11 | 1 - ' 25. OBLETNICA DNEVA REPUBLIKE JUBILEJ, KATEREGA BOMO PRAZNOVALI LETOS 29. NOVEMBRA, OB 25 - OBLETNICI DNEVA REPUBLIKE, NAS SPOMINJA NA SLAVNE DNI NAŠE PRETEKLOSTI. NA TA DAN SO SE PREDSTAVNIKI VSEH NARODOV JUGOSLAVIJE ZBRALI NA II. ZASEDANJU AVNOJ-A V JAJCU IN POLOŽILI PRVE USTAVNOPRAVNE TEMELJE NOVE JUGOSLAVIJE, KATERI SO BILI IZRAZ NOVIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ODNOSOV V JUGOSLAVIJI. Z ODLOČITVIJO, DA VSI NARODI JUGOSLAVIJE STOPIJO V SKUPNO FEDERATIVNO ZVEZO JUGOSLOVANSKIH NARODOV KOT ENAKOPRAVNI ČLANI DEMOKRATSKE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE, JE BIL POSTAVLJEN ZGODOVINSKI MEJNIK NCVEGA DRUŽBENEGA REDA. POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE, KATERO JE VSESKOZI VODIL TOVARIŠ TITO, SE JE IZ PLODOV REVCLUCIJE RAZRAS LA SVOBODNA SOCIALISTIČNA DRUŽBA, KI V OKVIRU SAMOUPRAVLJANJA BRANI PRAVICE ČLOVEKA IN NE DOVOLI IZKORIŠČANJA. KAJ BI ŠE ZMOGLI ! Približujemo se koncu poslovnega leta. Opaziti je nestrpnost in radovednost, kako ga bomo zaključili. Slišijo se mnogokatera ugibanja, kritike, samozavest, skratka, vse kar spada in ne spada v naše delovno vzdušje. Zelo zanimivo je poslušati zunanje sodelavce in našo konkurenco, ko ugibajo in ocenjujejo. Nekako vsi so soglasni, da smo napravili korak .-.naprej in predvsem to, da smo finančno in poslovno napredovali. 0 mnogočem sprašujejo prišleci V podjetje. Občutim', da se je v sedanjem času močno razvila radovednost z namenom, da vsak posebej oceni lastno situacijo ;n ugotovi mesto, ki mu pripada. ■ločno smo morali spremeniti poslovna načela in se prilagoditi stanju in možnostim. Dobili smo potrdilo, da je tako jrav in da bo po tej poti tre-ta še hitreje stopati. Lahko rečem, da smo zelo razširili Lastne okvire dela in odločitev in se močno posvetili trž-jiim prilikam. Ko gledamo na pretekle mesece tekočega leta, nam je jasno, da je moral celotni kolektiv dati mnogo nepričakovanega truda ir. prostega časa in tako zmoremo postavljene naloge. Še vedno se borimo z velikimi te- žavami glede materialov in se prilagajamo tržni situaciji, ki pa jo ne moremo dovolj točno c-ceniti na daljši rok. Kljub vsemu, ko enkrat zmanjka materialov drugič material ne odgovarja, tretjič nam spremeni jo izvozne roke, lahko rečem, da z mnogo večjim razumevanjem sprejme kolektiv nujne in nepri čakovane spremembe, kar pa gre vse v prid uspehu jjn..jaadse-bajne sodelovanju. Vedeti moramo, da' je uspeh seštevek prizadevanj celotnega kolektiva in da uspeh zmanjšujejo ■še številne slabosti in napake, ki jih moramo skupaj odpravljati. V vsakem primeru pa je veliko vredno to, da znamo pravil no razumeti situacijo in pustimo lastne interese cb strani. Še vedno so posamezniki, ki ne zaupajo in jih vsaka sprememba silno moti. Rekel sem posamezniki, kolektiv pa je velik in v skupnem medsebojnem razumevali ju ter sodelovanju bo najbolj sigurna naša prihodnost. Ob takih mislih se človek ustavi in ugotovi, da zmoremo še mnogo in dokaz je v tem, ker že znamo sprejeti breme sedanjosti v nalogah, delu in odnosih in tako neprecenljivo pomagamo uspehu podjetja. Izidor REJC OBRNJENA DEVIZA Ost obrnjene devize: pes, ki laja - tudi grize. DEVETMESEČNI OBRAČUN POSLOVANJA PODJETJA IN IPM. Po mnogih pr-oblemiii, Ki so 11S.-" stopali prav na vseh področjih naše aktivnosti v podjetji? lahko rečemo, da smo zaključili devetmesečne obračunsko obdobje s primernim rezultatom, V proizvodnji smo izdelali z'a domače in tuje kupce 636,409 oarov obutve in s tem povečali vrednost proizvodnje za cca 10fc. Proizvedeno obutev je prodajna služba plasirala na trg preko angro kupcev, preko lastno prodajne mreže in v izvoz', Skupno je šlo v prodajo 606.229parov. Predaja se je povečala -največ angro kupcem in prodajni mreži, manjši procent povečanja pa smo dosegli pri prodaji v izvoz, Prodajna mreža je prodala v devetih mesecih 287.530 p\„rov za 40,144.000,00 N din. T^kp. predaja pomeni 17$ višjo'realizacijo kot v preteklem letvi. Pri analizi prodajnosti naše obutve so v prodajni službi u-gotovili, da so nekatere artikle hitro razpredali; včasih jo rrodne obutve zmanjkalo že prej preden so jo potrošniki spoznali', Pri prodaji je važno predvsem to, da medel vsestran sko ustreza kup:em. V zadnjem času je upadla zlasti prodaja moških in ženskih gumaric. Ker nekateri artikli niso šli najbolje v promet inker oc prodajalne dobile precej manj kvalitetnih ostankov izvozne obutve, so se povečale zaloge v prodajalnah. V podjetju so se zaloge preko poletja povečale zaradi priprave obutve za izvoz. Ob koncu septembra sc se zaloge znižale na dobrih štiri in pol milijona N din. Nerazveseljivo dejstvo je v tem, da te zaloge vsebujejo večjo količino obutve, k.i jo bo zaradi zastarelosti in demod.iranosti težko prodati tudi ob večjem znižanju cen. Iz analize osebnih dohodkov povzemam-sledeče. Povprečje izplačanih Osebnih dohodkov v podjetju