Štev. 41. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 13. oktobra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. čí se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Glasilo Slovenske Krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25 % i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 150 D., v ,,Poslanom“ 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Začetek bolši dni. Šesti januar je bio prvi velki Zgodovinski den v političnom živlenji naše mlade države. Z razpüstom parlamenta se je napravo konec desetletnih strankarske bojom i nova vlada si je po želaj Nj. Vel. krala postavila nalogo, da napravi v državi red i posveti svoje moči zbolšanji razmer. Za šestim januarom je prišeo zdaj 3. oktober z zakonom o novom iméni i o novoj razdelitvi države. Vsa jugoslovanska javnost pa tüdi politični krogi sosednih i drügih držav so ga pozdravili kak začetak novih, bolših dni. Država dobi devet banov, ki bodo v posameznih banovinaj meli velko oblast i bodo vodili vse notrašnje posle. Ravno v tom je velki pomen nove razdelitve države. Posamezne banovine bodo mele svoje posebno gospodarstvo. Ban bo vodo s svojimi uradniki vse domače posle kak so: pospeševanje polodelstva, sadjarstva, vinogradnika, šumarstva, živinoreje, rudarstva, šolstva itd. Te način gospodarenje pripomore k tomi, da bo leži zadostiti potrebam posameznih pokrajin i se s tem pospeši napredek v gospodarskom i kulturnom pogledi. Za Slovenijo samo je najvažnejše to, da nas je nova razdelitev zdrüžila. Ne bomo več deljeni na Ljubljano i Maribor, nege bomo edno i zdrüžila nas bo Ljubljana, ki je bila že nekda središče vseh Slovencov. Edno bo naše gospodarstvo, sküpne bodo drüge razmere i potrebe i vse se bo vrejevalo i Vodilo sküpno brez razlike na kraje. Novo stanje bo pripomagalo še k vekšemi zbližanji med Srbi, Hrvati i Slovenci, ar se ne bo govorilo posebi o srbstvi, hrvaštvi i slovenstvi nego o jugoslovanstvi — o tesnoj zvezi teh narodov, ki so zdrüženi z ednakimi dužnostmi v velkoj, močnoj Jugoslaviji. Z vsov jugoslovanskov javnostjov i s političnimi krogi drügih držav tüdi mi pozdravlamo novo stanje, štero obeta Prinesti celoj državi bolšo prišestnost. Kralevina Jugoslavija. Nova razdelitev države. - Devet banovin. - Zdrüžena Slovenija v Dravskoj banovini. Tretji oktober je za našo državo velkoga Zgodovinskoga pomena. Te den je naša država s posebnim zakonom prekrščena iz ,,Kralevine Srbov, Hrvatov i Slovencov“ v ,,Kralevine Jugoslavijo.“ Novi naslov je velkoga pomena, ar bo kazao sveti, da Srbi, Hrvati i Slovenci neso nekaj različnoga, nego so edno. Drügi Važni dogodek toga dneva je nova razdelitev države. Oblasti, šterih je bilo 33, so prenehale i je država razdeljena v 9 velkih banovin i to: v Dravsko-, Savsko-, Vrbaško-, Pomorsko-, Drinsko-, Zetsko-, Dunavsko-, Moravsko- i Vardarsko banovino. Po novoj razdelitvi bo Slovenija zdrüžena v Dravskoj banovini štera bo mela svoj Sedež v Ljubljani. To je za ves slovenski narod velkoga pomena, ar ne bo več razcepleni na dvoje, nego bomo v vsej zadevaj edno i bomo tak zdrüženi leži delali za povzdigo svoje domovine. Novoga stanja ne pozdravla samo jugoslovanska javnost, nego tüdi vse drüge države. Ka novoga v Belgradi ? Pogreb generala Vrangla. V Belgradi so pokopali zemelske ostanke bivšega ruskoga generala Vrangla, ki je bio iz Rusije izgnan i je več let živo v našoj državi. Novi zakoni. Njeg. Vel. krao te podisao novi zakon o svetkaj. Po tom zakoni se državno svetijo: na- rodni svetki, nedele, med drügimi svetki pa: božič (2 dni), Trije krali, Jožefovo, Marijino oznanenje, Vüzem, Telovo, Petrovo, s. Ciril i Metod, Marijino vnebovzetje, Vsisveci i brezmadežno spočetje Marijino. — Podpisan i izdan je tüdi zakon o novoj razdelitvi države na banovine. — Prvi zakon, šteroga je podpisao Njeg. Vel. krao ne več kak krao Srbov, Hrvatov i Slovencov, nego kak krao Jugoslavije, je zakon o zidanji nove bolnice v Zagrebi, ki bo najvekša v Jugoslaviji i bo koštala okoli 40 miljon Din. Venizelosov obisk. V Belgrad se je pripelao grški ministrski predsednik, Venizelos. Bio je jako lepo sprejeti. Bio je tüdi v avdijenci pri Nj. Vel. krali, šteri ga je tak lübeznivo sprijao, da se je čüdivao. Na čast imenitnomi gosti je zvünešnje ministerstvo priredilo slavnosten obed, predsedništvo vlade pa večerjo. Puniša Račič, ki je v parlamenti strelo Radiča i tovariše, je vložo priziv proti obsodbi. Zadevo vzeme v roke višje sodišče. Nova cerkev. Preminočo nedelo je papeški nuncij Pelegrinetti blagoslovo vogelni kamen nove frančiškanske cerkve. Pri blagoslovili je bio tüdi verski minister dr. Alaupovič. Odhod Českoslovaškoga poslanika. Našo prestolico je zapüsto Češkoslovaški poslanik, Jan