v»o li«« QAuojjjproigBoBensKoUciteiio
M A H I B 0 R .,
Pdtaűu plaéaaa v gtltfM.
NaroCnlna
i Mia letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. i Din
UREDNIŠTVČT"—"UPRAVA : pri g. Jos. Benko t M. Soboti telefon številka 8.
It«v. rai. poštne hran. 1s.s4«
iskala vsako nodello
pl**** s Kn
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena ■talim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Mod tekstom vsaki oglas 15»/, draiJL Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Kalo
IV. LETO
Hursl
i, 23. limila 1935.
ŠTEV. 25
Naša skrb.
Delo išče 988 poljskih delavcev ... Teden za tednom izkazuje Borza dela v Murski Soboti take številke. Le nekaj besed, suhoparna številka in nič več. Pa prečitaš in odložiš časopis in si pozabil, da nekje 988 delavcev prosi kruha, da se borijo za svoj obstanek ter zrejo s strahom v dneve, ki se jim bližajo. Med njimi so družinski očetje, ki jim je skrb za obstoj naložila dvojni križ : za otroke in še za sebe. Pa so med njimi fantje, delavoljni in pridni, a ni jim dano, da bi si prislužili vsaj toliko kolikor najmanj rabi človek za svoj obstoj. Vsa velikost tragike je pogreznjena v suhoparnih besedah: 988 poljskih delavcev išče delo ... V njih so solze, obup, kletev in molitev, siromaštvo naših goričkih vasi.
Kar je bilo dela na razpolago je že razdeljeno. Transporti delavcev so že odšli v naše južne pokrajine. Število za Francijo določenih deíavcev je že popolno. Delovni trg našega sezonskega delavstva je zaseden. Ostalo pa je še mnogo delavcev, ki so zaman čakali vse te mesece, da bi dobili delo doma ali drugod. Njih upi se niso izpolnili. In preko tega danes ne smemo več. Njih skrb za obstoj naj bo tudi naša skrb, njih borba za delo naj bo tudi naša borba.
I Zadnja leta splošnega gospodarskega zastoja so naložili vsem neslutena bremena in tudi našemu sezonskemu delavstvu ni ostalo neprizanešeno. Inozemstvo je zaprlo svoje meje našemu človeku, z namenom, da prihrani delo domačim brezposelnim. Padec cen kmečkih pridelkov je povzročil omejitev delovnih moči in vele-losestva so zaposlila le najnujnejše delavstvo. Splošen zastoj v [radnjah, pri katerih so našli naši ežaki svoj zaslužek, je povečal naraščajočo brezposelnost. Dela ni bilo nikjer. V takih okoliščinah >a je trpel celokupen gospodarji ustroj našega Prekmurja, saj i bilo več milijonov, ki so jih prinašali naši sezonci in ki so poživljali našo trgovino in obrt.
tako stanje je še danes. Število brezposelnih pa je mnogo fečje kot to izkazuje Borza dela.
Že zadnjič smo na tem mestu omenili širopotezen načrt, ki ga je izdelala vlada, po katerem bodo v državi izvršena različna javna dela. Od milijardnega kredita ne odpade za naše kraje za enkrat ničesar. K temu bi še omenili, da je tudi pri banovini še bednostni fond, ki je tudi določen za javna dela. Ali res ne bi bilo mogoče, da bi se vsaj iz tega votiral določen znesek za naše goričke kraje ? Ceste so v takem stanju, da že dolgo ne odgovarjajo več krajevnim potrebam. Ureditev cestišč bi bilo nujno potrebno.
Že leta in leta se odlaga potrebna regulacija potokov. Vzrok : ni denarja 1 Intervencije so ostale brezuspešne. Potrpljenje zadnjih let pa ne pomeni še otopelost. Svoj delež zahtevamo iz dvojnih vzrokov : v njem je rešitev brezupnega socialnega položaja našega brezposelnega delavstva, ki bo pri teh delih našlo svoj kruh, uredile pa se bodo tudi naša cestišča in potoki, ki v slehernem, ki to vidi, vzbuja res občutek osamljenosti in zapušče-nosti našega obmejnega ozemlja.
POLICI Kfl
Radi Abesinije se je nasprotje med Italijo in Anglijo zelo poostrilo. V Rimu je prišlo že ponovno do proti-angleških demonstracij ter so morali
angleško veleposlaništvo močno za-stražiti. Tudi italjanski listi neprestano napadajo Anglijo.
Francoska vlada se silno trudi, da se pred Diuttvom narodov ne bi razpravljal abesmsko italjanski spor, ker je po italjanskih grožnjah prepričana, da bi Italija izstopila iz Društva narodov, če bi se to izjavilo proti njej.
V Avstriji zopet vre. Sedaj so se spoprijeli hajmwerovci in kršč. socialisti. Hajmwerovci so hoteli doseči razpust kršč. socialno oboroženih strank, kar se jim pa ni posrečilo. Politična borba med obema strankama se vrši z vso srditostjo.
AmeriSki predsednik Roosevelt je opustil zagovor svojih gospodarskih rt form, ki jih je izdal v svrho ozdravitve celokupnega amer. narodnega gospodarstva. Posebno delavstvo je
silno razočarano in grozi z generalno stavko, če se jim odvzamejo komaj dobljene pravice.
Notranje razmere v Španiji še niso urejene. Dokaz: izredno stanje v državi je podaljšano še za mesec dni.
Kitajsko trgajo Japonci po mili volji. Tako so zasedli že več važnih mest, kakor Peking, Tijencin i. t. d. Velesile mirno gledajo to početje, le Rusi so silno vznemirjeni.