znaša 762,4^ N din, z Odobrenim; izplačilom po periodičnem obračunu pa 790,00 N din. S tem povprečjem smo prekoračili osebne dohodke iz preteklega leta, vendar smo še vedno pod občinskim in republiškim povprečjem osebnih dohodkov v industriji. y prodajni mreži so dosegli z dosedanjim prometom povprečje osebnih dohodkov v znesku 1075,26 N din, kar pomeni 9$ povečanje v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Prodajna mreža je s tem povprečjem že dosegla višino izplačil iz leta , 1967. Vedno slišim pripombe, zakaj ne moremo prejemati višjih osebnih dohodkov. Ob tem _ vprašanju bi moral vsak na svojem delovnem mestu premisliti tudi to, ali je delal vedno tako, da bi se povečeval dohodek podjetja. Vsak delavec lahko v večji ali manjši, meri vpliva na povečanje dohodka bodisi z zmanjševanjem poslovnih stroškov, bodisi z večjo produktivnostjo (kvalitetnim delom), ali pa z najbolj gospodarnimi poslovnimi odločitvami. Finančni obračun poslovanja je pokazal, da je podjetje kljub znatni neplačani realizaciji doseglo za 12$ višji celotni dohodek, kot v preteklem letu in za 19$ višji dohodek. Tudi prodajna mreža je povečala svojo realizacijo in oblikovala za 39$ višji dohodek. Kljub pričakovanemu rezultatu pa nismo s plačano realizacijo dosegli dovolj dohodka, da bi krili že izplačana sredstva za osebne dohodke (če bi ga delili v razmerju, ki je veljalo za ZR 1967). Zato so samoupravni organi določili za devetmesečni obračun drugačno delitveno razmerje in sicer tako, da se razdeli za osebne dohodke 90$ dohodka, 10$ pa se uporablja za začasne potrebe po obratnih sredstvih. Pri takem razmerju delitve dohodka je bilo možno še naknadno izplačati 3,6$ na devetmesečno osnovo že izplačanih c -sebnih dohodkov. Odločitev o dodatni delitvi so sprejeli samoupravni organi z ozirom na to, ker pričakujemo, da se bo v zadnjem tromesečju dohodek občutneje povečal ob pogoju, da' bo prišlo do rednih plačil za izvoženo obutev v Zapadne države. Ob obravnavi periodičnega obračuna na seji delavskega sveta je prišlo dc zanimivih diskusij v zvezi z zalogami mate- riala, zlasti nekurantnega, v zvezi s pcr.anjkanjem nekaterih, materialov in z naročanjem mat: riala. Delavski svet je tudi mnogo razpravi! i al o neido.čih zalogah gotovih proizvodov, ki so ostali kot ne k val i al ' o blago, ki je bilo pripravljeno za izvoz. Člani delavskega sveto so pravilno ugotavljali, da z nezadostno pripravo proizvodnje, z odpisi nekura^.tnih materialov in z zniževanj.;". cen obutvi, zgubljamo veliko sredstev, ki bi jih lahko koristil:! za osebne dohodke. Strinjam se s člani delavskega svata, da moramo bolj dosledno upoštevat načelo osebne odgovornosti in načelo dobrega gospodarjenj« tako pri kvalitetni izdelavi, kot pri vseh poslovnih odloči.t vah. Pri boljšem gospodarjenju bo ostalo tudi več sred?, te v za osebne dohike. Albinca MOŽ III POSLOVODSKA KONFERENCA .'IE ZA NAMI V prodaji se 0a komaj začela jesensko zimska sezona, a žp j za nami poslovodska kenfe-j ener, za odbiro modelov, .'.i bodo r prodaji prihodnjo p on lad in let je. Kar doorih šest mesecev vnaprej se je treba odločiti, kaj bomo prodajali, moda je mu hasta, zato že zaradi te velik časovne razlike delo poslovous ke koference „i lahkoc bili modeli pravočasno na tržišču, ne pa, da smo pogosto že sredi prodajne sezone, naših modelov pa še vedno ni iz proizvodnje, potem pa se konec sezone borimo za prodajo. Jasno je, da v kratkem času ne moremo nadomestiti zamujenega. Re;s je, da so tu izvozni roki, a tudi potrebe domačega^tržiš-ča zahtevajo, da se držimo pravila, da je treba nuditi obutev potrošnikom tedaj, ko je največje povp aševanje. Menim, da so tu zahteve poslovodij upravičene in bo v prihodnje treba to vse dosledneje upoštevati . Zanimanje poslovodij za delo in načrte proizvodnega kolektiva je bilo precejšnje, kar dokazuje, da so tesno povezani z nami, da jih zanimajo uspehi in težave vsega kolektiva, pa čeprav jih od nas loči mnogo kilometrov, člani našega kolektiva so in delajo z*na-mi, kolektivi prodajaln so v coeh potrošnikov del nas vseh, sato je nujno, da med seboj :im tesneje sodelujemo,' ker le -jako bomo uspeli. ^ nekaj kratkih dneh so se na poslovodski konferenci združili :kusi in zahteve najrazličnejših tržišč naše domovine in našle skupen jezik pri odločitvi, kaj bomo svojim potrošnikom nudili, prihodnje leto. * / / Anica GOVEKAR VTISI IZ BEOGRAJSKEGA SEJMA V tem članku bom opisal nekaj vtisov iz beograjskega sejma "Moda v svetu 68", ki je bil v prostorih beograjskega sej-* mi-šča od 12. do 20. oktobra. Na tem sejmu so bili prikaza-, ni najnovejši artikli čevljarske, usnjarske, oblačilne, tekstilne in pohištvene Industrije . Naša udeležba na tem sejmu -je postala že tradicionalna, ker smatramo, da je ta. razstava za našo stroko največjega pomena v državi. Sodelovale so skoraj vse večje jugoslovanske industrije obutve. Slovensko