MErifeor. Poročena sta bila dne 22. februarja t. 1. v Mariboru Šerbin&k Ivan, posestnik v Janževi gori pri Selnici ob Dravi, in Brus Ma- rija, posestniška hči iz Zgornje Sv. Kungote, mnogoletna prednica Marij'ne družbe. Želimo božjega blagoslova! Llmbuš pri Elariboru. Dne 22. februarja jc v dopoldansliih urah zatisnil svoje trudn.3 oči vrl krščanski mož, g. Jakob Tarbos, posestnik v Limbušu, na svojem tako Ijufcem domovju. Prečt 8edmimi tedal je moral iti v bolnico v I Maribor in to vsled zastrupljenja krvi na prstu svoje desne roke. Ozdravel je. Doma pa i se mu J9 nato vnela trebušna mrena, kateri je kljub zdravniški pomoči podlegel. Dne 24. februarja smo ga v zelo obilnem številu spremili od doma na limbuško pokopališče. Kljub skraj.no slabemu vremenu je bila udeležba zelo obilna. Ob grobu ae je č. g. župnik Andrej Bračič v vznesenih besedah spominjal rajnega kot vzornega krščanskega moža in zelo skrbaega gospodarja. Njemu kot č. g. patru rPlacidu za udeležbo, ter vsem sorodnikom, ¦prijateljem jn znancem bodi za udeležbo izrečena prisrčna zahvala. Rajni Jakob pa naj počiva v miru! Blarenberg. Pri nas so se zadnji čas izvršile velike spremembe. Se pozna, da je nastopil mesec marec, ko se spreminja vreme in letni čas. Sprememba je bila v občinski upravi. Odsta.ljena sta bila v trški občini odbornika gg. Ivan Lukas in Simon Ternik. Namesto teb stav pyevzela odborniška mesta šolslri upravitelj g. Mirko Lešnik in trgovec g. Josip Langeršek. Ostavko so podali na odborniška mesta župan g. Wrentschur in odbornika gg. M. Holbling in Deutschmann. — Elektriko pla(-•ujeiao tržani z ozirom na vporabljeno množino, 5 Din od kilovatne ure, 70 par pa davka. S 1. marcem so stopili v veljavo električni števci. — V zgornjevižinski obeini je bil namesto g. Martina Falanta imenovan za občinskega odbornika g. Franc Ternik. V februarju ni bilo nobenega sejma in nobene poroke, na pokopaliiKie pa so s šentjanževskega vrha zanesli 601etnega delavca Jurija Kopa. Prvomarčni sejem nas je povedel v spremenljivi pomladanski mesec. Prignanih je bilo samo 10 glav goveje živine. Ljudi je prišlo na sejem veliko, kupovali pa niso nič. Prvi marčni teden pa je odvedel v ¦večnost kar dve osebi: 271etnega tesarja Fedlerja iz trga, ki je umrl na jetiki, in 791e.no prevžitkarico s Št. Janža Marijo Lesjak, umrlo vsled možganske kapi. Prvega so na njegovi zadnji. poti spremljali gasiici, godba in pevci. Dne 7. marca je tukaj tudi bila poroka. Poročil se je tukajšnji odvetnik g. dr. Ivan Winterhalter z gdč. Eli Langeršek, trgovčevo hčerko. Priči sta bili: za ženlna trgovec g. Josip Langeršek, za nevesto pa g. Leopold Gusel, trgovec v Maribo- ru, ki Je pa zaradi bolezni poslal namestnika. Poročal je g. dekan Jakob Messner, ki je novoporo.encema spregovoril nekaj prav ganljivih besed. S spremembo vremena se je v na.em kraju naselila bolezen. Španska je kar cele družine položila na bolniško postelj. Libsllče. Tukaj od nas se prav malokdo oglasi. Zato sem se jaz namenil, če mi gospod urednik dovoli malo prostora v »Slovenskem gospodarju«, da napišera par vrstic. Tukaj pri nas imamo letos prav milo zimo. Letos naših liudi . i. ni . trah pred volkovi, kakor v zimi leta 1928-29. Pa. pa