Iz govor« grofa Czernina. Francoskl ministrskS predsednik Clemenoeau je vprašal po zaupniku, ali je naša vlada pripravljena Ba mirovna pogajanja. Grof Czernin )e odgovoril, da samo v tem slučaju, da se NemCiji varuje brezpogojno nedotakljivost Alzacije in Lorene. Clemencaau taji, da je stavil našemu ministru (ako vprašanje, grof Czernin pa ostaja pri svoji trdHvi ter tudi imenuje svojega in francoskega zaupr.ika, ki sta se pogovarjala o tem. Naj bo kakorkoli noCe, vendar smo mnenja, da bi grol Czernin ne smel izdajati zaupnih pogovorov o miru, kajti kdo si bo sedaj upal povprašati pri Czerninu, ali se da ž njini 0 miru govoriti ali ne. Grof Czernin je s tem postal nesposobein za državnika, ki bi se na; , kakor naš cejsar hoče, v prvi vrsti trudil samo le za mir. Grof Czernin.je rekel: Karkoli se še zgodi,, m i ne izdamo interesov Nemčije. Avstrijski znnanii mi- oister bi moral govoriti: Naj se še karkoh zgodi, mi ne izdamo inleresov Avstn.ie in njene dinastije. Avstnjskemu ministru mora biti na srcu le dcbrobit njef>ve laJne domovine in diu}i--lije in naj ise okoli nas z^-odi karkoli hoSe, To stališče razumemo. Czerninov€ga pa ne. Grof Czernin povdarja, da mi nočemo nobenemu sosedu vzeti njegovega ozemlja. Iz tega sledi, danadaljujemo vojsko sedaj, ko imamo vse svoje ozemlje nazaj in še precej tujega, za varnost N e m 6 i- j e, kajti Italijani, od nas poSteno tepeni, so za vselej opustili glad po naši zemlji. Grof Czernin je v svojem govoru dne 2. aprila s ponosom trdil, da bomo Avstrija in Nemčija rešili v Rumuniji židovsko vprašanje. Židje bodo cdslej enakopravni deželani rm Ruminiskeru. :J'o vest bodo nenemške in nemadžarske naroduosti v AvstroMadžarski sprejele s posebnimi čustvi. Grof Czernin je gromel proti nveleizdajnijkoin* med slovanskimi narodi. Zakaj pa ni rekel, 'da S6 med Nemci nahajajo velike Btruje, ki sanjajo o skupw nosti z Nemčijo in hohenooljerskih cesacj i h; da je med Madžari moSno gibanje, ki se hofia popolnoma odtrgati od države in habsburške hiše?!i JKdor je pravičen, mora predvsem opozoriti na te ne* varne struje med Nemci in Madžari. Kdo podaljguje vojsko? Najbolj Madžari in Nemoi, ki nočejo ciati nemadžarskim in nenemškim narodom popolne ©nakopravnosti. V Avstro-Ogrski bi bila najlepša sloga in edinost,ako bi uživali vsi narodi enake pravice. Sedaj pa nas v Avstriji tla&i]Q Nemci, na Ogrskem Madžari. H koncu svojega govora je grof Czernin trdil, da so pred vsem Nemoi in Madžari v tei vojni storili nadčloveško iolo. Kaj pa Jugoslovani ? Hvala lepa avstrijskemu zunanjemu ministru za to priznanje! Jugoslovani si bomo dobro zapomnili, da so pred vsem Nemei in Madžari trpeli in krvaveli. Grof Czernin se s tem govorom, ki je vse narocte, razven Madžarov in Nemcev, neizmerno razkačil in razžalil, ni upal pred delegate, ampak ga je govonl pred naCelniki mestnega sveta dunajskega. Delegati bi ž njim pošteno obračunili ter ga naučili, da So je vectno avstrijski min.rii^r. Njegova trditev, Ja ?o delegatje na velikonočnem dopustu, je laž, ker za delegata ni nobenega dopnsta, kadar se pre za izpolnjevanje njih dolžnosti.