proizvodnjo so predstavile tovarna "Peko" iz Tržiča, "Jadran' iz. Mirna pri Gorici in tovarne, kovčkov in usnjene galanterije "Toko" iz Domžal. Po splošnem zanimanju obiskovalcev kakor tudi po ocenah strokovnih žirij so omenjena podjetja dosegla na sejmu ugledno mesto in bila deležna mnogih priznanj in pohval. Tovarna "Peko" je pokazala zelo zanimivo in izvirno kolekcijo predvsem moških športnih polčevljev, za katero so tudi dobili najvišje priznanje "Zlato košuto". Tudi domžalski "Toko" -se je uvrstil v sam vrh proizvajalcev usnjenih predmetov, saj je za svoje izdelke prejel dve najvišji priznanji tega sejma. Tudi naše podjetje je sodelovalo pri ocenjevanju modelov. Ocenjevali so jih obis- Prva dva dni smo odbirali kolek-dijo tujih dobaviteljev, naslednja dva pa so poslovodje naročali za svoje potrebe domače in tuje modele. Zadnji dan je bil splošni del konference, na katerem smo bili seznanjeni z načrti za prihodnje leto, s proizvodnimi problemi ter kadrovskimi novicami, skratka, o vsem delu kolektiva je bilo govora, kar je poslovodje najbolj zanimalo. Za dopolnitev naše domače kole-,-kcije v prihodnji sezoni je svoje modele predložilo mnogo podjetij, tako da je bila izbira modelov zelo pestra. Na žalost pa "Obuča" Beograd ni pripeljala modelov vodilnih pr.oizya'jalcev ženske modne o-butve, "Koštane", "Lede", "Gazele" in "Cika". Izbirati smo morili med manjšimi proizvajalci obutve, med katerimi pa so pili nekaterih modeli zelo uspeli in domiselni. Pri izdelavi se še vedno naj-- / c vec uporabljajo razne vrste an-tik boksov, medtem ko je povpraševanje po izdelkih iz laka in_jiubuka dokaj manjše. Barvna lestvica., je dokaj pisana. Pri moški obutvi je še vedno vodilna rjava barva, kateri so se pridružile še razne svetlejše ter siva barva. Pri ženskih modelih se je l-etos najbolj moderna rjava barva nekoliko umaknila najrazličnejširn odtenkom beš, rdeče, zelene ter modre barve. Moderne so kombinacije dveh ali treh barv. Značilno za žensko obutev je tudi, da je nič več ne krase najrazličnejši kovinski okrasi, pogostejši okras je domiseln šiv, ki daje čevlju posebno e-leganco. Čeprav smo lanko na prvi pogled ugotovili, da so nekateri,domači modeli zelo uspešni, a se kljub temu pri naročanju ne razlikujejo mnogo'od slabših modelov, kaže, da se še vedno držimo navade - naročiti majhne količine velikega števila artiklov, pa čeprav iz sezone v sezono ugotavljamo, da bi uspeli prodati tudi trikrat večje količine kot so bile naročene. Zdi se mi, da pri naročilih še vedno preveč grešimo, na žalost pa je pri naročanju odločilna izkušnja preteklega leta, čeprav je moda za prihodnjo sezono precej drugačna. Za spomladansko-poletno sezono prihodnjega leta je bilo naročenih 220.0C0 parov domače obutve ter 218.000 parov tuje obutve, pri čemer predstavlja 73.000 parov moške in ženske obutve, 58.OGu parov otroške ter 86.000 parov ostale obutve (Špagarice, vulkanizacija, copate ipd,). Predvideni plan prodaje za prihodnje leto je za cca 4$ nižji od predvidene realizacije letošnjega leta in znaša 64,050.000 N din. Mnogi ooslovodje so ugovarjali, da je plan precej na-.pet in da so prodajni pogoji vse -tež ji zaradi hud& -konku-jrence na tržišču. Po mnenju vseh poslovodij bi bilo v prihodnje nujno, da bi kovalci, rezultati pa nam se niso znani in v pravi poplavi najlepših modelov ne pričakujemo prvih mest. Sedaj pa še o uspehu naše razstave obutve. je oznaka ,:Alpina" dobro poznan in da imajo dobro mišlenje o našem blagu in poslovanju. Spomnim se tudi iskrečih oči in laskavih p aval predstavnika romunske delegacije. Za naš razstavljeni model 66163 je izjavil, da je lahko ta čevelj sen za vsako najbolj razvajeno potrošnico. Na sejmu je bilo veliko tujih predstavnikov posebno iz zapad-nih dežel, ki so kazali dosti zanimanja pre /sem za naše smučarske čevlje. Z njimi smo že na sejmu navezali prve stike, kateri se bodo v marsikaterem primeru spremenili v dokončno pogodbo za izdelavo te obutve. V času sejma smo med obiskovalci razdelili tudi 5000 kom našega reklamnega kataloga, p« katerem so vs pridno segal*,. Od vs$h razstavijalcev obutve srno edino mi in "Peko" delili prisotnim kataloge in druge manjše reklamne predmete, kar so obiskovalci opazili in pohvalili. Vsako tako reklamno akcijo kupci cenijo in vsekakor dobijo o takem podjetju vtis dobrega in močnega kolektiva. Moram reči, da je ta sejem prikazal obilico lepe obutve in dokazal, da so jugoslovanski proizvajalci trenutno posegli v sam vrh evropske mode. V na-daljni primerjavi s splošnim nivojem razstave pa lahko pov-darjam, da smo se to pot v Beogradu zelo solidno predstavili z našimi izdelki. Smatram, da je udeležba na takih Razstavljenih smo imeli 68 raznih vzorcev in so bile zastopane prav vse grupe obutve, ki jo trenutno proizvajamo. Paviljon je bil sicer skromno toda skrbno ih lepo urejen. Največ zanimanja je bilo predvsem za naše modne ženske