Kovanega denarja ne bodo imeli več v Italiji. Uvedel se bo papirnat denar, kakor je to bilo med svetovno vojno.
V Bukarešti se je začelo zasedanje gospodarske konference Male antanté.
Naš notranji minister je pri
enem izmed zadnjih zasedanj narodne skupščine imel govor, v katerem je napadel združeno opozicijo ter vsemu narodu pokazal, kaj hočejo doseči gospodje okrog dr. Mačka s svojim razdiralnim in državi škodljivim delom.
Okroini zlet.
Tyrševa misel je našla svoj velik odmev na jubilejni prireditvi mursko soboškega Sokola. Okrožni zlet, ob priliki 15 letnice matičnega društva, je bil razveseljiv dokaz, da je sokolska misel prežela že najširše sloje našega prebivalstva. V številčnem porastu pripadnikov, v tehnični izpopolnitvi v teku zadnj'h lei. je bila podana pač najlepša bilanca nesebičnega in po-žitvovslnega dela, ki so ga izvršili člani našega največjega nacionalnega društva.
Sobota se je bila praznično odela, da dcstojne sprejme Sokole, ki so prihiteli od svojih edinic v našem naselju. Ko je z jutranjim vlakom prišla ljutomerska mestna godba, so bile skušnje vseh oddelkov, ki so že dale slutiti o popolnem uspehu popoldan
skega nastopa. Dopoldanske ure pa so bile še posvečene spominu mrtvih članov društva. Na pokopališče so šli zastopniki posameznih edinic in oddelkov, ki so s cvetjem okrasili grobove rajnih članov. Zabrlele so sveče v nem pozdrav in tiho zahvalo njim, ki so pomagali ustvarjati mogočno sokolsko armado v Prekmurju.
V popoldanskih urah pa je krenil veličasten sprevod izpred sokolskega doma na telovadišče, ki je bilo v parku, pred gradom. Ko se je strnila povorka na telovadnem prostoru, je v imenu župne uprave spregovoril br. nadzornik Velnar. V jedrnatih in domoljubnih besedah je vspodbujal vse pripadnike sokolske misli, k nadalj-nemu delu, v čast mlademu Kralju in domovini. H koncu njegovih besed, ki so povsod zapustile najglobji vtis,
so zadoneli mogočni akordi naše himne.
Sledil je nastop posameznih oddelkov, ki ga je vodil okrožni načelnik br. Bračko ter je pri številnem občinstvu dosegel popolen uspeh. Proste vaje, orodna telovadba in telovadne igre so pokazale sistematsko delo pri naših edinicah ter so zbudile prepričanje v vseh, da je to prava pot do še večjih uspehov. Posebno učinkovit je bil zaključni nastop vseh oddelkov, ki so se formirali v letnice 1920 35. Ob zaključku je iz stoterih grl zado-nela himna «Hej Slovani".
Popoldanskemu nastopu so poleg g. poslanca Benka prisostvovali vsi tukajšnji predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Poleg številnih tujih gostov, smo opazili sreskega načelnika iz Lendave g. dr. Kartina, sres. podnačelnika g. dr. Bratina, odposlanca župe br. Ledineka iz Maribora i. dr.
Pozno ponoči so se vračali udeleženci zleta zopet na svoje domove. Vsi pa so odhajali z zavestjo, da je minul velik dan v znamenju Tyrševega evangelija, ki je pokazal mnogo lepega in razveseljivega in ki nam je dal zaslutiti vso veličino bodočnosti, ki jo gradimo ob tej poti. In ta zavest naj bo matičnemu društvu najlepše vezilo za pomembni jubilej.
Pošljite svoje otroke na morje!
Sreski odbor društva Rdečega križa v M. Soboti bo priredil s kolom jugoslovanskih sester v Celju letovanje v Celjskem domu v Bakarcu od 3. do 25 julija 1935. Oskrbnina za 21 dni znaša za otroke do 5 leta 400 Din, do 7 leta 500 Din, od 7 do 16 leta 600 Din. V oskrbnino je všteto: prenočišče, prehrana, vožnja po železnici z direktnimi vagoni, prevoz prtljage, kopanje, kopališke takse, prijavnina, event. lahka bolniška oskrba, zdravnik in 1 izlet z ladjo.
Nadzorstvo poveri društvo le zanesljivim nadzornicam. Otroci se kopajo v kopališču pod vestnim nadzorstvom. V spremstvu istega delajo tudi vse izlete in se zabavajo pri igrah.
Ob slabem vremenu so na razpolago sobne igre, knjige, rusko kegljišče, pripovedovanje povesti, radio, gramofon i. dr.
Prehrana je prvovrstna 1
Obiski staršem ali sorodnikom so dovoljeni. Dom nudi obiskovalcem prehrano in stanovanje, seveda proti odškodnini.
Prijave sprejema sreski odbor društva Rdečega križa do 25. junija 1935. Revnim staršem daje Rdeči križ podporo. Nekaj siromašnih otrok pa pošlje Rdeči križ zastonj na letovanje. Na prijave po 25 jun. 1935 se odbor ne bo mogel ozirati. Prednost imajo prijavljenci po vrstnem redu. Odbor.
Nemecz Janez na zadnji poti.
V	petek, dne 14 junija 1935 smo spremili k večnemu počitku prvega podpredsednika Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v M. Soboti g. Nemec Janeza, ki je vodil do zadnjega tudi še blagajno Združbe.
