-----     261      -----
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
182.
Košenilka.
Mej raznimi barvili, s katerimi se je uže stari vek ponašal, bile so najdražje škrlatne barve. Vzhod in pozneje južna Evropa sta oskrbljevala s temi barvami gotovo celi svet. Na to so se nenadoma pojavile na evropskem trgu mnogo krasnejše rudeče barve, katere so začeli z Amerike dovažati. Roba ta za rudečo barvo je podobna kakemu semenu, in zato so dolgo bili te misli, da je rastlinski pridelek. Res je sicer uže 1530. 1. znal Acosta, kar so pozneje tudi drugi prirodoslovci potrdili, da ta drobna zrnca niso drugo kakor živalice, in vendar je bil ves trgovski svet te misli, de so rastlinski plodovi. Se   1725.  1. je   stavil   bogati   Holandez   Melchior  van
Ruyscher, da to niso živalice, in izgubil bi bil ves ime-tek, da ga niso velikodušni stavci obveze rešili, da stavo tudi plača. Da se dožane, kdo ima pravo, obrnili so se na sodišče, ki je zaslišalo mehikanske gospodarje, in tako se je sodnijski določilo,  da je roba ta z živalstva.
V Mehiki in v osrednjej Ameriki je neka vrsta kakta, na katerem živi drobni črvec košenilka, katerega posuše in potem na trg pošiljajo, da se od njega na-pravljajo najkrasnejše karminske barve. Kedar so Španjolci navalili v Mehiko (1518. 1.), našli so uže tu pravega črvca, kjer so ga umetno aa kaktih vzgajali. Malo za tem so prevzeli sami Španjolci v svoje roke vzgoj črvcev, in začeli so ž njimi 1526. 1. trgovati.
Pravi črvec je zelo drobna živalica, malo je večja od 2 milimetrov. Samec je krvavorudeč, in ima dve kot mleko beli krili, samica pa nima kril, život jej je karmina8torudeč, ali je osut z belim pepelom. Kedar v Mehiki neha deževje, pokažejo se samice na kaktu in to v tolikej množini, da so celi kosovi kaktovi posuti kakor s pepelom. Oplojena samica znese svoja jajčeca in potem pogine. V osmih dneh se izvale iz jajčec mladiči, kateri so popolnoma podobni materi, samo da imajo na sebi dolge dlačice. V štirinajstih dneh se preoblečejo mladiči po nekoliko potov, in potem so za daljni raz-plod do celega razviti. Mladi črvci, od katerih se imajo razviti samci, zapredejo se, ko so zadnjikrat odložili kožo. V osmih dneh se izvije iz zapredfca razvit, krilat samec. Izza parenja poginejo samci koj, a samice morajo še 14 dni živeti, da zneso jajčeca. Ob takem brzem razvijanju se izleže vsakega leta po več zaleg. Avgusta se izleže zadnja zalega, in oplojene samice od te zalege začno polagati jačeca še le februvarija naslednjega leta, ko neha deževje.
Kultura pravega črvca je gotovo v Mehiki vrlo stara. Na prekrasnih kaktih, kateri po osrednjej Ameriki rasto, živi divja vrsta pravega črvca, in tudi to vrsto nabirajo, ki pa daje slabejšo robo. Najboljša vrsta se vedno umetno vzgaja. Odbere se dobro zemljišče, katero je zavarovano pred zahodnim vetrom, in ogradi z gosto zasajeno trstiko. Na zemljišču se sedaj posadi v pravilnih redovih posebna vrsta kakta „nopal", na katerem črvci najbolje uspevajo. Kedar je nopalnjak urejen, gre in poišče gospodar črvcev v gojzdu že v jeseni, in pomladi jih pusti, da se mu po zasajenih no-palih razlezejo. Kjer je nopalnjak že starejši, tu se na jesen pred deževjem potrgajo vejice nopalove, na katerih so zapustile samice svojo zalego, in preueso jih domov pod streho. Nopalove vejice se ne posuše, temveč ostanejo sveže do pomladi, in tako na njih prebijejo samice. Na pomlad iznosijo vejice v nopalnjak, da se živalice razlezejo.