Šeba. Odišeo Je zato, ar ne bo več poslanik, nego se šče posvetiti notrašnjoj politiki svoje domovine. Narodna banka je mela pod Predsedstvom guvernera Bajlonija sejo, na šteroj se je sklenolo, da se bo od zdaj naprej zvala: ,,Narodna banka kralevine Jugoslavije“. Svetovna politika Nemški zvünešnji minister vmro. Preminoči teden je nepričaküvano vmro nemški zvünešnji minister dr. Stresseman, eden najvekših nemških politikov zadnjega časa. Za nemško državo si je pridobo neminlive zasluge, zato ves nemški narod žalüje za njim. Bio pa je tüdi eden glavnih delavcov za svetovni mir, zato je njegova smrt povzročila žalost tüdi v drügih državaj. Za Nemčijo pomeni Stressemanova smrt velko zgübo i bo njemi žmetno najti pravoga naslednika. Tuka obsojen na 15 let. V Bratislavi na Češkoslovaškom se je vršila velka Sodna razprava proti slovaškomi poslanci dr. Tuki, ki je bio obtoženi, da je meo zveze z Vogri i je vodo izdajalsko politiko. Obsojen je bio na 15 let ostre voze. Političen vmor v Argentini. Na Skrivnosten način je bio vmorjen tajnik predsednika Irigoyena. Listi pišejo, da je vmor političnoga značaja. Odstop vlade v Egiptomi. Ministrski predsednik Mahmud paša je s svojov vladov odstopo. Nova vlada bo mela nalogo, da bo vodila volitve v parlament, šteroga je Mahmud pred dvema letoma odpravo. Med Rusijov i Kitajskov so se začnoli v Mandžuriji novi boji. Ruske čete so začnole strelati s štüki i so oropale varaš Sniyuan. Kriza v češkoj vladi. Zavolo obsodbe Slovaškoga poslanca dr. Tuke sta oba Slovaška ministra izstopila iz vlade. Smrt Buzdugana. V pondelek je vmro Buzdugan, član regentskoga sveta v Rumuniji, ki vodi namesto mladoga krala vladarske posle. Po njegovoj smrti je prešla oblast na ministerski svet, dokeč se ne zvoli naslednik. Mac Donald v Ameriki. Angleškoga ministerskoga predsednika so sprejeli v Ameriki jako slovesno. Mac Donald je že začno razgovore z ameriškimi političnimi krogi, posebno s Hooverom, predsednikom Zdrüže- nih držav. Listi poročajo, da potekajo pogajanja ugodno. Zračni promet med Zagrebom i Bečom. Z Zagrebi je bio na ime kraleviča Tomislava krščen poseben zrakoplov, šteri bo slüžo zračnomi prometi med Zagrebom i Bečom. Zrakoplov bo vozo skoz Gradec. Velki viheri v Angliji. V pokrajinaj ob morji je divjao pred dnevi velikanski viher i je tak močno dežüvalo, da se je razlijala voda po varašaj i vesnicaj. Viher je pretrgao telefonski i telegrafski drot. Na pomoč so morale iti tüdi ladje. Hrvatska kmečka banka propadla. Po krivici vnogih uradnikov vodstva je propadla Hrvatska kmečka banka. Vnogo sirmakov bo trpelo za volo toga velko škodo. K ministerskomi predsedniki je Šla posebna deputacija s prošnjov, da bi se zavzeo za te sirmake. Nesreče na londonskih vulicaj. Posebna Statistika poroča, da se je v Londoni zavolo vuličnoga prometa v treh mesecaj ponesrečilo 16.364 lüdi. Mrtvih je bilo 364 lüdi, 16 jezer pa jih je bilo ranjenih. Novi teden v Rusiji. Sovjetska Vlada je nedelski počitek odpravila i odredila, da delavci počivajo vsakši štrti den. Dohodki carinarnic. V zadnjoj tretini so znašali dohodki carinarnic sküpno 25 miljon dinarov. Ženski kongres v Spliti. Osmoga oktobra se je v Spliti končao kongres jugoslovanske ženske zveze. Med drügimi sklepi je tüdi rezolucija, štera zahteva, da se naj iz časopisov izpüščajo članki, ki kvarno vplivajo na javno moralo i vzgojo mladine. Cene: Zrnje: pšenica 175-180 Din. žito 165-170 „ kukorca 160-170 ,, oves 160-170 ,, proso 160-165 ,, krumpli 50-55 ,, det. seme 1000-1200 ,, grah (čreš.) 370-380 ,, mešani grah 270-290 ,, Sadje: jabuka 1-2˙50 ,, Živina: biki (živ.v.) 8-10 ,, telice „ „ 7-10 ,, krave 4-7 ,, teoci (mrtvi) 12-14 “ svinje (mrtve) 15-16˙50 ,, slanine 26˙— ,, mast 30-32 „ Cene v Ljubljani: pšenica 240 Din., žito 215 Din., kukorca 260 Din. — V Novom Sadi: pšenica 190 Din., žito 150 Din., kukorca 147 Din. Na Vogrskom se plača pšenica po 180 do 185 Din., žito po 150 do 160 Din., kukorca po 160 do 170 Din. Penezi: U. S. A. dollar 56˙20-56˙75 Din. Canadski dolar 55˙- ,, Argentijski peso 21˙- „ Avstrijski šiling 7˙90-8.00 ,, Čehoslovaška krona 1˙65-1˙68 „ Angleški funt 271-276 „ Francoski frank 2˙16-2˙23 » Talijanska lira 2˙90-2˙98 „ Madžarski pengő 9˙80-9˙90 Nemška marka 13˙35-13˙50 „ Švicarski frank 10 80 ,, Uruguayski peso 50˙— „ 2. NOVINE 13. oktobra 1929. Ne pačimo imén naših vesnic! Skrajni čas je, da se po desetih letaj tüdi v tom tali menje greši. Tü moremo razločiti dva tabora; prvi sam rad pa či, te drügi pa nevedoč. Tak pri prvom kak pri drügom tabori smo krivi sami, ar je nesmo vpotili na napake, štere delajo. Spregovorimo pa o tom zdaj z namenom, da bi obojim pokazali pravo pot. Mamo dobrine, štere nam Vogri neso mogli vzeti ne z lepa ne s hüda, zgübiti ji pa nesmemo tüdi zdaj v slobodnoj domovini, če ešče količkaj spoštüjemo svoje očake. Grešijo proti našoj tradiciji, zato tüdi proti slovenskomi lüstvi naše okrogline vsi tisti, ki znajoč ali neznajoč pačijo imena naših vesnic. Na ta spačena imena se naše lüstvo ne dalo prisiliti; zato je za lüstvo žalitev, njemi odvzémati tak brižno čuvana pravilna iména njegovih vesnic. Kak da bi što vdaro človeka boli kda čüje na pitanje: ,,Kama ideš ?