G. Nemec Janez se je rodil leta 1881 na Petanjcih. Trgovine se izučil v Radgoni in je bil od leta 1907 naprej samostojen trgovec v M, Soboti. Vedno se je udejstvoval kot organizator, s posebno vnemo pa v trgovskih organizacijah. Saj je bil dolga leta prvi podpredsednik Združbe trgovcev v M. Soboti. Kako velike simpatije je užival pokojni med prebivalstvom, je pa pokazala velika udeležba na njegovi zadnji poti. Že dolgo ni bilo pogreba, kjer bi se zbralo toliko ljudi, kakor ravno pri pogrebu g. Nemec Janeza. Prijatelji in kolegi trgovci so prihiteli iz bližnje in daljne okolice, da spremijo svojega dobrega prijatelja na njegovi zadnji poti. Tako smo videli tudi zastopnike sosednjih trgovskih organizacij. Združenje trgovcev v Ljutomeru je zastopal g. Korošec Franc, trgovec v Gor. Radgoni. Po-verjeništvo združenja trgovcev v Gor. Radgoni pa g. Hrastelj Jožef, trgovec v Gor. Radgoni.
Predsednik Združbe trgovcev v M Soboti, g. Čeh Franc, se je ob odprtem grobu poslovil v imenu celokupnega trgovstva, kot dolgoletnega sodelavca. Z žalostjo se je spominjal, da je pokojni še pred kratkim pri zasedanju na skupni seji uprave in nadzorstva, dajal dobre nasvete ter predloge za boljši prospeh Združbe.
Trgovstvo Murske Sobote in tudi daljne okolice bo ohranilo svojega prijatelja, g. Nemec Janeza v trajnem spominu !
Požar.
V	petek, dne 14. junija 1.1. okrog 9. ure dopoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje Alojza Fleisinger v Spodnjih Ivanjcih pri Gor. Radgoni. Požar so zapazili ljudje, ki so bili pri delu na poljih ter so hiteli na kraj nesreče, da rešijo, kar se da rešiti. Na kraj nesreče so prišli takoj tudi gasilci iz Gor. Radgone, Orehovcev,
Stavešinc, Očeslavc in Kapele, katerim je uspelo lokalizirati požar, da se ni razširil še na stanovanjsko hišo. Gasilci iz Gor. Radgone in Kapele so bili z motorkami, pri čemur je omeniti požrtvovalnost gasilcev mlade gasilske čete od Kapele, ki so svojo mo-torko nosili na rokah od Kapele do Ivanjc ter prispeli na kraj nesreče, kljub precejšnji oddaljenosti, razmero ma zelo hitro.
Rešena je vsa živina, le čebelnjaka, ki je bil tik gospodarskega poslopja, ni bilo mogoče več rešiti. Domneva se, da je nastal požar od kakega gorečega odpadka cigarete.
Čeravno je bilo poslopje zavarovano tako, da bo škoda v večjem delu krita z zavarovalnino, je nesreča za Fieisingerjevo družino tem hujša, ker je bil dan poprej, dne 13. t. m., po kopan gospodar Alojz FJeisinger, ki je umrl na binkoštni pondeljek.
ÍTiurska Sobota :
—	Dan Rdečega Križa, bo dne 22 t. m. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki, ki so namenjeni za siromašne, bolane otroke, katere se namerava poslati na morje v svrho zdravljenja.
—	Poslovilni večer priredi »Sokol" v soboto, dne 22. t. m. svojemu dolgoletnemu članu g. kapet. Lazareviču v stari kavarni „Krona". Sodeluje društveni orkester.
—	K zadnji nesreči, ki se je zgodila v tovarni Benko, pri kateri je izgubil delavec Sinic desnico, smo še dobili naslednjo informacijo: Prvo pomoč sta ponesrečenemu Sinicu nu dila vodja bolnišnice g. Dr. Brandieu in sekund, g. dr. Gulič z pomožnim personalom. Ustavili so mu kri z injekcijami. Z podkožno injekcijo hipo-dermokiizo večje količine primerne tekočine, so Sinica toliko opomorili, da je mogel prestati operacijo brez nevarnosti za življenje. Šele po teh intervencijah se je izvršila operacija.
—	Že nad 1250 krasnih dobikov je zbranih za veliko tombolo, ki jo priredi dne 7. julija S. K. Mura. Še in še pa prihajajo vsaki dan novi, ki po svoji dragocenosti in lepoti prekašajo vse dosedanje. Kakor smo že omenili, je med prvimi dobitki poleg krasnega
Ljubljanski velesejem.
Celih 11 dni je trajal velesejem v Ljubljani, ki je v polni meri dosegel svoj namen. Četudi živimo v času vsesplošno neugodnih gospodarskih prilik, je velika večina razstavljalcev izredno zadovoljna z uspehom, kar samo dokazuje velik sloves, ki ga uživa ta vsakoletna prireditev v tu in inozemstvu. Velesejem je obiskalo nad 115 000 posetnikov in to domačini in tujci iz vseh sosednjih držav. Razstavljalcev je bilo 718 Med temi 192 inozemcev iz Amerike, Anglije, Avstrije, Bolgarije, Italije, Francije, Nemčije i. t. d. Poslovni uspeh letošnjega velesejma je dokaj razveseljiv.