visoke škornje s takozvanim "nogavi-čarjem" na čelu. Bili smo tudi edini razstavijalci tega modela, kar je tudi omembe vredno. Sicer je. bilo ženskih škornjev .dosti videti, vendar so naši modeli vsekakor vzbudili še posebno pozornost pri obiskovalcih. Zolo je škoda, da te obutve, zaradi izvoznih obvez nismo mogli preje izdela-•ti'"in z njimi prvi priti na tržišče. Kot vedno so tudi specialni smučarski čevlji kot posebna obutev vzbudili pri obiskovalcih dosti zanimanja in -pohval. Čeprav niso vsi poznali uporabnosti te obutve, so se čudili zahtevnosti izdelave in elegantnim oblikam :čevljev. V tej grupi na vsem sejmu nismo imeli nikake konkurence . Najbolj razveseljivo pa je, da so bile tudi naše športne sa-lonke in ženski sandali dobro sprejeti in so jih obiskovalci z ■zanimanjem ogledovali, •Iz opazovanja mimoidočih je bilo mogoče ugotavljati, da jim prireditvah, potrebna, ker tvori povezavo s kupci in nam omogoča široko predstavo naše proizvodnje. Bolj če bo naša oznaka "ALPINA" kupcem poznana, večje bodo garancije za dobro in uspešno poslovanje našega kolektiva. Tomaž JUSTIN PRIHODNJE LETO NOV DELOVNI CAS Pred leti smo delali elaborate in računali. Celo nesigurni smo bili, kaj poreko in kakšno kontrolo dobimo na obisk. Nekatera podjetja so bila določena, da poskusno preidejo na 42. urni delovni teden. Čudili smo se in čakali. Sedaj,po nekaj letih od te velike korajže in mode o skrajševanju delovnega časa, nihče ne polaga dosti pažnje na to. Uradni predpis pravi, da so vsa gospodarska podjetja dolžna preiti na ta delovni čas najkasneje v letu 1970. Naš program prehoda smo spreminjali. Prvotno smo imeli namen, da previdno in vsako leto za korak bliže uvajamo 42. urni delovni teden. Planirali smo in predvidevali, ko pa je bilo dovolj dela, pa smo dodajali še ure. Res je to, da prav nikogar več ne zanima, kakšen delovni čas kdo uporablja, vprašajo le, kakšen uspeh je dosežen in kaj smo že napravili v času gospo- darske reforme. Pred dne v:- smo na delavskem svetu sprejeli nklep, da prihodnje leto preidemo na 42 -urni delovni teden. Delali bomo vse dni. Delali bomo tako kot teorija zstrjuje in dokazuje, da se lahko doseže najboljše rezultate. Ne smemo misliti, da nas je teorija pripeljala do tega. Tudi mnogokatera izkustva podjetij so nam bila dobrodošla. Ne bo pa dovolj, da imamo pred sabo nov delovni čas. Pred nami je sedaj vrsta obvez in nalog, ki jih moramo takoj ali čimprej rešiti. Ta čas, ki bo toliko krajši, bomo morali mnogo bolj spoštovati. Napraviti bomo morali najmanj toliko in celo več. Vsak član kolektiva se naj zaveda in pomisli, kaj bo storil, da bo delovni čas res namenil podjetju. Sledila bo vrsta ukrepov z namenom, da se organizacija in disciplina izboljšata. Na splošno smo že prispeli do take stopnje organizacije in odnosov v podjetju, da lahko vsak posameznik pokaže vse svoje sposobnosti v okvira našega poslovanja. Zelo bi bilo neprijetno priganjati in opominjati na vse slabosti, ki se še ponavljajo; če hočemo u-trditi dobro mesto, ki ga skoraj imamo, potem je sedaj zopet izredna priložnost in izkoristimo jo. Tekma s časom mora postati stalna praksa, ki mora prinesti nove rezultate. Izidor REJC NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA V preteklem mesecu je znašalo število vseh zaposlenih kar 1151 delavcev. Največji porast števila zaposlenih je bil v prodajni mreži. Razumljivo je, da se povečanje Števila zaposlenih odraža predvsem zaradi povečanja premeta v prodajalnah v času jesensko-zimske sezone, ki je največji prav v mesecih oktober - december. Zaradi tega je bilo potrebno zaposliti nekaj prodajalcev za določen čas, za zgoraj navedeno obdobje. V preteklem mesecu sta .'se v obratu v Žireh zaposlili Zupan Alojzija v Skladišču gotovih izdelkov in Stanovnik Anica, ki ima srednjo strokovno izobrazbo na delovnem mestu referent v uvozni službi nabavne službe. Delo je prenehalo samo Kunstelj Frančiški, ker je izpolnila pogoj za upokojitev. V obratu v Gorenji vasi ni bilo v preteklem nesecu nobenih sprememb in je število zaposlenih 113 delavcev. Prodajna mreža je v preteklem mesecu povečala število zaposlenih za 9 delavcev. Sprejeti so bili Ignjatovič Jula, Davi-nič Katica, Gereg Sva, Radonič Petar, Burek St jepan, Marjano-vič Vlado, Zavrl Janez, Lesko-var Tomo, Golubič Katica in Bedrosian Pavle. Gereg' Evi je na njeno željo prenehalo delo že koncem oktobra. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je število zaposlenih povečalo skupaj za 10 delavcev. Število zaposlenih je torej naslednje: Al-pina Žiri 880 delavcev, Alpina Gorenja vas 113 delavce in prodajna mreža 158 delavcev skupaj 1151. Angelca FILIPIČ SLUŽBA VARNOSTI PRI DELU, NJEN CILJ IN MESTO V DEL. ORGANIZACIJI. Življenje in zdravje sta temel nji dobrini Človeka. To pa narekuje socialistični družbi, za katero je delovni človek največje' bogastvo, da čuva nje govo zdravje in življenje, za gospodarstvo pa to pomeni čuvanje njegove produktivnosti„ Prvi začetki varstva pri delu, ki segajo na začetek kapitaliz ma, (za katerega je značilno veliko izkoriščanje delavcev in neprimerni delovni pogoji) temeljijo bol ' na gospodarskem kot na humanističnem pomenu. V Angliji (tedaj vodeči industrijski državi) so ustanovili leta 1833 tovarniško inšpekcijo, ki je kontrolirala delovne pogoje. Angliji po 20. letih sledi Nemčija, njej pa po 30. letih takratna Avstrija. V Sloveniji dela inšpekcija dela nad 8.0 let, Nekajkratna kontrola na leto pa ni bila. zadostna garancija za zagotovitev primernih po- stev za delo, racionalnim tran-gojev dela v tovarnah. Po- športom materiala, stimulativ-kazala se je potreba po stal- nim. nagrajevanjem in strokovni-nih organih, ki bi skrbeli za mi kadri, temveč v veliki meri urejeno delovno okolje. Tako tudi z urejenimi pogoji dela, so bile ustanovljene prve ki ne predstavljajo nobene ne-službe za varstvo že pred I. varnosti in škodljivosti za svetovno vojno v ZDA. Njim življenje oz. zdravje delavca, so sledile evropske države. Delavec bo lahko delal le, če Ponekod so bile te službe bo zdrav in bo imel občutek, organizirane na pobudo sindi- da je za njegovo varnost prekatov, drugod so bile organi- skrbljeno. zirane na osnovi predpisov. V Sloveniji so bile organizi- SVD mora v delovni organizaci-rane službe za varstvo pri ji z vsemi možnimi ukrepi in delu leta 1952 v.metalurgi- sredstvi ..skrbeti za očuvanje ji, kjer so delovni pogoji zdravja in življenja delavcev težki in nevarni, zatem pa v ter proizvajalnih in družbenih rudnikih in drugod. Šele te- sredstev pred uničenjem. S melnji zakon o varstvu pri tem, ko čuvamo družbena sreds-delu (Ur.l.SPRJ 15/65) dolo- tva pred požari, poplavo, po-ča, da morajo vse delovne or- tresom, eksplozijo itd. zava-ganizacije skrbeti zavars- rujemo tudi življenje delavcev, tvo pri delu. Mnogi so mnenja, da je varstvo Naši družbi človek pomeni pri delu samo tehnične narave, največ, zato ni čudno, da je To mnenje je nastalo zato, ker naša zakonodaja korenito po- se ob strojih pripeti veliko segla v varstvo pri delu. Do- nesreč. Vendar so analize ne-bili smo temelnji zakon v ar s- sreč pri delu pokazale, da je tva pri delu in celo vrsto le 14$ vseh nesreč pri delu, pravilnikov, ki urejajo pogo- katerim je vzrok tehnična poje dela za posamezna področja manjkljivost. Ostalih 86$ pa industrije. TZVD določa, da bi se pripetilo kljub temu, da mora del. organizacija pošto- bi bil stroj maksimalno zašči-poma preurediti pogoje dela ten. To kaže, da na nastanek predpisom teh pravilnikov. nesreče upliva cela vrsta dru- V nekaterih del. organizaci- gih faktorjev, ki niso tehnične jah so mnenja, da izvajanje narave. predpisov o varstvu pri delu zmanjšuje produktivnost in se Zakon o varstvu pri delu je ob-temu izogibajo. Vendar.pa to širno področje, ki uključuje ne drži. Visoke produktivnos- številne stroke kot medicino, ti namreč ni mogoče doseči tehniko, sociologijo, psiholo-z boljšo organizacijo dela, gijo, pravo itd. TZVD zahteva, smotrnejšo razporeditvijo da mora delovna organizacija stroja, izbiro ustreznih sred-izvajati varstvo pri delu s s sodobnimi tehničnimi, zdrav-stvenimi in socialnimi ukrepi, ki preprečujejo oz. odpravljajo vzroke•nesreč pri delu, poklicnih obolenj in prezgodnje invalidnosti. Služba varstva pri delu mora biti sestavni del delovne organizacije dela. Svoj cilj bo služba varstva pri delu dosegla, če bo uspela prilagoditi delovne pogoje tako, da delovno okolje ne bo vir škodljivosti oz. nevarnosti za delavca - za njegovo zdravje oz. življenje . Marija KASTELEC NASA PRAKSA Sredi vasi stoji velika stavba tovarna čevljev "ALPINA". 3a zgraditev te stavbe in o-preme je bilo treba veliko trdega dela in volje. Tako sedaj stoji lepa tovarna bogato opremljena z modernimi stroji, v katero hodijo vsak dan ljudje iz domačega kraja in drugod, da si prislužijo za vsakdanji kruh. Obiskujem dvoletno čevljarsko šolo v Zireh. Poteklo mi je prvo leto poklicne šole. Vsak učenec mora opraviti enomesečno prakso in tako smo tudi mi bili na praksi v "Alpini". Na praksi sem bila od 15. junija do 15. julija. Takoj sem opazila, da poteka delo v tovar- ni hitreje, kakor v naši delavnici. Videla sem veliko različnih strojev, pri katerih so delavci skrbno in vestno delali. Bila sem v težki montaži, tam kjer izdeljujejo obutev, kakršno delajo samo v tej tovarni. Čeprav sem imela malo težje in popolnoma drugo delo kot ostale praktikantke, ki so bile na lahki montaži, sem delala z veseljem in zanimanjem. Pancar je bil velik in težak, kot v lahki montaži pet salonarjev. Opazovala sem druge sodelavke, kako so bile urne in pancarji so jim kar hiteli iz rok. Kaj pa meni? Od začetka sem' bila bolj počasna, kasneje pa mi je šlo delo hitreje od rok. Na enomesečni praksi v tovarni sem pridobila veliko znanja. Želim, da bi uspešno končala to šolo in se zapcslila. Sedaj pa zopet hodim na prakso v našo delavnico mimo velike tovarne, v kateri brnijo najrazličnejši stroji. Mislim si, če ne bi bilo tega velikega brnenja v tovarni, bi postalo življenje v Žireh drugačno in pusto. Branka LENARTIČ V mesecu oktobru so se poročili: Lešnjak Cvetka, Mivšek Kristina, Filipič Marta, Jezeršek Jože, Cigale Nežka, Jereb Pavel, Kavaš Angelca, Jezeršek Anica. Pivk Marinka, Peternelj Majda, Bogataj Marija in Eniko Alojzija. Vsem naše iskrene čestitke ! 