“ odgovor : ,,v Ivance, v Kobilje, v Tišino, venec vsega je pa v ,,Mursko“. »Kde si bio : v Hotizi, v Kapci, pa celo ,,v“ Lipi i v Melincaj! Drügih napak pa njij popravka pa zdaj niti ne vredno spomeniti. Lüdje namreč, ki sami radi pišejo ino pravijo po »svojem“, hodijo okoli po sveti z zdravimi očmi pa ne vidijo, z zdravimi vühami pa so glüpi, ovači bi po desetih letaj li čüli, kak naše lüstvo izgovarja ino imenüje svoje vesnice. Ešče žalostnejše je pa, če tak čüjemo gučati domače, v Slovenskoj krajini rojene lüdi, šteri znankar mislijo, da so bole „inteligentni“, če tak po ,,kranjskom gučijo. So tüdi takši. Tistim dobrohotečim, šteri so do zdaj neznajoč grešili s tem, da so nepravilno rabili imena naših vesnic, tü napišemo vse vesnice, štere na pitanje: ,,kam ?“ i “kde" trpijo pred seov samo predlog „na“ ; ,,pri“ „k“ i ,,pod“ nikak i nigdar pa ne ,,v“. Na ravensko-Goričkom sledeče vesnice: 1. na Cankovo, na Cankovi, 2. na Gorico, na Gorici, 3. pri Gradi, k Gradi, 4. pri Nedeli, k Nedeli, 5. na Hodoš, na Hodoši, 6. na Krajno, na Krajni, 7. na Petance, na Petancih, 8. pri Sv. Jürji, k Sv. Jürji. 9. na Tišino, na Tišini. Na Dolinskom: 1. na Bükovnico, na Bükovnici 2. na Bistrice, na Bistricaj (vse tri) 3. na Hotizo, na Hotizi, 4. na Ivance, na Ivancih, 6. na Kapco, na Kapci, 7. pod Lipo i pod Lipov. 8. na Melince, na Melincaj. Da se proti tomi že ednok henja grešiti, bi naše Vučitelstvo ino dühovništvo lehko vnogo včinolo, ar ma priliko ne samo čüti pravilno izgovorjavo, nego vpelati to tüdi v pismo pri svojem Slüžbenom opravki. S tem bi preci pripomogli vse nas v obrambi naše tradicije i minolosti proti „meštrom“, šteri po sili krpajo lonec, ki se pa ne da. — BIGA. — Krvavi bol s tolvajom. Küreči tolvaji v Püconcaj. — Sever zgrabi tolvaje. — Tolvaj njemi z nožom razpara črevo. — Sever v bolnici vmro. Preminoči četrtek je bio za Püconce žalosten. Ponoči so jih obiskali küreči tolvaji. Prišli so k Sevrovim. Oča i sin sta jih začüla. Sin je taki bežao vö i se je zagnao ta ednim tolvajom. Zgrabo ga je. Med obema se je začno strašen boj. Tolvaj je zgrabo nož j je prerezao Sevri črevo. Zrezao ga je tüdi po rokaj i po drügom tali tela. Dečko je omedlo i vküpspadno, tolvaj pa je zbežao. Ranjenoga sina je oča taki pelao v sobočko bolnico. Tam je povedao, da je bio tolvaj Šoštarec iz Gorice. Naskori po tom je vmro. Šoštareca pa so začnoli iskati Orožniki. Pripelali so ga v M. Soboto na sodnijo. Šoštarec taji, da bi bio on morilec, pomagalo pa njemi to ne bo vnogo, ar je Sever pred smrtjov povedao, da ga je spoznao, zvün toga pa so našli na mesti, kde sta se vküpzgrabila kapo, o šferoj sosedje pravijo, da je Šoštarecova. NEDELA (Po risalaj dvajstiprva. Evang, sv. Mat. 18, 23—35.) Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Prispodobno je včinjeno Kralestvo nebesko k človeki krali, ki je šteo račun činiti s svojimi slugami. I kda bi začeo račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentomov. Kda bi ga pa ne meo, Odked bi plačao, zapovedo ga je gospod njegov odati, i ženo njegovo, i sine, i vsa, ka je meo, ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoreči : mej potrplenje z menom, i vsa ti Plačam. Smilüvo se je pa gospod nad onim slugom, odpüsto ga je, i dug njemi je engedüvao. Vö Idoči pa on sluga, našeo je ednoga od svojih slüžbenih tivárišov, ki je dužen bio njemi sto sodov; i zgrabivši davio ga je govoreči: plačaj, ka si dužen. I doli spadnovši te slüžbeni tiváriš njegov, proso ga je govoreči: potrplenje mej z menov, i vsa ti Plačam. On je pa ne šteo; nego je šo, i vrgo je njega v temnico; dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi slüžbeni tivarišje, štera so se godila, jako so se razsrdili; i idoči pripovidavali so gospodi svojemi vsa, Štera so včinjena. Teda je prizvao njega gospod njegov, i veli njemi: sluga nečamuren, ves dug sem ti odpüsto, da si me proso. Nejli se je trbelo zato i tebi smílüvati nad tvojim slüžbenim tivarišom, kak sam se i jaz nad tebom smilüvao ? i razsrdivši se gospod njegov, dao ga je hohárom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i Ocsa moj nebeski včini vam; če ne odpüstite vsaki brati svojemi z srca vašega. Koledar. Pondelek: Kalist, papa. Tork: Terezija, dev. Sreda: Posveč. cerkva. Četrtek: Marjeta Al. Petek: Luka, evang. Sobota: Peter Alk. spok. Nedela: Janez Kanc. spok. Murska Sobota — Židovsko novo leto. Preminočo soboto i nedelo so Židovje obslüžavali novoletne svetke. Stopili so zdaj v 5690. leto. — Trezinsko senje. Prišestni tork, 15. t. mes. se vrši vsakoletno trezinsko senje, štero je edno najvekših. Kolo je bilo vkradnjeno v nedelo opoldne pred Hekličovov trgovinov Ludviki Zorko iz Predanovec. Što ga je odpelao, se ne ve. — Ali že mate lepi povesti: ,,A njega ni“ i ,,Odpoved nesrečne žene“ ? Dobita se pri g. Hahni i g. Benčec!; prva po 15 Din., drüga pa po 12 Din. — Bik je vküpspadno. V pondelek večer so pelali na postajo velkoga bika. Gnali so ga iz Kobilja. Na dugoj poti je bik omagao i so ga morali pelati. Slovenska krajina Gornja Lendava potrebüje zdravnika. Od tistoga časa, da je zapüsto Gornjo Lendavo Zdravnik g. dr. Gregorc, je naše Goričko brez zdravnika. To je za lüdstvo velki vdarec, ar so Vnogi od M. Sobote 25 ali celo 30 kilometrov oddaljeni i če je kakša sila, pride doktorska pomoč zavolo velke daljave navadno prekesno. To se je tüdi zgodilo, kda sta pred nedavnim dva z biciklini vküpvdarila i je eden prle vmro, kak je mogeo priti Zdravnik. Soglasna žela Goričancov je, da bi v Gornjo Lendavo znova dobili zdravnika. To želo, Zednim pa. tüdi prošnjo smo že sporočili Slovenskoj javnosti i merodajnim krogom. Ponavlamo pa jo tüdi na tom mesti. V Gornjoj Lendavi je Zdravnik neobhodno potreben, zato prosimo oblast, naj ne odlaša, nego ga nastavi kem prle. Fr. KOLENC: Slovo. (Iz povesti: „A njega ni“). Kak da majo v hiši mrtveca, je bilo pri Kozarovih vse tiho. Glasne reči ne bilo čüti. Dveri so se odpirale i zapirale, stari tečaji škripali. To je bio edini ropot, ki je moto tihoto. Den slovesa je bil. Tretjega, najmlajšega so odpravlali od doma. Prvi je odšeo Martin i se več ne vrno. Sledio njemi je Jožef. Tüdi njega ne bo več. Zdaj zahteva Usoda zadnjega — Štefana. Pri srci jim je bilo, kak da je zapeo mrtvaški zvon. Ali je potrebno govoriti o bolesti nesrečne matere? Uboga Starka ! Liki vtelešna tuga in obüp se je sklanjala nad kovčeg, v šteroga je zlagala Štefanove stvari. Nekaj perila njemi je pripravila, spekla mehko pogačo, kolač i skühala falat mesa. Vse to je lepo zložila. Potom pa je segnola po starom molitveniki. Küpila ga je, kda je Šla k zdavanji. Od tistoga časa ga je nücala, dokeč ji oči neso opešale. Čuvala ga je. Zdaj se bo ločila od njega. Spremla naj tretjega — zadnjega. Tolaži naj ubogoga Štefana. Polübila ga je i položila na perilo. Kovčeg je bio pun. Še ednok je pregledala Starka vse, nato je kovčeg zaprla. Klüč je žalostno zaškrtao. Starka se je po vsem teli stresla. V kovčeg je zaprla svoje srce, vročo lübezen, svojo srečo. Ostala sta bol in obüp. Zajokala je in glavo naslonila na kovčeg. O, Štefan, Štefan — je ihtela bridko — ti moj zadnji, edini! Vrele so skuze, močile kovčeg i padale na tla. Kelko je bilo skuz I ? Žgale so in omehčale bi kamen, samo onih, ki so bili Očetje vse nesreče, neso pretresle. Za nekaj časa se je starka umirila. Sirota v noči ne zatisnola oči i zdaj jo je spanec vso zmučeno premagao. Sobne dveri so se odprle. Stefan je vstopo. Prišeo je kak senca Bio je pripravlen za odhod i je prišeo gledat, ali je tűdi mati gotova z zlaganjom. Pri dveraj je obstao i se žalostno zagledao v starko. Ah, tüdi je bio te den težek — najtežji v živlenji. Nikdar njemi ne zgine iz spomina. I včerajšnji ne. K Mlakarjevim je hodo po slovo. Ah, slovo, slovo! Kak strašno je biiol Štefani je znova oživelo v spomini. Kak oui večer pred naborom sta stala z Minkov v vrti. Srebrna mesečina jiva je obsija a. Večer je bio lep. Vetrič se je poigravao s cvetlicami. Njima so potekali trenutki slovesa. Mučala sta. Minka je s sklonjenov glavov slonela na njegovih prsaj. Čüto je kucanje srca. Od časa do časa je vzdrhtela, kak od skrite groze. Tesneje jo je privio k sebi in joj dehno na čelo polüb. Čüto je njeno gorje i bilo ga je strah hipa, kda se bo morao odtrgati i izroči zadnji „z Bogom“. Nazadnje se je morao odločiti. Vzdihno je i nežno poklicao. — Minka, kesno je že. Iti moram. — Trdo sta se ga oklenili njeni roki. Stisnila ga je, da je začü- to bolečino. — Ne, ne smeš iti — je zaihtela. Tolažo jo je. Vsaka reč je bila zaman. Ranjeno srce se ne dalo potolažiti. — Ne püstim te! — se ga je oklepala. — Ti si moj, samo moj in nihče nema pravice, da bi te iztrgao ! — je ponavlao venomer. Poslüšao je njene tožbe, a pomagati ji ne mogeo. Nazadnje je prišlo, ka je moralo prrti. — Z Bogom Minka! — se je poslovo i se je siloma iztrgao iz objema. Kriknola je, omahnila in je spadnola na tla . . ... Oh, se je izvilo Štefani iz prsi ob tom spomini. Mati