jih je strah pred gospoc.ai--i-i. krizo, ki tlači naše kmete vedno bolj. Zraven tega je bila pretečeno leto suša, ki je znatno zmanjšala poljske pridelke. Najbolj nam primanjkuje krme za živino. Lansko leto je dobro obrodilo sadje, za katerega so naSi kmetje kljub nizki ceni precej izkupili, da so imeli za najnujnejše potrebe. Glavni pridelek, ki ga pri nas vsako leto pridelamo za naprodaj, je krompir, ki pa preteklo leto ni dosegel povoljne cene. Naši kmetje se hudujejo nad krizo, tega se pa ne zavedajo, da je v organizaciji najzanesliivejša pomoč. Pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Tudi v predpustu se je poznala kriza, ker ni bilo takšnega popivanja in veseličenja, kakor je to običajno. — Fant iz Libelič. Svečina. Še so doneli poslednji zvoki pretresljive žalostinke iz tihega svetišča »Vigred se povrne . . .« Na griček nad vasjo se je pomikal sprevod, noseč v pcs.ednji dom posestnika g. Jožefa Jamšeka. Rosilo je. Morda zato, da bi narava zatrla v sebi kal oznanjujoče pomladi, ki pokojniku ni bila več usojena. Vršil se je obred dveh _č. gospodov duhovnikov. Sledil je poslovilni govor g. šolskega upravitelja. Oči prisotnih so se orosile. Zadonele so žalostinke. V daljavi se je izgubljal njih glas trepetajoč v tihi naravi. Ob sveže;r) grobu pa je plakala žalujo.a soproga s sinovi in hčeikama. Rajni naj počiva v miru! Sv. JuriJ v SIov. goiicah. V lepem sprevodu z gg. duliovnikoma smo spremili na mirodvor dne 6. februarja telesne ostanke rajnega Alt Jožefa, bivšega kmeta, pntem prevžilkarja pri svojem sinu v Parlinju. Sprevod je izvedel pogrebni zavod od Sv. Lenarta v Slov. goricah iz hiše žalosti do pokopališča. Obilna udeiežba je pokazala, kako ljudje spoštujejo takšne može. Rajni je bil skromea in ponižen kmet, globokoveren ter goreč tretjerednik, kl ga ni tnotilo nobeno delo, da bl radi njega opustil vsaki prvi petek in prvo nedeljo v mesecu sprejem sv. zakramentov. Bil je mož, ki ni maral, ne dopuščal pohujšljivega govorjenja. Menda ni nikoli čez njegova usta zdrknila ka. ka kletev, ne godrnjanje zoper previdnost bož. jo. Čez 30 let je bil naročnik »Slovenskega go. spodarja«, vedno zveat svojemu globokemu kršeanskemu prepri.anju. Vdan v voljo božjo je po težki štiritedenski bolezni, sprevidcn a sv. zakramenti, zatisnil avoje oči k večnemu počitku. Počivaj v miru! Sorodnikom naše so-: žalje! — Na sedmini se je nabralo 100 Din _a afrikanske misijone. Sv. Benedikt v SIov. goricah. Spanska h;->: zen pridno nbiskuje naše hiše in je že nek.v. re presenetila smrt. Pridna llletna šolaric Antonija Kocbek iz Ločksga vrha je še v sredo bila v šoli, v nedeljo pa že mrtva. Napila se je mrzle vode in so se ji možgani vneli. Pokopali smo jo ob udeležbi vse šolske mladine dne 14. februa.ja. — 2iletni kmetski sin Ant. Zorman z Drvanje se je v soboto podal v klet pit in v nedeljo mu je srce počilo od preveliko sile. Pokopali smo ga dne 28. februarja. No pij torej alkoholnih pijač v španski bolezni, ako še hočeš živeti! — V petek dne 3. marca je oče Franc Zupe, po celem lenarškem okraju zr.ani kmet v benediški občini, dopolnfl 70. leto svojega življenja. Rojen je bil dns 3. marca 1863. 