Jesenski velesejm z veliko Jadransko razstavo bo od 5. do 16, septembra t. 1.
radio aparata, več koles vodečih svetovnih znamk. Med številnimi ostalimi dobitki naj omenimo le krasno blago za obleke, razni servisi iz porcelana in stekla, preproge, razne vrste pletenine, čevlje, kuhinjske posode, specerijsko blago itd. itd. Zato ni čuda, da je zanimanje za tombolo tako veliko, saj vsakdo lahko dobi za 2 Din (toliko namreč stane tom-bolska karta) vrednost, ki presega vsako pričakovanje. Tombolske karte so že na prodaj v soboških trgovinah. Na splošno željo občinstva bo razstava dobitkov, dne 29. In 30. t. m. v start kavarni Krona. Če prej ne pa takrat se bo moral prav vsakdo odločiti, da seže po kartah v svojo korist in v korist plemenitemu namenu, da da svoj prispevek za zgradbo stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, ki bo naš ponos.
—	Otvoritev vrta, ki ga je g. Bac Ludvik na novo uredil, bo dne 7. julija t. 1.
—	Ustanovni občni zbor Prek murskega muzejskega društva se vrši v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri v lokalu Meščanskega doma (pri Fafli-ku) v Murski Soboti. Pripravljalni odbor: Fr. Gumilar, V. Novak, VI. Škrlak-
—	Sok. društvo Beltinci priredi ob priliki 10 letnici svojega obstoja, dne 23 t. m. ob 1/216 uri akademijo, z obsežnim sporedom v Sok. dvorani. Po akademiji bo otvoritev letnega te-lovadišča, ki si ga je društvo po več letnem prizadevanju končno zgradilo. Vse prijatelje Sokola vabimo, da se udeleže proslave 1
—	Karte za veliko tombolo dne 7. julija 1935 se že dobijo v vseh trgovinah v Murski Soboti. Za Din 2 — lahko dobite radio-aparat, kolo znamke Viktorija, Opel, Dürkopp, obleke itd. 1250 dobitkov 1 Pohitite I
—	Razglas. Upraviteljstvo državne narodne šole v Kramarovcih razpisuje tem potom nabavo in napravo strelovoda na šolskem poslopju. Ponudbe z navedbo cene, naj se pošljejo do 15. julija 1935 najkasneje na preje-navedeno upraviteljstvo.
—	Selo. Na binkoštno nedeljo so nas obiskali člani umetn. zgodov. društva na svojem ogledu Prekmurja. Naš kraj jih je posebno zanimal, saj nudi naša rim. kat. kapela obilo zgo-vinskih znamenitosti, kjer so slike še iz 14 stoletja. Gospodje so se zelo pohvalno izrazili o njih. Tudi naš kraj sam ima svojo zgodov. preteklost : staro slovensko ime Selo, znamenita rimska cesta, ki je vodila tod mimo, znamenit samostan, ki je bil tu zgrajen v preteklih stoletjih, pohod ilirske vojske skozi naše naselje i. t. d. Pa tudi nad ostalimi kraji naše Goričke, ki se je ponovno razbohotilo v cvetu po zadnji slani in mrazu, so zadivili daljne goste. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nas obiskali v upanju, da ni bilo to zadnjič, ko so prihiteli v našo »malo Švico". Od nas so izletniki nadaljevali pot v Martjance i. t. d. — K prejšnjemu bi omenili še sledeče : Z ozirom na preteklost, ki jo ima naš kraj, bi bilo pač umestno, da se zopet premesti sedež občine k nam. To težko pričakujemo, a uverjeni smo, da bodo to isposlovali merodajni faktorji. — Naša agilna gas. četa priredi, dne 7. julija na »bučo", plesno veselico po skupnih vajah, ki bodo pri g- Maka-riju. Pridite I — Občani Sela.
—	Rogaševci. Naša obmejna so-kolska postojanka priredi v nedeljo, dne 23. t. m. na dvorišču gostilne
Domače pesci
jan M. Razpotje. 3
Sredi dela pa je Laci nenadoma dvignil glavo in se ozrl po oknu. Skozi nizke in ozke okvirje je bila potisnjena blazina, kakor slabo zašit meh skozi katerega je sililo perje. In nenadoma je Laclja preletela drzna misel... Le ugodnega trenutka je še čakali Ko je Urh zopet močneje pognal stroj, ko je zopet močneje sikala krtača po tleh delavnice, je odložil svoje šivanje na stol in se splazil v hišo. Soba je bila vsa v neredu. V kotu, v bližini železne peči, je stala materina postelj. Gola, brez prevlek, brez blazin je sličila staremu črnemu zaboju, čigar dno je pokrivala rjavkasta vreča, z belimi umazanimi krpami. Skozi dolgo prerezo je silila slama...
čudno tesno je postalo Laciju. Sam ni vedel zakaj. Prisluhnil je ropotanju
stroja, ki je še vedno enakomerno brnel na dvorišču ... prisluhnil je drsenju krtače, ki se je v presledkih poganjala po tleh ... Stisnila so se mu ramena. Previdno je prestopil Eden, dva, tri korake... Tik postelje!
V	naslednjem trenutku se mu je že roka zarila v slamo, jo preobračala, lomila ... Prsti so lovili po neznanem, se razklepali in sklenili, in silili vedno globlje proti vzglavju . :. Nenadoma pa je začutil v dlani krpo cunj. Izvle. kel je roko. Ko je razgrnil pisano rjavo naglavno ruto, je padel na tla svaljek bankovcev... Kakor bi se sklonil pod udarci biča, se je vrgel Laci na kolena. Mrzlično je odvijal papir. Prav srednji bankovec si je stlačil v žep. Kot bi mu zastale misli, se je zavedal vsega šele takrat, ko je zopet stal na hišnem pragu, čudna vročina se mu je razlezla po obrazu.
V	prsih pa je čutil trepet, kakor bi
zvenela prenapeta struna. Sosedova dekla je imela prav, ko mu je zaupala, da ima mati v siami skrit denar. O Laci zna biti hvaležen!