je zdignola glavo. Štefanov vzdih jo je zdramo. Začüdeno je pogledate kovčeg, kak da ne bi znala zakaj je tam. V hipi se je spomnila. Vzdignila je in vstala. — Štefan, ti tű? — se je začüdila, kda je zagledala sina. — Ravno zdaj sem prišeo — je odvrno Štefan. Sočütno je vprla v njega oči. Ubogi Štefan, kak se je spremeno! — Hodi se! — ga je poklicala mehko k sebi. Kovčeg je odprla. — Glej, tü maš robačo, spodnje hlače, robce — njemi je razkazü-vala zloženo perilo. — Za prvo silo bo. To pa je pogača, krüh i meso. Nazadnje je vzela v roko stari molitvenik. — Štefan, na Boga ne pozabi — je proseče pogledala sina. — Te molitvenik je moj najdražji spomin iz mladih let. Neštetokrat sem ga mela v rokaj. Zdaj ga več ne morem rabiti. Nesi ga s seboj i kda boš meo čas, moli iz njega ! Vnogo lepih molitvic je v njem. Vtihnola je i položila molitvenik v kovčeg. Tak. Sedaj je vse zloženo — je dejala tiho kak da bi gučala za sebe. Kovčeg je zaklenila i izročila klüč Štefani. Stara vöra je odbila poldne. Kmalu nato so dveri zaškripale i v sobo je prišepao oča. Ves sklüčeni je bio. V roki je držao klobük. — Poldne zvoni — je pravo s sühim glasom. Medtem so se drügoč odprle dveri. Anica je prihitela iz kühinje. Čüla je glas zvona i püstila delo. Pokleknili so i molili za Martina i Jožefa, ki sta že spadnola ino za Štefana, ki je meo zdaj oditi. Anica je znova Odhitela v kühinjo i obed je bio naskori na stoli. Kak veseli so bili pri Kozarovih obedi, kda je še cela drüžina sedela okoli stola ! Šale in smeh je bilo čüti. Včasih je celo žlica zaropotala po roki, kda sta se Martin i Jožef trgala za kakšo mastno čonto. Martin je odšeo i taki je postalo bole püsto. Kda jih je tüdi Jožef zapüsto, so začütili še vekšo tesnobo. Izpraznjeni mesti je zasedla žalost, ki je bila pri njih vsakdanešnji gost. T k tužnoga obeda, kak je bio te pri Kozarovi šče neso meli. Anica je skühala, ka so meli vsi najraje i oča je prinesao iz kleti tüdi slatinščak vina, a vse to žalosti ne pregnale. Vsak grižlaj je bio bridek i vino jih je žgalo po grli. Mučali so. Niti v oči si neso Pogledali. 13. oktobra 1929. NOVINE 3. Hvala in — z Bogom ! Ne mine dan, da ne bi mislil na tebe Slovenska Krajina, draga mi Cankova! Cenil sem te, ljubil sem te iz dna svoje duše: zato sem se pa tudi take težko poslovil od tebe ! Saj si, najmlajša hči Slovenska, vredna spoštovanja in ljubezni ! Globoko v dušo sem ti skušal prodreti in našel sem v tebi zaklade, ki jih je drugje že davno pomoril svet s svojo hüdobijo. Našel sem v tebi iskrene prijatelje, prave brate — ne enega, mnogo! Nisi me sprejela, Slovenska krajína, kot tujca ali kot sina mačehe svoje, ne, kot roden brat sem našel povsod odmev tvoje globoke, mirne duše! Hvala, hvala zato tisočera za vse, kar si mi dala, Slovenska krajina. Hvala za ljubezen tvojih sinov, mojih bratov — maziljencev Gospodovih, za ljubezen sodelavcev v vrtu najlepšem — vzgojiteljev, učiteljev tvojih, za ljubezen in naklonjenost tvojih kulturnih delavcev, za ljubezen in udanost tvojih resnih očetov in mater, vernih sinov in hčera, tvojih blagih otrok ! Pet svojih, doslej najlepših let sem ti dal. Rad bi ti bil dal še več, ker si vredna, a Najvišji mi dodeljuje novo misijonsko polje. — Kadar bom v tujini s težkim korakom stopal za plügom, takrat, prosim te, naj se tvoji sinovi in hčere spomnijo v molitvi na me, ki sem bil, če tudi ne tvoj lasten sin, in ostanem vedno — Tvoj! Dokler me Gospod ne pokliče nazaj v domovino: ostani mi Zdrava Slov. krajina in: z Bogom! DRAGO OBERŽAN, izseljeniški duhovnik. G. kaplan Drago Oberžan ki je te dni zapüsto Cankovo i bo šo v Belgijo i na Holandsko med Slovenske delavce — Naročnikom i širitelom. V zadnjem frtali leta smo že. Vnogo je takših, ki še neso poravnali naročnine. Vse te prosimo, da nam jo kem prle plačajo. Ravnotak prosimo tüdi širitele, da poberejo od naročnikov naročnino i nam pošlejo. Tiskarni moramo plačati več jezer, a penez nega. — Upravništvo. — Opomin. Semlitchova tiskarna v Radgonji je brez mojega znanja na novo izdala ,,Molitveno Knigo“ Da bi zakrila svojo krivdo, je na naslovnoj strani Zapisala ,,Štrti natis“ i odspodi ,,Leta 1914“ To je pa laž, ar štrti natis je že leta 1914. izišeo. Na prvi pogled je viditi, da je to ne tista izdaja od leta 1914; na primer reč „v Radgonji“ je z vekših črk naštampana, kak v Štrtoj izdaji, i Vnogi naslovi so z načiših črk stavleni. Zvün toga je ta izdaja od cerkevne oblasti ne odobrena, nego Odobritev prve izdaje pred 25 letami je notri naštampana. To je ne dobro, vsaka nova izdaja molitvene knige mora od püšpeka na novo odobrena biti. Zato te knige katoličanci nesmejo küpiti i nücati. Za kratki čas bo izišla prava peta izdaja te knige, štero že mam