38 let že gospodari vzorno s svojo blago ženo Julijano na svoji kmetiji. Je vrl živinorejec, zlasti pa dober sadjar. Večino svojcga sadnega drevja je sam zasadil. Sedaj je vesel lepih uspehov. Veliko zaslugo za napredek kmetijstva si je pridobil kot načelnik kmetijske podružnice, ki jo je kot načelnik. •vodil 25 let. Še večje so njegove zasluge na ladružnem polju. 32 let že vodi vzgledno našo posojilnico, ki je postala v njegovih rokah krepek denami zavod. Ko se je pri nas ustanovilo pred 34 leti katoliško bralno in gospodarsko društvo, mu je bil Zupe dolga letapodpredsednik. 30 let je sodeloval v lenarškem okrajnem zastopu kot odbornik in ravno to_k_ let kot član načelstva okrajne hranilnice. 14 let je županoval na splošno zadovoljnost benediški občini in je še sedaj njen deiavni in modri odbornik. Dolgo let je tudi ud krajevnega šolskega odbora. Svojih 7 otrok je vzgojil v pravem krščanskem in slovenskem duhu in jim je najboljši oče. Njegova hiša je med .najzavednejšimi v celi župniji. Znan je oče jZupe tudi vsepovsod kot odločen katoličan, ki vzorno izpolnjuje svoje verske dolžnosti, je tudi član moške Marijine družbe in redno vsak ^dan prihaja k sv. maši. S svojo odločno in prepričevalno besedo je že mnogim pokazal praiTVO pot. On je vzor pravega slovenskega rodoiljuba in jugoslovanskega državljana. Vsi ga Wpoštujemo in Ijubimo zavoljo njegove skromnosti in dobrosrčnosti ter vsestranske delavnosti. V zadnjem času je postal tudi predsednik župnijskega odbora Katoliške akcije. Ker 'je še čvrst korenjak, upamo, da še bo veliko ¦'dobrega storil. Naj ga Bog ohrani Cerkvi in jdomovini še premnoga leta! Naj najde vsepovsod mnogo posnemovalcev! Sv. Anton v Slov. gcricah. Imeli smo sveti misijon, katerega so vodili misijonarji lazaristi od sv. Jožefa nad Celjem. Udeležba vernikov je bila ogromna, Bog daj zaželjenc uspehe! Z veseljem smo v nedeljo pozdravili našega g. kaplana, ki se je ravno o sv. misijonu vrnil med nas. — Smrt kosi neprestano. V nedeljo dne 26. februarja smo zagrebli pridnega moža Franca Hvolič, mizarskega mojstra iz Andrenjec. Pokojni je bil član društva starih vojakov. Kakor so nekdaj pred 28 leti bivši veteranci prvič pri Sv. Antonu priredili vojaški pogreb njegovemu očetu, tako je sedanje društvo v isti grob prvič zagreblo svojega .lana. Pokojni zapušča vdovo, pet nepreskrbljenih otrok in 85 let staro mater. V četrtek smo pa pokopali komaj 19 let staro Marijino družbenico Mimiko Vršič, ki je pre^ minula kot žrtev jetike. Naj v miru počiva! '< Sv. Rupert v Slov. goricah. Daleč na okrog znano Žmavčevo hišo v Zgornji Voličini ja zadela bridka usoda. Preminul je dne 16. fei bruarja edini sin Avguštin. Komaj 27 spomladi je preživel in je že moral v prezgodnji hladni grob. Rajnki je posvetil vse svoje mlado življenje katoliški ideji. Bil je od svoje otroške dobe do razpusta Orlovske zveze zve* sti član organizacije, nadalje tudi član bralnega društva, kjer smo ga tudi večkrat videli na odru. Tudi pr! vseh cerkvenih slovesnostih je zmiraj sodeloval, redno prejemal sv. zakramente, katerih je bil tudi na zadnjo uro deležen. Pri vsom tem pa ni zanemarjal dotnačih kmetskih del. Posebno skrb in veselje je imel s sadjarstvom in z živinor8jo. Kako priljubljen