Kedar se na pomlad nova zalega na nopalih izleže in razvije, tedaj je prva bratev. Preje preden začno mlade samice jajčeca nesti, dojdejo delavci, da jih po-bero. Puste  samo toliko   samic,   kolikor   treba  za   nov
zarod. In tako ravnajo vse do jeseni. Dokler se je edino v Mehiki pravi črvec vzgajal, navoziii so v Evropo vsakega leta po 880.0CO funtov te dragocene robe, ki so jo cenili na 7% holandežkih forintov. Ako omenimo, da 70.000 suhih črvcev gre na jeden funt, hočemo pojmiti, kakor je razvito bilo to vzgajanje. Humboldt v svojem potopisu spominja, da je še takrat Amerika na leto izvozila črvcev za šest milijonov forintov. Španjolski gospodarji v Mehiki so dolgo časa čuvali svoje nopal-njake tujcem, samo da obdrže jedino v svojih rokah vzgoj črvcev. Prve črvce so morali Španjolcem skrivaj odnesti. Tako se je 1700. 1. vkrcal Thierry de Menou-ville v Mehiko, in je skrivaj dobil na brod nekaj na-palov s črvci, ker jih je hotel razsaditi po francoskih naselbinah. Od tu jih je odpeljal na St. Domingo, ali na nesrečo je buknila tu ustaja, in jih ni mogel posaditi; črvci so poginili. Leta 1806 se je posrečilo Souceylieru, zdravniku francoske mornarice, da je pripeljal na bo-taniški vrt toulonski žive črvce, no tudi ti so poginili. Leta 1827 so hoteli črvce udomačiti na Korziki, ali ni se jim sponeslo. Istega leta so prinesli črvce na kanarsko otočje. Stanovniki niso hoteli s prvega nikakor se sprijazniti s to novo kulturo. Mislili so, da so to zelo škodljivi žužki, in so se jih hoteli na vsak način izoebiti. Ali kedar so videli, da so nekateri gospodarji lepih novcev za črvce potegnili, poprijeli so se dela, in tega časa so se nopalnjaki znamenito razširili. Leta 1831 so proizveli kanarski otoki samo 4 klg. črvcev. 1. 1832 že 60 klg., a 1. 1833 pa 660 klg. Od slej je rasla kultura vse bolie, tako da so 1. 1850 dobili 400.000 klg. črvcev ter so tako pretekli samo Mehiko. V istem času so začeli vzgajati črvce tudi v južnej Španjolskej, in potem so Francozi sklenili, da hočejo tudi v Alžiru nopalnjake zasaditi. Prve črvce so prinesli v Alžir 1831. 1., ali neugodno vreme jih je pomorilo. Pozneje je vzela to reč v roke sama francoska vlada, in ko je vojni minister 1847. 1. dal na trgo mar-zeljskem prodati 17 klg. alžirskih črvcev, obrnilo se je na bolje. Leta 1853 so že imeli v alžirskej provinciji 40 nopalnjakov z 6L500 nopali, in kilo črvcev so prodajali po i5 frankov.
Kakor smo že omenili, živalic ne pobero preje preden samice začno jajčeca nesti. Čim so samice polnejše, tem več dajo barve, ker so prav jajčeca najpol-nejša rudečila. Kedar je čas, razgrnejo pod nopale platno in potem črvce stržejo. Za to delo jemljo trde ščetke ali top nož. Ako je ugodno leto, morejo se z enega istega nopala trikrat črvci nastrgati. Kedar so črvci nastrgani, pomore jih. Pomečejo jih v vrelo vodo, ali jih nasujejo v posebne peči, kjer jih z vročino pomore in posuše. Po robi, ki v trgovino dohaja, moremo koj spoznati, ali so bile živalice v vodi ali v peči pomorjene. Črvci, katere so v peči posušili, obdrže svojo naravno barvo, ker na njih ostaje beli pepel, ki so ga živi na sebi imeli.   Ti   črvci   so   sedaj  srebrnastobeli.   V vrelej
vodi izgube živalice svoj pepel, in so potem temnorudeče ali črne.
Da se od posušenih črvcev barva dobi, morajo se najpreje v prah smleti. Ta prah je temnorudeč, a ona tvar, ki prahu barvo daje, naziva se karmin. Da se karmin iz prahu dobi, mora se razstopiti v kakej teso čini. V vodi in špiritu se raztaplja v vijoličasto barvo, dočim ga akalijske tekočine v prekrasno škrlatno barvo raztapljajo. Ta dragocena barva je našla nevarnega tekmeca v anilinskih barvah, katere so mnogo cenejše. Ali vendar se je košenilka obdržala, ker je stanovitejša in ne obledi na solncu, kasor anilinsKe barve. Črvci, ki v trgovino prihajajo, imajo raznih imeo, kakoršne so vrste, finejše ali slabejše, ih kakor so bili pomorjeni, ali v peči ali v vodi.
(Dalje prih.)
------   262   ------