odobreno od püšpeka. — Sakovič Jošef, bivši turniški plebanoš. — V Jüžno Ameriko, v Argentinijo i Uruguay bo šo to jesen eden gospod iz Murske Sobote, ki misli tam obiskati naše lüdi. Što ma tam kakše znance in bi jim rad poslao kakši glas, lahko guči s tem gospodom vsakši tork, četrtek i petek v gostilni Bac v Soboti. — Čuvajte svoje prašičke! Da te meli vsigdar zdrave debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek ,,MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. Glavna zaloga A. Kosec, Maribor Tezno št.5 — S kol je spadnola. Šest letna Gizika Novak iz Bokreča se je pelala z materjov na njive. Naednok se je samo prekopicnola s kol. Potač joj je šo prek glave i jo je tak poškodüvao, da so jo morali pripelati v bolnico. — Novi župan. Čepinskoga župana Korpič J. vel.župan na lastivno prošnjo razrešo županskih dužnosti i je na mesto njega imenüvao za župana drügoga Korpič Jožefa. — Pregnan tolvaj. Neznani tolvaj je obiskao v Krogi Ferenčičovo trgovino. Sreče ne meo. Gospodar, ki je spao v trgovini, se je zbüdo i je s strelanjom pregnao nočnoga gosta. — Cerkveni glasi. Gornje lendavski kaplan g. M. Štruc jo dobo eden mesec bolezenskoga dopüsta. Odišeo je v Varaždinske toplice, gde si vrači protin. — Cankova je dobila te dni novoga g. kaplana v osebi Jakoba Safošnik. Novi gospod je prle slüžo v Doli pri Hrastniki, kde je zdaj g. kaplan Žalar. Na Cankovi njemi Želemo vnogo božega blagoslova. Nesreča z biciklinom. G. Mrak Alojz, podpreglednik finančne kontrole v Domanjšovcaj je meo pretečeni teden nesrečo. Pelao se je v tmici iz Križevec proti domi. Po strmoj poti je spadno. Spadaj je bio tak nesrečen, da si je sirmak potro v rami levo roko i se je tüdi na čeli močno stukeo. Bitje. Preminočo nedelo so meli v Krogi veselico. Da se veselice nemrejo končati brez kričanja i kreganja pa tudi bitja, je dnesden žalostna istina. Posebno dva dečka sta se jako razgrela. Kda sta Šla domo, sta se zavolo nekše dekle vküp zgrabila. Na cesti sta začnola kričati i si bodikaj gučati. Če jiva ne bi prišeo mirit g. šolski upraviteo, ki je v šolo čüo strašno kričanje, bi se tüdi zbila. — Bitje so meli preminočo nedelo tüdi v Dokležovji. Dečki so si s količi ravnali čonte. — Krv si je zagiftao. Rajner Janoš iz Rakičana je prišeo pod valek, šteri njemi je napravo na nogi malo rano. V rano je prišla po neprevidnosti zemla. Rajneri se je zagiftala krv i ar ne šo včasi k doktori, je tak zbetežao, da je jako malo vüpanja na ozdravlenje. — Opozarjamo na denešnji mali glas „Više vrednosti! . . . “ — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“' Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga ,,INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Kongres za sirotišnico ,,Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. Vršo se je dnes teden. Prišlo je do 1500 lüdi na njega. Navuk je držao vp. Klekl Jožef od lübezni do sirot. Na kongresi pa je meo slavnostni govor g. Jerič Ivan provizor v D. Lendavi. Njegov lepi govor se je začno z dužnostjov, štere vzeme človek na sebe te že, kda se poprime v maternoj utrobi: dužnost, da si ohrani živlenje. I če si ga zavolo kakšešteč nesreče nemro, smo ga dužni mi, njegovi bližnji ohraniti. Zato smo dužni pomagati onemoglim »siromakom i sirotam brez oče i matere. Potom je razložo kak se skrbi država za siromake i kak Cerkev po Kristušovom zgledi i po njegovoj zapovedi. Narisao nam je nato, kak skrbita dve slovenskivi oblasti za sirote, kelko je v ednoj i kelko je v drügoj ustanov za siromake. Pravo je, da nega v Sloveniji skoro fare, kde ne bi bila bar farna hiralnica za občinske sirote, štere so Vnogokrat tak zapüščene, ka bi se še kamen razjokao nad njimi. Naša Slovenska krajína pa z, 100 jezer prebivalci nema niedne hiše za svoje vnoge sirote. Opozvao je zato, naj vsaki podpira po mogočnosti prepotrebno delo za sirotišnico „Dom sv. Frančiška.“ Klekl Jožef je dao predsedniško poročilo, Meško Jožef tajniško, Cigan Matjaš blagajniško. Vse troje svedoči, da delo za sirote lepo napredüje. Od lanskoga kongresa se je nabralo okroglo 80 jezer dinarov. Potem je deklamirala Kocet Albina lepo pesem sv. Frančiška »sunčno pesem". Zmes med posameznimi točkami je pevski zbor g. Lutar Štefana spevao. Žižkovska godba pa je igrala. Na konci kongresa se je razvio v veselom razpoloženji razgovor, kak bi se naj naprej vršila agitacija za kem hitrejšo Postavitev Doma. Soglasno se je sklenolo, naj se oprosi bogataše za en črep ali kamen, to je 650 din. — mali Posestniki naj dajo 100 din. Sirote pa 20 din. V petih letaj majo čas to šumo plačati. Vsaki frtao leta bi se te penez pobirao. Za pet let bi se pa začelo z zidanjom. Predsednik se je zatem vsem zahvalo za vdeležbo, vsem za trüde