je bil pri ljudeh, je pokazal njegov veličasten sprevod. Pri odprtem grobu se je z iskrenimi besedami poslovil od njega g. Fr. Kabrič iz Maribora. Vzgleden mladenič. počivaj v miru! Žikaice pii Sv. Earbari v Slov. goricah. Na_a občina je dobila zelo lepo, čisto koruzo, postavljeno na Ptuj. Ce-na ji je bila 80 par in eedaj na domu pride na okoli 90 par. Kmetijskemu odboru vsa čast in lepa bvala za nemali trud za nabavo, posebno g. načelniku A. Schikerju! Polersšsk pri Ptu.u. Prešmentani predpustHi čas. da si tako naglo minil, ž njim pa tudi vse zabave in vesela gostiivanja, ki so se letos vršila v znamenju težke gospodarske krize. Polenšani se nismo zabavali, ne z veselicami, pa tudi gostij smo malo imeli. Le bori trije parčki so se juna.ko odločili skupno prenašati težave zakoaskega stanu. Menda je tenm res kaj kriv dolgi predpustni čas. Saj si v tem dolgem času vsak devetkrat dobro premisli, predno reče Irikrat »da«. Pa tudi to so nekateri junaško prestali. Lojze Petek v Prerodu je kar smuknil k sosedovim po fletno Nežico ter zdaj skupno gospodarita na njenem domu. Martin Zavec pa je _el dalje v JurSince k Bezjakovim. Tam na ženinem domu upa, da mu bo sreea mila. Dobili pa smo novo gospodinjo v Brezovce iz znane hiše Pihlerjeve v Mosteh, župnije ientlovrenčke. Ta se je omožila s pridnim mladenieem Joško Slodnjakom iz Botkovec ter se skupno ž njim preselila na lepo kmetijo Krampergarjevo v Brezovcih, katero je ženin podedoval od svoje dobre tete. Novi go3podar je iz znane Slodnjakove hiše v Botkovcih, brat dr. Ant. Slodnjaka, književnika in pisatelja v Ljubljani, in se je prej mnogo udejstvoval v katoliških organizacijah pri Sv. Lovrencu. Vsem novoporočencem naj bo pot skupnega življenja posuta z obilno srečo in z božjim blagoslovom! — Tudi njiva mirnega počitka je v tem čaeu sprejela v svoje okrilje dobrega farana, pridnega soseda ter vedrega šaljivca Majcen Antona iz Polenec. Smemo pač o njem reči, da ¦je bil mož prijaznosti in darežljivosti. Z nikomer ni imel nikdar sovražnosti in je učakal lepo starost nad 70 let. Podlegel je težki bolezni, vodeniki. Zadnjo nedeljo pa so belo oblečene deklice nosile krstico umrle petletne Ljudmiie Pintarič iz Braclavec, sestrico našega pridnega ministranta Toneka. Starši, sestre in bratje tu ostali žaljujejo, a mala Milica se že radostno veseli med angelci. — Prav nič ee ni naš polenski dopisnik zmotil, ko je zadnjič pisal, da nekateri ljudje res vae kradejo kot erake. Leto starega ščetinca so ukradli neke lepe noči iz Veldinovega svinjaka v Braclavcili. Ker pa je tat precej dobro poznat, bi bilo na mestu, da bi se mu temeljito izprašaIa njegova svinjetine željna, mastna in umaiana vest. Tam nekje iz Lasigovec pa so iz zaklenjenega kurnika izginile lepe debele kokoške. Domneva se, da se je nebodigatreba tat že ravno zvečer dal zakleniti v kurje prenočišče. Gotovo je bil ta človek dobro poznat s kokoški in z zapahom Muhičovega kurnika. ,V posmeh je še z rahlim trkanjem na okno naznanil, da so lepe kokoške že dobro sprija.teljene z novim gospodarjem. Enake nevesele in za nekatcre gospodarje nepiijetne novice se čujejo od vseh strani. — Radovali smo se že, da letos ne bomo imeli snega, a smo se