Pa je tudi bii ! Kakor so se dogovorili, so se sešli v gostilni kraj mesta : Laci, Habanov Ivan, Matiljakov Franc, Ripoševa Juliška in Čederjeva Ana. Liter za litrom je romal na polito mizo in še pod nočjo so se fantom povesile glave, ženski sta se pa brez vzro ka smejali, glasno in hripavo. Laci je plačeval. Bankovec je vrgel na mizo, med razmočene cigarete in krušne drobtine, ki so se sive, napite vina valjale po zmečkanem in umazanem prtu. Ponoči so se vrnili v mesto. Dekleti sta pred mestom ušli, fantje pa so se kričavo majali po ulicah. In ko je Laci prišel domov, so že temna okna bolščala v noč. Stara sta že spala. Pa ga je nenadoma čudno zapeklo po licih in vratu. Zavest se
je pregrizla skozi opotekajoče misli in začul je ploske udarce, ki so mu nekoč padali po licih in temenu, ko je prišel prvič pijan domov. Kakor tat se je splazil na dvorišče, do priprtega okna delavnice. Okorno je prestavljal noge, ki so se mu lomile v kolenih, oprijemal se je zidu in se s težavo dotipal do šip.
In ko je hotel splezati skozi nizko okno, je omagal. Telo pa je bilo čudno težko, on sam pa je bil nekje daleč in se je le v hipih zavedal, da vlači nekaj okornega za seboj, kar se z vso silo oprijemlja tal. Sesedel se je na tla in zaprl oči. Misli so ugasnile. Polastilo se ga je divje vrtenje, lovil se je po neznanem in kakor se bi ga oklenilo dvoje rok okrog vratu in ga vleklo k sebi, se je zvalil po tleh.
Fafiik telovadno akademijo s prav pestrim in izbranim vsporedom. Začetek je točno ob 17. uri. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki. K udeležbi so vsi najvljudneje vabljeni.
Gornja Radgona :
—	Uradni dnevi. Za prebivalstvo sodnega okraja Gornja Radgona, bodo v bodoče uredni dnevi sreskega na-čelstva v Ljutomeru v pisarni trškega občinskega urada v Gornji Radgoni in s'cer : dne 2. julija, 6. avgusta, 3. septembra, 1. oktobra, 3. decembra 1935 ter 7. januarja, 5. februarja in 3. marca 1936 vsakokrat s pričetkom ob 10. uri.
—	Pregled in žigosanje sodov
bo v Gornji Radgoni v dneh 8., 9. in 10. julija t. 1.
—	Najden utopljenec. Dne (3. junija t. 1. popoldne, je bil v bližini broda na desni obali reke Mure naj-den utopljen otrok v grmovju, kjer ga je naplavila obmejna reka Mura. Ugotovljeno je, da je to 5 ietna Frančiška, hčerka delavca Karla Rosenberger iz Donavitz a pri Leobnu. Orožništvo v Gornji Radgoni je obvestilo stariše, ki so prišli v petek, dne 14. t. m. v Apače pri Gor. Radgoni, kamor je biio prenešeno trupelce utopljenega otroka. Nesrečni stariši pripovedujejo, da pogrešajo še 7 letnega sinčka Karla, lei se je utopil istočasno s 5 letno sestrico Frančiško in sicer dne 19. majnika t. 1. v Gösu pri Leobnu v Avstriji, kjer stanujejo. Navedenega dne je šla namreč mati radi pranja perila k reki Muri. Ker otrok ni mogia pustiti samih doma, je iste vzela s seboj ter sta se na obali igrala, med tem ko je mati prala v vodi. Ko je otrokoma padel v vodo kovčeg, s katerim sta se igrala, sta otroka ne sluteč nevarnosti, sesia za kovčekom ter se nagnila in padla v vodo. Valovi deroče reke so ju odnesli s seboj in krik nesrečne matere na pomoč je bil zaman. Ker je v onem času močno deževalo, ter je reka Mura vedno naraščala in koncem majnika dosegla višino, da je na mnogih krajih prestopila bregove, je trupelci odnesla s seboj ter naplavila trupelce utopljene hčerke šele sedaj, ko je voda začela zopet padati. Pogrešajo se nadalje še otroci in sicer 5 letni Hamman Adolf, ki je utonil v Muri pri Neubergsdorfu dne 26. majnika t. 1., nadalje 7-letni Wind Alfred, ki je utonil v potočku, ki se izliva v Muro, dne 30. majnika t. i. v Unter-weissburg-u v Avstriji in 3-letna Inge-borg Mechtinger, ki je utonila v Muri v Grazu. Ker pa je reka Mura koncem majnika t. 1. izredno visoko na-rastla ter začela upadati šele sedaj, bodo trupelca naplavljena šele v bodočih dneh in to brez dvoma tudi na našem ozemlju.
Naročajte in oglašajte v „ MURSKI KRAJINI !"
lavna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu : Iščejo delo : moški : 988 polj. delavcev,
1	opekar, 13 kovačev, 2 kleparja, 1 brusač, 10 stroj, ključav., 1 mehanikar, 19 mizarjev, 7 kolarjev, 3 sodarji, 1 usnjar, 14 krojačev, 38 čevljarjev, 7 mlinarjev, 1 pek, 1 mesar, 3 natakarji, 25 zidarjev, 2 soboslikarja, 2 dimnikarja, 8 tesarjev, 1 tiskar, 1 strojnik,
2	služitelja, 4 trgov, pomočn, 67 težakov, 1 zvaničnik, 2 šoferja, 1 žel. kurjač, skupaj moških: 1226 Ženske: 108 polj. delavk, 18 služkinj, 1 privatna uradnica, skupaj žensk 127.