i dare pa je kongres zaklüčo. Na podlagi gornjega sklepa bi oproso Odbor za Zidanje vse tiste düše v Slov. krajini, ki majo srce za sirote, naj se javijo iz vsake vesi, ki bi bili pripravleni te trüd na sebe vzeti, ka bi to nabiranje zvršavali. Dovolenje za nabiranje je dobleno po celoj državi. Javijo naj se na Odbor za Zidanje sirotišnice v Črensovcih, ali samo na predsednika Klekl Jožefa, vp. pleb. Po katoliškom sveti. Katoliški shod v Švici. V Lucerni na Švicarskom se je vršo velki katoliški shod, šteroga se je udeležilo prek 100 jezer lüdi. O važnih verskih zadevaj se je razpravlalo v treh oddelkaj: za Nemce, Francoze i Italjane. Na shodi je bilo tüdi več püšpekov. Čüdežna ozdravlenja v Lurdi. Doktorska komisija, ki preiskavle ozdravlenja v Lurdi ma vsikdar dosta posla, ar je vnogo čüdežnih ozdravlenj, ki so se zvršila na priprošjo lurške Matere bože. Ob priliki francozkoga romanja je ta komisija dognala 28 takših ozdravlenj. Štiri japonske sestre. V Lurd so pred nedavnim prišle štiri plemenite Japonke; edna je bila doktorica. Tam so obiskale Marijino cerkev. Ka so v njoj videle, jih je tak genolo, da so šle v Nevers i so stopile k smilenim sestram. Prestop v katol. Cerkev. V püšpekiji Vilna na Polskom je zadnjih pet let prestopilo v katoliško Cerkev prek 6000 pravoslavnih vernikov, med njimi tüdi vnogo dühovnikov. Policaji na dühovnih vajah. V Chicagi je meo dühovne vaje velki del varaških stražarov s svojim povelnikom vred. Naskori pa bo meo dühovne vaje drügi del stražarov. Doma i po sveti Ka se zamuči ? Svetovni listi vnogo pišejo o tistih, ki so tak srečni, da priletijo z zrakoplovom prek morja v Ameriko. Priletela sta tüdi Roger Wiliams i Lewis Yancey. Kda sta prišla v New York, je bila ravno nedela. Prvo, ka sta napravila, je bilo da sta Šla v cerkev sv. Patrika i sta bila navzoči pri slovesnoj sv. meši i se zahvalila Bogi za srečen pristanek. To so brezverski svetovni listi zamučali. Najvekša vinska klet. Preminočo nedelo je bila v Brodi otvorjena nova vinska klet, ki je v Jugoslaviji najvekša. V kleti ma mesto lagvov za 10 jezer hektolitrov (eden miljon litrov) vina. Grozen ogenj na Vogrskom. Preminoči četrtek je divjao v vesi Szentpéterfa pri avstrijskoj meji grozen ogenj, ki je vničo okoli 200 hiš s pohištvom, letošnjimi pridelki i živinov vred. Do 1000 prebivalcov je brez strehe. Škoda znaša okoli 10 miljon Din. Sneg v Srbiji. Še bole kak pri nas, se je ohladilo vremen v Srbiji. V nešternih pokrajinaj je zapadno že Sneg. Šestnajstletni morilec. Sodišče v Arraši na Francoskom jena smrt obsodilo Jeana Fourriera (Žana Furjeja), ki je vmoro i oropao edno svojo dobrotnico. Obsojeni morilce je bio star komaj 16 let. Delavske zadeve. Vsem delavcom! Dnes teden je g. Kerec pod tem naslovom objavo delavcom ceno Novin. Da ne bo kakšega nesporazumljenja, moramo to nazuanitev malo pojasniti. Kerec se je obrno na našo upravo s prošnjov, če bi bila pripravlena tüdi tistim delavcom poslati to številko Novin, ki neso dozdaj plačali naših naročenih i stavlenih listov. Mi smo g. Keleci odgovovorili, da drage vole to včinimo, če se nam plača za vsako številko, ki se te teden odpošlje en dinar. Mi Poštnino z svojega plačamo. Mi smo samo za to Številko dali to ugodnost, v šteroj je pisano od delavskoga doma. Ne tiče se pa te popüst vseh številk. To je pomotoma prišlo v Novine. Cena Novin kak je v vsakoj številki naznanjeno je 75 din. na leto v vsako europsko državo. Od te cene popüstiti je nemogoče. Ki pa šče ešče posebne razglasitve, knige, pisanja, pa more plačati več, kak smo že večkrat objavili. Za delavce se je naročilo teliko Novin, da nam dugujejo na njih desetjezero dinarov. Vüpamo se vu poštenosti naših delavcov, da nam te dug povrnejo. Ne morejo želeti, da bi za nje ešče plačüvali, zadosta je da za nje dragevole brezplačno samo za boži lon delamo. — Upravništvo NOVIN. Leopold Horvat Wanzleben. Hvala za pismo i pozdrave. Novine so Plačane na šest mesecov i boš je Odsega mao vredi dobivao. Molnar i Kerčmar Aleksander Brandenburg. Zakaj se ne oglasita nikaj? Tüdi Franc Kerčmar v Golzovvi zakaj ne pišete ? Dale Rudolf Vrečič i Anton Morčič, Štefan Drvarič, Št. Horvat i Füredi A. vsi delajte z vsemi močmi za dosego Delavskoga doma. Prosite tüdi svoje gospode! Vse poznane i nepoznane prav srčno pozdravlam Fr. Kerec M. Sobota. Pišejo nam : Ružič Karol, Cör Leopold, Düh Marija i Zrim Ludvik iz Prosečkevesi, Otovec i Moščanec, pošilajo iz Francije lepe pozdrave i srčno voščilo za imenden g. Franc Kereci. Pišejo, ka njim je trno dobro, ar majo dobroga delodajalca. Plače dobivajo več, kak njim jo pogodba odloča, delo pa lehko i hrano dobro. Novine so si naprej plačali i je z redoma dobivajo pa je z velkim veseljom čtejo vsako nedelo, kda prido od bože slüžbe! Opomba: To je jako lepo od vas vsi bi tak mogli biti. Delavci pazite! Od segamao se vsi Obračajte, če mate kakše pritožbe na Odbor za Zidanje Delavskoga Doma v Murskoj Soboti, Jugoslavija. S pritožbov pošlite tüdi vrednost štemplina za odgovor. Odbor za zid. Delavskoga doma v Murski Soboti. 