precej zmotiii. Pretekli teden nam je nebo radostno sipalo, par drii noč in dan obilo belega snega. y tem smo pust imeli po starem izre- ku na topli peči, pričakujoč, da bomo obhajali Velikonoč na zeleni trati v objemu toplih spomladanskih -solnfinih žarkov. Sv. Lcnart pri Veliki Nedeiji. V soboto dnc 4. marca, okoli 9. ure zvečer, se je zgodil obsodbe in obžalovanja vreden zločin. Dva brata, 241etni C. K. in lOletni njegov brat Ivan, sta prišla zvečer vinjena domov. Kmalu je nastal med njima prepir, v katerem je Ciril Ivana z nekim lesenim predmetom udaril po glavi tako, da je Ivan pri priči bil mrtev. Sv. Lenart prl Veliki Nedelji. Vsakogar je iznenadilo in globoko pretreslo, ko se je dne 20. m. m. raznesla vest, da je v 51. letu svoje starosti za vedno zapustila dolino solz Apolonija Kovačec v Samušanih. Raina je bila svojemu možu ljubezniva žena, pridna in skrbna gospodinja, svojim otrokom pa dobra, zgledna, krščanska mati. Prav poscbno je imela »odprto srce in odprte roke za vsakterega trpečega brata«; zato jo bodo zlasti v tem reveži hudo pogrešali. Prav takih žen bi potrebovaii v današnjih hudih časih. Zato se nam je vsem milo storilo, ko smo dne 22. februarja ob obilni udeležbi polagali njene zemske preostanke k večnemu počitku. Upamo, da je sedaj že združena s svojo pred 6 leti umrlo hčerko Nežico, za katero je vedno žalovala. Ljubezniva soseda in premnogim krstna in binnska botra! Z beseclami nagrobnice, ki so ti jo pevci zapeli ob odpitern grobu, kliceš: »Molite za me, molite za me, to prosim, ne pozabite!« Sveto ti obljubljamo, da te bomo ohranili do _on_a dni v najlepšem hvaležnem spominu! Vzor prave krščanske matere in gospodinje, uživaj pri Vsemogočnemu zasluženo plačilc! Ostalim naše sožalje! — V letošnjem predpustu so se pri nas poročile med drugimi tudi tri vrle mladenke Marijine hčerke m sicer: Korpar Ema z mladeničem Lukman Stefanom od Sv. Miklavža pri Ormožu; Geč Terezija je pridobila na svoj dom novcga gospodarja Fr. Krabonja od Velike Nedelje; Micko Bukovec, večletno cerkveno pevko sopranistinjo, pa je odpeljal na svoj novi dom naš domačin Korpar Ciril, organist pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Želimo jiir obilo sreče in božjega blagoslova v njihovera novem stanu! Cezanjevci pri Lh.tomera. Milo ia otožno so zapeli zvonovi dne 19. februarja in oznanja!i bližnji in daljni okolici, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni JoSko Pihiar v cvetu mladosti, star komaj 16 let. Dragi Joško! Tako mlad si še bil, tako rad bi še živel, a ni Ti bilo dano. Neskončna božja previdnost je odločila drugaee in Tvoja duša je pobitela v naročje Njcga, katercga si ljubil vse dni svojega mladega življenja. Težko nam je bilo ob Tvoji ločitvi, saj si bil priljubljsn pri vseh, toda tolažimo se s tem, da se božji volji no moremo ustavljati. Tvoj spomin bo živel vedno med nami. Tvoja duša, upamo, že uživa neminljivo veseljc večne mladosti. Na cezanjevskem pokopališču pa se ilviga nov grob, ki kliče tudi nam: Bodite pripravljeni, ker ne veste, kdaj vas pokliče Gospod. Spavaj sladko, dragi Joško! — Fant. Veržej. Majhna in priprosta je naša farna cerkvica sv. Mihaela, tako majhna, kakor je majbna