Delo dobita 2 služkinji.
Cržne cene:
ZagrebSki tedenski sejem.
Cene so bile sledeče : biki 1 kg žive teže Din 2 75-3, krave za meso 2 50 do 3. za klobase 1 30-1 80, telice 2 60-3 50, za pleme po Din 800 do 900; voli prve vrste 4 30-4 50, II. vrste 3 25 3 75, bosanski 2 50 -2 80, junci 3 25-4 25, teleta 6-7, zaklana 650-7, zaklane svinje 10, pujski enega leta 9 50, od meseca 40 do 90, zaklani 1 kg 10—12, ovce 70—100, zaklane 1 kg 10-12, koze 6-7, konji 4500 -9000 par, žrebeta 700-1200, za meso 1 kg 1 50 2.
SOKOL
Javni nastop sokolske čete v Puconcih bo v nedeljo, dne 23. VI. 1935 ob 15. uri. Vabimo vse članstvo Murska Sobota, čet Brezovci, Mart-janci, Pečarovci, Moščanci in Rakičan, da se istega udeleže v polnem številu.
Članstvo društva Murska Sobota se zbere točno ob 12 uri 45 min. v drevoredu pred parkom, odkoder bo ob 13. uri skupen odhod (z godbo).
Kdor ima kroj — brezpogojno v kroju.
Taborenje Mariborske Sokolske župe se bo vršilo na Bohinjskem jezeru. Odhod iz Maribora bo dne 22. julija 1935.
Prijave sprejema samo do 30. VI. 1935 br. načelnik (Bračko), ki daje tudi točnejša navodila.
Zdravo I
Uprava okr. in s. d. M. Sobota.
Hogomet:
Na praznik, v Četrtek dne
20. t. m. bo imela tuk. S. K. Mura v gostih enajstorico S. K. Drave iz Ptuja. Ob 16. uri nastopita rezervi S. K. Drave in S. K. Mure. Ob 17.30 pa bosta odigrale prijateljsko tekmo prvi moštvi. Tekma obeta biti zanimiva, saj je Drava izpopolnila svojo postavo z nekaterimi novimi igrači, ter je pred kratkim celo prisilila S. K. Grad-janski iz Čakovca, da je kapituliral na domačih tleh. Razmerje golov je bilo 4:3. Skratka, obeta se nam zanimiva igra in prijatelji sporta bedo prišli na svoj račun.
V nedeljo, dne 23. t. m. bo podsavezna tekma med S. K. Muro in S. K. Panonijo. Začetek tekme bo ob 17 uri.
Strelska družina:
Ne pozabite, da je v nedeljo zopet redno streljanje. Zadnjič je moralo odpasti radi okrožnega zleta.
•
Iz delovanja Združbe trgovcev v ITiurski S°boti.
Zapisnik
sestanka vseh trgovcev z jajci in perutnino, ki se vrši danes, dne 19. maja 1935 ob 4. uri popoldan pri Kocet Ludviku, gostilničarju v Mačkovcih:
(Nadaljevanje) Po končanih debatah in govorih odgovori predsednik Čeh Franc na vsa nejasna vprašanja I V zadevi nakupovanja jajc po trgovcih z mešanim blagom objasni, da po § 451 obrtnega zakona ni mogoče po zakonu preprečiti trgovcem z mešanim blagom nakupovanje perutnine, ker je že to njih stara pridobljena pravica. V kolikor se tiče obračunavanja članarine, ki jo plačujejo trgovci z jajci in perù nino, je zadeva zelo enostavna, ker so pri Združbi trgovcev blagajniške knjige, kjer so vsi dogodki razvidni, kakor tudi članarina in ima vsak član pravico vpogleda v iste vsak čas. Glede nakupovalcev ter enotnega nakupovanja jajc, je pa zadeva združbe, odnosno odseka trgovcev z jajci in perutnino, ako se tak odsek izpopolni, kajti dosedanji obstoji že več let in ne deluje.
Po daljši debati se sklene : 1.) da se izpopolni odsek trgov ■ cev z jajci in perutnino in to, kot predsednik odseka ostane še naprej Ratnik Emerik, trgovec s perutnino in jajci, divjačino, s perutnino v živem in zaklanem stanju iz Rankovcev, kot prisedniki pa : Matuš Franc iz Šalov-cev, Kutoša Josip iz Veščice, Šantavec Josip iz Pečarovcev, Benko Štefan iz Brezovcev, Contala Franc iz Motovil cev in Ficko Štefan iz Tišine.
2) da se ustavi vsako nadaljno izdajo legitimacij za nakupovalce z jajci in perutnino. Oni nakupovale!, ki še posedujejo legitimacije, smejo na. kupovati do dneva poteka istih, nakar se jim legitimacije odvzamejo in se nove ne izdajo.
3.) da se uvede nakupovanje jajc po meri (rinke).
4) da se takoj, čim postane ta sklep pravomočen, skliče seja tu izvoljenega odseka v Murski Soboti v pisarni Združbe.
Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je predsednik zaključil sejo ob 17 5 uri.
Za točnost prepisa odgovarja :
ČEH FRANC 1. r. predsednik.
Sožalje ob smrti Nemecz Janeza.
Združba trgovcev v M. Soboti je prejela ob prebridki izgubi svojega prvega podpredsednika Nemecz Janeza, izraze sožalja od Zbornice za obrt, trgovino in industrijo v Ljubljani, Zveze trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani ter od Združenja trgovcev v Ljutomeru.
Nakupovanje jajc.