25 let SVOBODNIH ZIRI Iz govora oz. poročila, ki ga ^ je"podal tov. Franc čeplak na T slavnostni seji ob 25 - obletnici osvoboditve Žirov, dne 23. 10~. 1968. povzemamo del, ki prikazuje razvoj našega, kraja t povojnem času. Junija 194,5 je začela z delom čevljarska -zadruga in se razvila vsedanjo Alpino. Sedanja tovarna. Alpina je bila zgrajena leta-1948, prej pa se je delo vršil o.kar na šestih krajih. ' v"'-,: ; . . •', • Ker je bila;-, porušena osnovna šola, se je vršil pouk v prostorih gasilnega doma v Žireh, pri Zajcu v Stari vasi, v prostorih bivše čevljarske zadruge na DobraČevi, pri Mrovcu v Žireh. Samostojne šolš pa so bile še v Račevi in Brekovicah. Leta 1946 se je takratni KLO začel zavzemati za izgradnjo novega šolskega poslopja ter imenoval posebni gradbeni odbor, ki je vršil svojo funkcijo vse do leta 1954, ko je bila šola vseljiva., čeprav' dograjena še do danes ni, ker je še vedno brez prepotrebne telovadnice . Leta 1947-se je pričelo z gradnjo zadružnega doma, ki je bil dograjen leta 1956 in ki predstavlja danes center kulturno političnega in ostalega življen ja v kraju. V letu 1952 se je pričela gradnja ceste Žiri - Smrečje in* bi- la dograjena ter usposobljena za-promet v letu 1967. Po tej cesti danes prevažamo učence podružnice šole Vrh nad Rovta-mi-v centralno šolo Ziri, "Do leta I960 so bile elaktrifi-cirane vse vasi bivše občine Žiri. V letu 1956 pa se je začelo z obnavljanjem električnega omrežja v Žireh. Na novo je bilo zgrajenih 5 trafopos-ta j. Skrb za zaposlitev delovnega človeka na našem področju, je narekovala vedno večjo odgovornost merodajnim gospodarskim In političnim činitel jem kraja, da poskrbijo za potrebn'a delovna mesta. Tako so bila čd leta 1952 dalje ustanovljena v kraju naslednja podjetja: Mizar stvo, Modna oblačila, Etiketa, Obrtni center, gradbeno podjetje Remont in urejena nova pekar-na-r- Za potrebe zdravstvene službe je bil leta 1957 odprt in urejen novi-zdravstveni dom, za potrebe kulturnega življenja, občanov pa je bila zgrajena moderna dvorana Svobode s potrebnimi kljubskimi prostcri, Zirovska kotlina je znana po izdelovanju čipk, saj skoraj ni hiše, kjer ne bi, predvsem v.žimskih mesecih tudi kljeklja li. V cilju vnovčevanja dragocenih čipkarskih izdelkov, je "Čipka" Idrija odprla leta 1953 svojo poslovalr.ic.o za odkupovanje čipk. Danes imamo dve odkupni postaji, to je poleg -Čipke še'podjetje DOM Ljubljana. Okolica naše kotline je izredno ;lepa. in zanimiva ter privablja vedno več .tujcev. Zato je bil na pobudo planinskega društva Žiri dograjen lep planinski dom v letih 1960-63 na Goropekah do katerega je speljana avtomobilska cesta. Motorizacija je v Žireh vidno napredovala. Potrebe po pre-skrbovanju s kurivom za motorna vozila je bila vedno večja. Zato je bila leta 1962 zgrajena tudi bencinska črpalka, isto leto pa tudi urejena javna razsvetljava. Število lastnikov televizijskih sprejemnikov je naraščalo, sam sprejem pa je bil dokaj slab. Zato je bil za potrebe naše kotline zgrajen leta 1964 televizijski pretvornik na bližnjem•Žirku. Danes je v kraju 1.180 radio-paratov (od tega 200 tranzistorjev), pred vojno le cca 15, televizijskih sprejemnikov ima v kotlini 350 prebivalcev. Pred vojno je imelo motorna kolesa la kakih 10 prebivalcev, junija 1968: mopedi 430, motorji 51. Pred vojno je bilo cca 10 avtomobilov, junija 1968: osebni avtomobili 136, kombi 3, tovornjaki 9. Leta 1945 je bilo na področju Žirovsie kotline zaposlenih cca 351 ljudi, danes je zaposlenih 1.300 prebivalcev tega kraja. Po vojni je bilo na novo zgrajeni.! preko 500 hiš, predvsem v privatni lasti, pet s'anovanjsKih blokov, med katerimi ;e eden namenjen prosvetnim delavcem v kraju. V letošnjer. letu je šola dobila novih pei družinskih stanovanj v noveli Dloku v Stari vasi. Tako ;e za nekaj časa rešeno kritično stanje stanovanj prosvetnih delavcev v Žireh. Leta 1967 je bil dograjen vodovod, ki napaja področje Žirov z zdravo in zadostno pitno vodo. •Gradnja vodovoda je znašala 72 milijonov starih dinarjev. Sredstva zanj so prispevala krajevna podjetja. Iz Naproze, ki je bila ustanov-1 jena 1945' leta, se je leta 1948 razvila kmetijska zadruga, ki je imela v preteklem letu 864 milijonov 800.000 SD celotnega dohodka. Leta I960 je bila zgrajena v Račevi nova opekarna, ki je za kraj ogromnega pomena, predvsem zaradi izrednega razmaha stanovanjske gradnje. Velikega