župnija. Vendar nas vabi v to cerkev vsako nedeljo nekaj, česar v mnogih drugih večjih cerkvah pogrešamo, to je lepo ubrano petje. Brez izjeme vsako nedeljo imamo priložnost slišati raz kora nove pesmi lepodonečih ubranih glasov domačega pevskega zbora, ki se žo tretje leto neumorno trudi z rednim vcžbanjem povzdigniti slovesnost nekrvave daritve do višje in višje stopnje. Ob večjih cerkvenib. praznikih nam pa poda naš cerkveni pevski zbor tudi latinske, za kmetske pev- ce gotovo težavne maše. Pa to Se ni dovolj. X svoji neutrudljivi vztrajnosti so dali leto<.nje leto naši cerkveni pevci v svoj letni program cerkvemi koncert, ki ga bodo priredili na Ma« rijin praznik, dne 25. marca t. 1. Kdo se ne spominja zadnjega cerkvenega koncerta ver« žejskega cerkvenega pevskega zbora? Gotovo vsak. Kajti ni bilo na tem koncertu nobenega udeleženca', ki bi po koncertu ne nesel na 8voj dom najlepših vtisov. Opozarjamo torej že sedaj vse ljubitelje lepe cerkvene glasbe na cerkveni koncert, s katerim nas bodo razve^ selili dne 25. marca t. 1. veržejski cerkveni pevci v Bvoji župnijski cerkvi. Skrbimo, da bode dne 25. t. m. cerkev sv. Mihaela v Veržeju napolnjena do zadnjega kotička, da bomo s tem dali našemu cerkvenemu pevskemu zboru vsaj nekaj zadoščenja za ves njegov celoletni trud in požrtvovalncst, kajti gotovo je, da se nam bodo pevci za našo rnajhno žrtsv stoterno oddoižili z lepim petjem. Zseraja Pelskava. V najlepši moški dobi, 38 let star, se je tako liitro ločil od nas Franc Hajšek, posestnik v Bukovcu. Pri podiranju dreves na sadonosniku se je ponesrečil in obležal na licu mesta mrtev. Zapušča ženo in sedem otročičev. Pokojni je bil strogo krščanskega duha, velik dobrotnik revežev ter skrben gcspodar. V njegovo hišo so prihajali samo katoliški listi. Bii je zvest naročnik tudi »Slovenskega gospodarja«. Pogreb, kakršnega že dolgo nismovideli, in številni venci, so nam pričali, kako je bil pokojni povsod priljubljen. G. župnik se je v pretresljivih in v srce segajočih besedah poslovil od rajnega. Pevski zbor je pa zapel pred hišo žalosti in ob grobu dve nagrobnici. Dne 10. februarja smo pa sprernIjali na zadnji poti Štofana Poharc, posestnika v Selah. Pokojni je bil več let župan. Njima večni niir, ostaiim pa našo sožalje! — Porok smo imeli letos v predpustu samo tri, pravijo, da je kriza. Dne 22. februarja sta se poročila g. Karl Poharc, posestnik in župan v Selah, in Pavla Mohorko. Oba sta bi!a več let cerkvena pevca. Novoporočencema žoiimo obilo sreče in božjega blagoslova v zakoaskem življenju! — Požigalčeva roka je spet začela svojo peklensko delo. V soboto dne 4. t. m., zvečer ob pol 7. uri, je pogorelo goapodarsko poslopje g. Seter v Spodnji Polskavi. Vkljub vsem naporom orožnikov se še ni posrečilo dobiti pravega požigalca. v roke pravice. Št. Jaaž pri Velenju. Tudi veseli pustni dne« vi so morali doživeti krizo, da še nikdar takšne. Pustna nedelja, ki je obetala biti letos še posebno vesela, se je razblinila v strašno pustno nedeljo. Vse veselje je zamrlo pri fantih in dekletih. Bilo je kakor v grobu. Tudi poročno veselje ni tako bohotno pognalo kodru^ ga leta. Samo dve poroki. Poročila sta se vria čiana in delavca našega bivšega