Odsek trgovcev z perutnino in jajci pri Združbi trgovcev v M. Soboti je na svoji seji, ki se je vršila dne 12. junija 1935, ter v soglasju s sklepi sestanka vseh trgovcev z jajci in perutnino z dne 19. maja 1935, naredil sklep, da se morajo odslej nakupovati jajca samo na mero, to je z rinčico, kar se dobi proti povračilu nabavnih stroškov v pisarni Združbe trgovcev v M. Soboti in pa tudi pri g. Ratnik Emeriku, predsedniku odseka trgovcev z jajci v Rankovcih. Tako se smejo odslej nakupovati jajca samo po kvaliteti, to je ono blago, ki ostane nad rinkom po boljši, a blago, ki gre skozi rinke pa po slabši ceni. Vsakega, ki se ne bo ravnal po tem, se bo smatralo, da je naredil prestopek po zakonu o nelojalni konkurenci.
Čestokrat se dogaja tudi, da prihajajo nakupovalci jajc in perutnine iz tujih srezov ter nakupujejo perutnino pri producentih s tehtnicami, ki niso niti žigosane, niti pravilne. Opozarja se radi tega vsakega, da je nakupovanje z nežigosanimi in nepravilnimi tehtnicami po zakonu strogo zabranjeno.
Zabranjeno je tudi nakupovanje jajc po nakupovalcih iz drugih srezov, ker ti ne posedujejo niti obrtnih listov, v mnogih slučajih pa sploh nobenih legitimacij. Če pa imajo legitimacije izdane od trgovca samega ali pa od Združbe trgovcev, je pač taka legitimacija veljavna le za tisti srez, za čigar srez je izdana. Zato se naj vsakega, ki bi kršil te predpise, naznani pri Združbi trgovcev v M. Soboti ali pa direktno pri najbližji orožniški stanici I
ZAHVALA.
Ob težki izgubi našega predragega soproga in
očeta
NEMECZ JANEZA
smo prijeli toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da moremo le tem potem izreči vsem, ki so bodisi z venci, besedami ali pismeno skušali lajšati našo bol, najpri-srčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala gre domači gasilski četi, Združbi trgovcev in vsem ostalim društvom, ki so pokojnega spremili k večnemu počitku.
ialujoia rodbina Nemecz«
KMETIJSTVO
Nekaj o naši svinjereji.
Silosi za svinje. (Na željo več posestnikov, ki so si 2e zgradili silose za svinje in še nameravajo graditi, ponatiskujemo lansko leto v tem listu priobčeno razprav o silosih za svinje.)
Pomladi in začetkom poletja primanjkuje prave krme za svinje. Te mesece pa je navadno po svinjah največje povpraševanje. Krmo za te najbolj kritične mesece bi se lahko preskrbeli potom silosev. S silozi za svinje bi pa lahko dosegli tudi znatno več in boljše krme za svinje, kot jo imamo na razpolago ter bi lahko držali in zredili za odprodajo dosti več svinj, kot dosedaj.
Skvašeno krmo svinje jako rade 2ro, svinjam zboljša tek, jih okrepi ter jih napravi odpornejše, tako, da imenujejo ponekod take silose svinjske sanatorije. Skvašena krma se lahko polaga brejim in doječim svinjam, plemenjačara in projnikom in sicer do 2/s dnevne množine krme. Doječim svinjam se polaga od začetka le manjše množine, ki pospešujejo mlečnost. En-silirana krma se mora polagati svinjam dobro zmešana z navadno hrano, to je krompirjem, zdrobljenim ječmenom, peso, repo in dr.
Navadno pa svinje ne spraznijo naenkrat korito (kopanjo) napolnjeno z mešanico skvašene in navadne krme. Vedno pustijo kake ostanke, to pa nas ne sme zapeljati, da bi jim drugič manje polagali. Količina, ki se svinjam polaga, mora biti vedno tako velika, da jim nekaj ostane, drugače se svinje ne mastijo.
Z ensilirano krmo je mogoče nadomestiti za naše razmere drago burgudijo (krmilno peso). To bo pa prinesla izkušnja.
Kaj se lahko vse za svinje en-silira ?
1.) V prvi vrsti krompir. Ta se dolgo ne drži, do pomladi že zgubi na teži in kakovosti, dosti pa ga tudi segnije, toda da dalje ko do maja pa tudi v najboljši shrambi ne ostane Ko bi ga najbolj rabili za svinje, pa ga ni več. Skvašeni krompir v dobrih silo-jamah pa se drži dolgo, ne da bi izgubil na količini in na hranilni vrednosti.
Za svinje se ensilira le parjen krompir. Krompir se o^ere, spari v brzoparilniku in dobro stlači v s'Io-jame. Stlačiti se ga mora tako, da postane v jami kakor kaša.
Ensilira se fohko in še celo z boljšim uspehom zmrznjen pa tudi nagnit krompir, ki bi drugače šel v
zgubo. Pri nagnitem krompirju se mora poprej napadene dele zrezati.
Za ensiliranje krompirja so najboljše neprevelike silo-jame. Za 1000 kg krompirja zadostuje jama, ki ima
1	kbm prostornine (1 mxlxl).
2) Repno in burgundijevo listje (nat) se v pozni deževni jeseni navadno nemore vso porabiti za krmo. Skvašena pa da prav dobro hrano za svinje in govedo. Mora se jo oprati, na drobno razrezati in jo zme šano z zribano strnišno repo, krmilno ali sladkorno peso ensilirati.
Ensilira se lahko tudi strnišna repa, burgundia in drugo, seveda vse na drobno zrezano.