pomena za sam kraj je bilo asfaltiranje ceste Žiri - Selo, kateri se v tem času priključuje. asfaltiranje ceste v smeri proti Škofji Loki. ■ V povojnem obdobju je bila izvršena regulacija potoka-hudo-urnika Rakulk, osušene površine pa izrabljene za stanovanjske parcele in obdelovalne površine. Poleg navedenega je bila zgrajena nova cesta na -Zirovski vrh in novi most čez Soro na relaciji Selo - Jarčja dolina. Živi jonske razmere občanov so najbolj nazorno prikazane v primerjavi na predvojno stanje, po novozgrajenih hišah, motornih vozilih in obnovljenih kmetijah. Tudi v 200 letih nazaj se ni v Žireh toliko zgradilo, kakor v zadnjem 25-letnem obdobju. Število izobraženih ljudi se je v Scraju povečalo po vojni vsaj za 200$, kljub temu pa v kraju še vedno manjka visoko izobra- ženih kadrov. Obstoječa žirov-ska podjetja so ustvarila v preteklem koledarskem letu 12,841.100.000 SD celotnega dohodka, od tega za delitev: 2,907.600.000 SD, za osebne dohodke je bilo potrošeno: 1.862.400.000 SD, za sklade: 940.200.000 SD. Povprečni osebni dohodek je znašal: 75.500 SD. ^ Skupno število prebivalcev v Žireh je 3.889 ljudi, od tega je zaposlenih 1.300 ljudi, kar znaša 33,42$ od celotnega prebivalstva na področju Žirov. V industriji je zaposlenih: 1.229 ljudi = 31,6$' od celotnega prebivalstva. Franc ČEFLAK OB SLIKARSKI RAZSTAVI V NAZAR-JIH V slovenskih kulturnih krogih je široko odjeknil nekoliko nenavaden dogodek: razstava slik Jožeta in Konrada Peter-nelja v znani Jakijevi galeriji v Nazarjih. Nenavadne je ž^e to, da slikar mednarodnega slovesa, kot je Jaki, na svojo roko in v svoji lastni galeriji, odstopa prostor dvema slikarjema, ki uradno niti nista priznana. Še več, Jaki je prevzel nase vso organizacijsko in finančno plat rastave, saj slikarja - razstav ljavca za kaj takega nimata ne izkušenj, ne denarja. Razstava bo odprta do konca novembra t.l. Kolikšno zanimanje je b:lo za to razstavo, se vidi že po tem, da so bile vse razstavljene . slike že prvi večer razprodane. Že^ sama otvoritev razstave 19. oktobra je bila dogodek zase, saj je pesnik, Ciril Zlobec v svojem govoru toplo in odkrite ■spregovoril o hotenjih slikarjev - samorastnikov. Program pa so dopolnile še recitacije Krleževih balad Petrice Kerem-puha, ki se tako čudovito skladajo z vzdušjem, kakršnega upodabljajo takozvani naivni slikarji, med katere se urrrlčata tudi oba Petemelja. Naj navedem nekaj misli, ki jih je ob razstavi izrekel pesnik Ciril Zlobec. So poklicni slikarji, ki streme za tem, da ustvarijo nekaj novega, pri čemer seveda le redki uspejo. So pa tudi popolni amaterji, ki slikajo le za svoje veselje, bolj z obrtniškimi kot umetniškimi ambicijami. Med enimi in drugimi je s skupina rojenih, toda nešolanih talentov. Ti slikajo z okorno roko, toda s takšno notranjo močjo in s tako pristnim občutenjem sveta, da se povzpno med resnične ustvarjalce. Med nje gotovo spadata tudi žirov-ska čevljarja Jože in Konrad Peternelj. Dela obeh so nepo-tvorjena projekcija njunega notranjega sveta v svet, v katerem tudi mi živimo ali smo vsaj iz njega izšli. Ta svet je naše morda, že preživelo, toda nikoli pozabljeno otroštvo, V naši dobi skokovitih tehničnih dosežkov in naglica, s katero delarac in živino, je tudi slikarstvo ubralo nova pota. Tako kot vesoljski raziskovalci skušajo odkriti nove svetove, moderni ..slikarji iščejo nov svet lepote. Mi se njihovih uspehov veselimo in bi jim radi sledili. Toda, ali ni lep tudi naš današnji in včerajšnji svet, naša domača pokrajina s krivenčastimi drevesi, naša kmečka izba? Takšno lepoto pa nam oživljajo prav slikarji -naivci, med katere sta se oba Petemelja .zdaj že trdno uvrstila. Zato.ni čuda, da je za njune slike vedno več zanimanja. Umetniški uspehi članov našega kolektiva'Konrada in Jožeta Peterneljš. so nam lahko v ponos, saj s tem -še bolj živi sloves žirovskin .čevljarjev in "Alpine". Zato ob uspeli razstavi obema še posebno tople čestitke. Stojan PERTOVT TOVARIŠ: UREDNIK ! Bila sem navdušena nad lanskoletno priredi tvi jo "Pokaži kaj znaš!", zato me tudi letos zanima, če bo lanski prireditelj' poskrbel tudi letos za kaj Pozanimali smo se pri vodstvu mladinske organizacije "Alpine!i, .ki. je lani pripravilo oddajo "Pokaži kaj znaš" in zvedeli, da letos nameravajo organizirati skupaj z RTV Ljubljana oddajo "Spoznavaj svet in domovino". Upamo, da boste zadovoljni . Delavci podjetja že dalj časa sprašujejo koliko nas stane tovarniški časopis "Delo življenje". Uredniški odbor je zbral podatke, katere vam posredujemo: Izvod biltena: ciklostil 9 kom 9,05 SD matrice 2,80 SD ovitek 16,30 SD SKUPAJ Naklada 950 kom: ciklostil matrice ovitki SKUPAJ ____28A15_SD 8.597.50 SD 2.660,00 SD 15.485,00 SD _26_.742i50_SD podobnega' Jožica Pri izračunu smo upoštevali samo tiste stroške kateri nastanejo neposredno. Nismo pa upoštevali tiskanja, razmnoževanja, zlaganja in obrezovanja biltena, za