prosvetnega društva: Cvikl Ivan, ki je popeljal Žoher Frančiško, po domače Vestrovo, pred oltar in na lepo Petiuhovo domačijo, in Videmšek Jožefa, po domače Lekšova, ki je, zapustivša Ijubljeni rojstni dom in župnijo, našla pri Matevževih v Hramšah, župnija Galicija, obširen in, kakor smo prepričani, tudi srečen dom, kamor jo je odvedel ženin Pušnik Jožef. Žeiimo iz vsega srca, da bi v družinsko srečo nikdar ne zašla vsiljiva kriza, ampak veselje poročnega dne ostalo trajno. Bog in njegov biagoslov hod! z vami! — V vsej tihoti sta v domačem krogu obhajala dne 24. februarja svojo srebrno poroko ugiedna in spoštovana zakonska Delakorda Franc in Jožefa. Želimo jima, da bi v krogu svoje ljubljene družine čila in zdrava uživala tudi poslej le srečne dni in v srčni zadovoljnosti doživela še zlati ju-: bilej. Devina pri Slov. Bistiici. Tukaj je umrl 7. marca ugleden kmet g. Gašpar Leskovar, dolgoletni bivši občinski odbornik in župan, v 70. letu starosti. Pogreb se je vršil dns 9. t.  m. Pri hiši žalo3ti se je v vznssenih besedah poslovil od rajnkega v imenu občine sedanji župan g. Fr. Obersne, v imenu sosedov pa g. Jesib. Pevski zbor mu je zapel pri cerkvi »Vigred se povrne«, pri grobu »Blagor mu«. Rajnki je bil priljubljena in spoštovana osebnost pri vseh, ki so prišli z njim v dotiko, kar je pokazala tudi mnogobrojna udeležba pri pogrebu. Bodi. mu zemljica lahka! Težlco prizadeti družini naše sožalje! Negova-L.kaves, Pretekla so jedva tri !eta in tri meseci, kar je nsizprosna morilka smrt nenadoma pretrgala nit življenja Mariji Hamlerjevi, ki je živela v slovesu skrbne gospodinje, zelo dobre soproge svojemu možu in zelo Iju.ke matere svojim štirim otrokom. Ni ša rana zacelila, lcatero je vsekala kruta bela Sena s svojo koso in že zopet se js v d>u_i polovici preteklega messca pritihotapila v Hamlerjevo hišo ta r.epoklicanka tor tokrat prav zahrbtno iztrgala otrokom iz njih sredine njim naclvse .dragoga in ljubljenega očeta. Kdo v tem kraju i.i poznal dobrega. skrbnega in vodno dobrovoljnega Hamle-rja? Ni ga več med živimi! Nedavno se ga je lotila španska in v zadnjih dneh njegove desetdnevne bolezni se je še pridružila pljučnica in precej nato je ugasnilo njegovo zemeljsko življenje. Vsi, ki smo ga poznali, želimo: dobri Bog ga naj za vse skrbi, mnoge trude in obilno trpljenja obilno poplača nad zvezdami! Pri Njem naj se veseli, katerega je vedno ljubil v življenju, in v Njegovi tovaršiji tudi podal v daljno večnost, Njegovim otrokom pa izražamo našo globoko sožalje za njihovo nsnauomestljivo izgubo! Ko__uič_ pii Sv. Tomažu. Mi imarno v naši vasi dihurja, ki pobira jajca po gnezdih doma in tucli pri sosedih. Ko je dne 1. marca neael neki posestnik v trgovino jajca, je dobro poratsil to priliko, vlomil dvojna, dobro zaklenjena vrata in bil takoj v hiši. Ker jajc ni bilo, si je nagrabll: 1 lonec medu, žepno uro in clve puški. Ko pride posestnik dornov, je skočil skozi vrata .v bližnji gozd s tako silo, da je pozabil na lonec meda. Orožniki so mu bili takoj za petami. Svojo hudobijo je lakoj priznal, saj ni bila prva in mentla tudi zadnja ne. Sedaj upamo, da bomo lahko prodali več jajc. Goiajegrajski okraj. Z odlokorn min'str:%.va v Beogradu je ponovno naslavljen za srezksga solskega nadzornika v Gornjerngradu g. Fr. Lužnik. S lem so jasno ovržene zlobnosti, ki bo jih gotovi ljudje proti njemu vprizarjali.. Značajnemu mladinskenm vzgojllelju js tako dano vsaj malo zadoščenje. številne, zlagane, oziroma pretirane ovadbe proti našim p.