Repa se od začetka pri kvasenju močno peni, ni pa se treba bati, da bi se ensilaža radi tega pokvarila.
3.)	Prav dobra krma za svinje je tudi skvašena mlada trava in deteljica. Ta se mora še prav posebno na drobno zrezati na okrog 4 mm dolžine, da jo svinje dobro prebavijo. Trava in deteljca pa se brez primesi, ki vsebujejo sladkor ali škrob, nemore ensilirati. Primešati se ji mora do 5% zribane sladkorne ali 10% str-nišne ali krmilne pese.
4.)	Tudi skvašeno kuruzo v primerni zrelosti in zadosti na drobno razsekano (do okrog 4 mm) svinje rade žro. V manjših količinah dobro hasne posebno dojnicám, ker poveča mlečnost. V splošnem bi pa bilo priporočati kuruzo za svinje ensilirati z rastlinami, ki se same težko kvasijo, kakor trava in deteljca.
(Nadaljevanje sledi.)
Sreska kmetijska razstava. Razdelitev nagrad.
Na jesenski kmetijski razstavi v M. Soboti je razstavilo 194 posestnikov svoje pridelke. Od teh je nagrajenih 168 posestnikov. Nagrade so sledeče : drevesna škropilnica (Kolder)
2	brzoklepalnika, 10 razpršilnikov za gnojnico, 17 drevesnih škarij, 4 vino gradniške škarje, 5 vrtnarskih škarij, 9 obrezačev „Kundo", 24 navadnih obrezačev, 36 cepilnih nožev, 5 vrt narskih cepilnih nožev, 40 drevesnih žag, 10 škarij za gosenična gnezda, 27 strgulj za drevje, 11 lopat (kunde), 5 robkačev za kuruzo, 43 sadnih obi-račev, 20 ščetk za drevje in 9 brusnih kamnov.
Razstavljalci naj pošljejo po na grade, ki se razdeljuje ob sredah in sobotah med 9 in 11 uro na kmet oddelku sresk. načelstva v M. Soboti.
Prvo nagrado je dobil g. Vezir Geza iz Martjancev.
Redni obi. zbor kmeike hranilnice in posojilnice v Fokovcih r. z. z n. z.
se bo vršil dne 30. jun. t. 1. ob 14 uri v poslovnih prostorih s sledečim dnevnim redom :
1 Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Odobritev rač. zaklj. za 1. 1934,
3	VoJitev načelstva in nadzorstva,
4	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno skleoa ne glede na število navzočih članov.
Zahvala.
Ker nam je v naši neizmerni tugi nemogoče zahvaliti se vsakemu po-edincu, prosimo vse znance ki so napi povodom nenadomestljive izgube našega nepozabnega sina izrazili svoje sočutje, darovali prekrasne vence, da sprejmejo tem potom našo globoko zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo sokol-skemu pevskemu društvu, S K. Muri, cehskemu društvu, končno vsem onim, ki so v tako velikem številu spremili ljubljenega pokojnika k večnemu počitku.
M. Sobota, 9. junija 1935.
Rodbina ienar.
Hiša
obstoječa iz 3 sob, kuhinje in preti-klin, z vrtom se proda za Din 35 000 pod ugodnimi pogoji. - - Poizve se v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti.
Gostilna se da v najem t isSS
njo ter s celim gostilničarskim inventarjem, za dobo enega ali petih let. Najemni pogoji so na vpogled vsak dan, pri gospe KERČMAR TEREZIJI gostilničarki v Krlževcih št. 105.
Razpis.
Odbor za javno kopališče razpisuje mesto blagajničarke za kopalno sezono 1935. Mesečna plača Din 600 —. Varščina Din 2000 — v gotovini ali zanesljivo poroštvo.
Ponudbe je vložiti do 20, junija 1935.
RAZPIS
Občina G. Petrovci razpisuje pragmatično mesto obč. delovodje pripravnika. Šolska izobrazba: štiri razrede srednje ali njej enake šole. Varščina 6000 Din.
Pravilno kolkovane prošnje je vložiti z vsemi prilogami do 15. julija 1935 pri tej občini.
G. Petrovci, 13. junija 1935.
BOHAR predsednik.
obstoječa z 1 sobo, kuhinjo pred sobo in z. vsemi pritiklinami v M. Soboti Cvetna ul. 15. NatanČneiša pojasnila daje g. Péntek Ilonka Križeva ul. 11. M. Sobota.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti javlja tužno vest, da je danes, 13. junija 1935 zjutraj preminul njen
I. podpredsednik in blagajnik
NEMECZ JANEZ
trgovec z mešanim blagom, posestnik, bivši dolgoletni odbornik velike občine M. Sobota itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 14. junija 1935 ob 5. (17.) uri izpred hiše žalosti na murskosoboško pokopališče.
Združba trgovcev ohrani svojemu blagemu petnajstletnemu sotrudniku časten spomin.
NAČELSTVO
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI.


NAČELSTVO KREDITNE BANKE D. D. V MURSKI SOBOTI JAVLJA TUŽNO VEST, DA JE DNE 13. JUNIJA 1935 PREMINUL NJEN AGILNI ODBORNIK, GOSPOD
NEMECZ JANEZ,
TRGOVEC, I. PODPREDSEDNIK ZDRUŽBE TRGOVCEV ITD.
PODPISANI OHRANIMO NAŠEMU DOLGOLETNEMU SOTRUDNIKU ČASTEN SPOMIN.
M. SOBOTA, DNE 14. JUNIJA 1935.
KREDITNA BANKA D. D. V MURSKI SOBOTI.