kar bi cena poskočila približno za enkrat. Ob tej priložnosti se uredniški odbor lepo zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so s svojimi prispevki na karšnikoli način popestrili naš časopis in se še v nadalje priporočamo. Uredniški odbor USLUŽNI PRODAJALCI "ALPINE" V NIŠU FILMSKI SPORED ZA ČAS CD 15.II DO 15.12. V KINU SVOBODA ŽIRI (Dopis objavljen'v listu "Na-, rodne novine" Niš, dne 1.. novembra 1968). TOVARIŠ-UREDNIK ! Poslovnost in ljubeznivost prodajalcev prodajalne čevljev "Alpina" v stavbi "Marger" mislim, da zasluži priznanje in vam pišem zato, da se jim po tej' poti zahvalim. Upam, da so tudi drugi potrošniki naleteli na takšno uslužnost in ljubeznivost kot sem jo sam doživel, ko sem kupoval čevlje. Pred nekaj dnevi sem namreč kupil čevlje, ki so pa na mojo .veliko žalost imele tehnično .napako. Zato sem jih bil prisiljen vrniti. Naletel sem na čudovito pozornost in.opravičilo ter dobil ne samo nove čevlje, ampak še krasno opremljen katalog "Alpininih" izdelkov. Mislim, da takšno poslovanje in uslužn.ost zaslužita vsako poh-,;:valo.. in lahko služita za zgled drtigi-Rf' prodajalnam. Vidan Mitič, delavec Elektronske ind.Niš 16.-17. 11. . 20.11. 23.-24. 11. 27.11. 30.11. 1. 12. 4.12. 7.-8. 12. 11.12. 14.-15. 12. EN DAN ŽIVLJENJA mehiška drama BREZ PASOŠA V TUJI POSTELJI, nem.zabavni ŠTIRJE ZA TEKSAS ameriški vesterni OBLAST V RIMU italijanski zgodovin, DRUGI DIH francoski kriminalni ŽENSKE . sovjetski ljubavni NE PObILJAJ MI CVETJA ameriška komedija MORILEC IZ TEMZE nemški kriminalni NEBO NAD GLAVO francoski avanturist. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 24 VODORAVNO: 1. ASKAR, 6. KSI,9. ANTIKA, 10..ROV, 12. NARTA, 13. SAVANA, 15. ALCA, 16. KAVA, 17. IL, 18..SIK, 19. TANA, 20. EKO, 21. TS, -22. KEPA, 23. BR0M, -24. ATENKA, 26. SEATO, 27. RIS, 28. APATIN, 29. ONI, 30. PITON "Delo, življenje" je glasilo Alpine, tovarne čevljev Ziri .. Ureja ga uredniški odbor: Silva Burnik, Albinca Možina, Alf onz - Za jec, Anton% Hribar, Jože Petemelj, Vladimir Pivk, Tone Žakelj, Ivan Capuder -odgovorni urednik, Jožica Jamnik - glavni urednik. Izhaja mesečno. Naklada 950 izvodov. Žiri, 15. novembra 1968. NOV PRAVILNIK, VIŠJE PLAČE Tone ŽAKELJ Tarifni pravilnik nov se pripravlja, o tem je že sklepal naš delavski svet, tako novico zdaj vsakdo pozdravlja, v nadi, da dvigne dohodek se spet. To pa ne bo se že jutri zgodilo, bo treba počakati daljši še čas, na tihem pa se je že govorilo, da dal nov pravilnik nam dedek bo mra.z.' Staro prepričanje vlada med nami, da dedek mraz kaže dobrotno roko, če res dobrosrčen tudi bo z nami, prav kmalu pri nas izkazal se bo. Mraz na razteznost ne vpliva najbolje, o tem nas že fizike zakon uči, le vroče poletje da pravo okolje, ko sončna toplota razteza snovi. Zato se nikar preveč ne čudite, • če h •} v..-' Pa naj se zgodi že kakor se hoče, pravilnika, novega čakamo vsi, .če dvigne dohodek res se mogoča, iz tega naj tale povzetek sledi: Če mila bo zima in ne prehud mraz,'' lahko bomo dobre plače dobili in reklo vsaj nekaj jih bo tisti čas, da niso s polet jem ničesar zgubili." Zdaj pa še prosim, da mi dovolite, naj vas bi opomnil predvsem še na to:, na.mraz se nikar preveč ne jezite, č-e-nov 'vam" pravilnik po volji ne bo. KRIŽANKA ŠT. 25 2......""J 11 j 14 I I 16 18" 24 28 bi' i f-h-t- —<——i— — i ■• 4----- ! i? 19 13 * 15 i " •22 . i P5 26 .6 i i t"" j • 4 - - 7- :8 "9 } ,120 __:..L____ 21 H- b-3. i i • /rJ ! .--t—i— i,; j, • h k 29 30 i ; J 4—1— . 32 "!--------- i VODORAVNO: 1. vrsta zadružne gospodarske skupnosti v Izraelu, 6. ime tovarne vezalk Hrušica pri Ljubljani, 11. gora v Turčiji, 13. veliko indijsko pristanišče, 14. praksa,15. ljubkovalno moško ime, 16. važna luka na jugu Arabije, 17. delovno področje, območje, 18. holandski predlog pred imeni, npr.slikarju (Gogh), 19. vrag, 20. grška črka, 22. priimek slovenskega gospodarstvenika in člana rep.IS SRS (Sveto), 23. pred vojno največji tovarnar čevljev imenovan tudi "kralj čevljev", 24. priimek jugoslov. atletinje, katera nas je razočarala v Mehiki (Vera), 27. poziv, 28. glina za izdelavo porcelana,29. v starogrški mitologiji vrsta morskih nimf ptičje podobe z žensko glavo, 31. televizijski zaslon, 32. kraj pri Gorici, kjer je znana tovarna čevljev Jadran - ciciban. NAVPIČNO: 1. mejno gorstvo med Gorenjsko in Koroško, 2. sultanov uradni razglas, ukaz, 3. vodni kapalni zbiralnik, 4. v starogrški mitologiji bog neba, 5. kemični simbol za kalcij, 6. ostanek kart po razdelitvi, 7. tribuna, 8. rastlinska bodica, 9. karci-nom, 10. nesocialen, nedružben, 13. cerkvena obredna knjiga, 15. človek, ki se meče, 17. judovski duhovnik, 19. mestece v Dalmaciji, 20. morski razbojnik, 21. zidovi, 22. velik polotok na severu Evrope, 23. italijansko pristanišče med vojno tudi važna partizanska baza, 25. dva samoglasnika in soglasnik, 26. pevski zbor, 30. Ivo Mlinar. Vladimir PIVK