoski zgodovinar in pisatelj, ki je močno vplival na francosko književnost (Ernest, 1823-1892), 100. fantastični roman sovjetskega pisatelja Alekseje Tolstoja, 102,. kraj na Cresu db prehodu na Lošinj, 104. prebivalec vietnamskei pokrajine Anam, 107. železniški voz, 109. pozitivna elektroda, 110. kraljevina na južni strani Himalaje, 111. predsednik Ugande (Milton), 113. ime francoskega filmskega igralca Venture, 115. poljski pridelek, 117. važno alžirsko sredozemsko pristanišče, 119. lučaj, 121. zorana zemlja, 123. model Ci-troenovega avtomobila, 125. predlog, 127. kratica za »zvezni inštitut«, 129. kratica za »long play«. J 1 2 3 U 5 6 7 8 9 10 11 12 I 13 U 15 16 17 i J 16 19 U 20~ 21 m L 22 23 □ 2V 25 26 27 ■ _ 28 29 E 30. 31 E 32 33 ■ J 31, 35 E 36 37 U 38 39 ■ L U) □□ M 1,2 E 1,3 u 1,5 □ 1,6 1,7 1,8 1,9 50 E 51 ==□ 52 53 51, 55 E 56 r=: 57 58 59 60 E 61 62 63 61, 65 ■ E 66 E 67 0 68 69 70 E 71 ■E 72 73 ■ _ % 75 76 77 C 78 □ 79 80 ■ ■J 81 62 83 ■ □ B4 85 66 □ 87 68 69 90 CZE 91 92 93 n 91, 95 96 n 97 98 99 ■ 100 □ 101 102 ED D3 m 105 □ 106 107 J 108 109 110 irr 112 113 U m 115 □ E 117 118 119 □ 120 121 E 122 ■L 123 121, 125 n 126 127 128 H 129 130 I 131 C 132 r J Križanke oddajte do 15. decembra!