štenirn možem so v našem okraju stalno na dnevnem redu. Ali je to delo za kulturno povzdigo naroda in države? Naj bi dotičn: Ijudje rajše nekoliko razmotrivali težak položaj naših delavcev in kmetov, ki jih kot težko breme tlači neznosna gospodarska stiska. Sodbo o ovajanju si bo naše ljudstvo samo napravilo. Braslovče. Umrl je dne 3. marca posestnik ,v Parižljah I. Turk. Bil je priden gospodar, krščanski mož, dolgolotni naročnik »Slovenskega gospodarja«. V Rakovljah pa je umrla M. Jelen. Pokojnima večni mir, preostalim naše sožalje! — V nedeljo dne 5. t. m., ob 3. uri popoldne- se je višil občni zbor kmetijske nabavne in prodajne zadruge, ob 4. uri pa je imela Hranilnica in posojilnica svoj zadnji letni občni zbor. Oba zavoda lepo napredujeta, vkljub hudi gospodarski krizi. Zeleti je, da bi še bolj obiskovali, posebno proda jalno. — Pevsko društvo pripravlja eno lep igro, še lepšo ko zadnja ob občnem zboru, nc katerem je bilo vse zadovoljno z igro, petjerr in m-osto zabavo! _.avr2. Težko je bilo slovo od mnogoč. gosp konz. svetnika in dekana Antona Podvinske ga, ki se je s 1. marcem t. 1. odpovedal svoj župniji in dekar.iji. Kot goreč dušni pastir ir vzoren gospodar je storil veliko dobrega v b.ngor svojih župijanov. Zato ga bodo ti zslo pogrešali. Pokoj, ki si ga je izvolil po 411et nem goio_ei_i dušnem pastirstvu, hoče pre- živeti v Hrastju pri Kranju, kjer bo še na- dalje deloval v božjo čast in blagor vernikov Mi pa ohranimo blagega g. dekana v najlep- ;iem spominu! — Na Gorenjsko so ga spre- mili: njegov kaplan g. Jarh in župnik od Sv Trojice, g. Jazbinšek, iri župnik od Sv. Vida g. Sokiič. V Hrastju, kjer se je naselil, so mu naredili sijajen sprsjem. V Kranju je na po- s.aji čakala \elika Ijudska mncžica. Čakalo ga je 19 .jezdacsv, prvi v gorenjski narcdni no- šf z veliko zastavo. Ko smo se v kočijah pe- Ijali proii Hra3tju, so pozdravljali na obeh straueh co!e množice, ki so se veselile, da pride po dolgem casu zopet duhovnik v "a puSčsno Ifrastje. V Hrastju je bil sprejem ve- ličas.en. Vse v zastavah, vse v vencih in v 3lavoiokih. Pozdravili so: g. župan, g. cerkve- ni klj.ičar, otioc;, dekieta, fantje, možje. V cerkvi je pozdravil g. dekana šeneurski žup- nik, č. g. Janez Piber, ki je ljudem priporočal, naj ubogajo novega gospoda. Po blagoslovu se je zbralo več duhovnikov v župnišču. Poleg domačega župnika Pibra so bili še: bisero- mašnik I>!až Grča, g. tit. prošt Rajčevič, ka- tehet Žužek in delavni domači kaplan Vavpo- tič. Prisrčnim pozdravom se je pridružil tudi patron završki g. Ulm, ki je tudi prihitel na Gorenjsko. Razšli smo se z željo, da bi Bog ohranil g. dekana v prijaznem kraju, v mo- derno prenovljenem župnišeu, še mnogo za- dovoljnih in zdravih let! ?o potresu na Japonskeni. Prizor iz Džehola po jap.nsksm cfestreljevanju. Ljudje se vračajo v svoje hiše. — Levo: Jap.csketja špijena peljefo Kitajci na morišče.