4. NOVINE 13. oktobra 1929. Vsakovrstne knjige. Tak iz Nemčije kak tüdi iz Francije nas prosijo za Slovenske knige. V koliko smo mogli, smo pomagali. Vsem ne bilo mogoče. Iz pisem se vidi, da se je vsem najbole dopadnola Malešičova povest Slovenske krajine ,,Kruh“ Vsem sporočamo, da smo pripravleni poskrbeti vse knige. Samo sporočite na naš naslov kakše knige želete i priložite peneza za knigo. Vse pa opozarjamo, da napišejo natančen naslov. Franc Opaka, C. Wilhelm Mükenhausen, Niederschneiding, P. Münchshöfen, Bayern-Deutschland. Poslali 2. 6. 1929 dva izvoda Novak, Nemščina brez učitelja I. in II. del. Dolg 45 Din. (5 Din. Poštnina). Matija Seršen, Zeppelin Wohl-fart G˙ m. C. H. in Riedlhof, P. Friedrichshafen, Württenberg - Deutsch land. Poslali 2. 6. 1929 en izvod Novak, Nemščina brez učit. I. in II. del. Dolg 22˙50 Din. (2˙50 Poštnina). (V pismu izjavla, da znesek poravna Ščančar iz Küpšinec). Prosvetna zveza Murska Sobota Jugoslavija. Za hišo i dom. Dom je najvažnejša celica človeške drüžbe. Zato je tüdi neobhodno potrebno, da se posveča domi (drüžinskomi živlenji) vnogo paznosti. Od zdaj naprej njemi bomo posvečali tűdi mi tű v Novinaj. V vsakoj številki bomo pod naslovom „Za hišo i dom, pisali o zadevaj, ki so z domom i drüžinskim živlenjom v tesnoj zvezi. Pod naslovom najdejo naše matere tanače za gospodinstvo, za vzgojo dece, za kühinjo. Ob drügoj priliki najdejo očevje tanače za sebe. Tüdi na deco ne bomo pozabili. Vse ka bo na tom mesti objavleno, bo pisano z namenom, da bi pomagali našim drüžinam v križaj i težavaj, kazali jim pot k zadovolnosti. Stvari, o šterih se bo tű Pisalo, bodo važne za vse naše drüžine, zato že naprej opozarjamo vse naročnike i čitatele ,,Novin“, da bodo radi prebirali te vrstice. Z ednim pa tüdi prosimo vse, ki bodo meli kakša pitanja ali kakše tanače s pogledom na drüžino, naj se obrnejo pismeno na uredništvo i ono jim da pod tem naslovom na vse odgovor i tanače. Vsi moramo biti na tom, da bo vladao v naših hišaj mir i zadovolnost, zato pa tüdi včinimo vsi, ka je v našoj moči. Za smeh. Sodnik: Priznate teda, da ste tožitela dvakrat plüsnoli, ednok na pravom, ednok pa na levom lici. Ali še mate kaj dodati? Obtoženec: Ne. Mislim, da njemi je to zadosta. Velke vilice i nož. Vojaki so bili v ednoj vesi na orožnih vajaj. Eden poročnik je meo obed pri nekšem kmeti. Kda si je seo k stoli, je položo sablo na sto. Kmet je to vido. Šo je vö in je naskori prišeo nazaj z železnimi rasojami. Seo si je i položo rasoje na sto. — Ka to pomeni? — je pitao začüdeno poročnik. — Nikaj -- je odgovoro kmet. -- K velkomi noži se rabijo velke vilice. Što je najbole kričao. Kda je mati prišla domo, joj je oča zatožo, da so Miškec, Lenčka i Jürek kričali. Mati je pozvala deco k sebi. — Lepe reči čüjem. Kričali ste teda. Povejte mi, što je kričao najbole? -- Oča! — so kriknoli vsi naednok. Gospodarstvo Na sosednom Štajarskom i — pri nas. Den za dnevom stoji na postaji v Ljutomeri, Ormoži i na drügih postajaj sosednoga Štajara poleg železniških vagonov duga vrsta kol, ki so do vrha naložena z jabuki, šterih se na stotine i stotine vagonov izvozi na Čehoslovaško i v drüge evropske države. Lüdstvo dobi za svoj sad žmetne jezere, štere njemi bodo ravno letos, kda bo slaba bratva, v velko pomoč pri gospodarstvi. Jabuka so se odavala po jako različnoj ceni. Za slabe vrste so dobili po kili 1˙50 do 1˙75 Din, za Srednje vrste po 2 Din. za kilo, za najbolša zimska jabuka pa 2*25 Din. i v redkih slučajaj še tüdi več. Sadjereja je v Slovenskih goricaj jako razvita. Ne gospodara, šteri ne bi meo vekšega ali menšega sadovnjaka — ne samo takšega, da bi njemi rodio nekelko sadja za domačo potrebo, nego takšega, da si lehko napravi par polovnjakov (petnjekov) pijače i njemi ostanejo jabuka še za odajo. Kak pa je pri nas? Posebno zadnji čas vidimo, da so gospodarske razmere čeduže slabše. Naša pola i živinoreja ne nosijo tolko, da bi zadostüvalo za gospodarske potrebčine. Zato trbe gledati, da mamo tüdi kakše postranske dohodke. Med te bi posebno spadalo, ka bi dobili za sadje. Te šume bi bile preci velke, če bi posvetili več pažnje sadjarstva Na Goričkom je sadjarsko nekelko že razvito. To pa še ne zadosta. Tam se da dosegnoti še vnogo več, samo malo več trüda si trbe vzeti. Sadovnjaka še povečati i zasadi z vrstami, štere so najbolše. Na ravnini zemla za sadovnjake ne tak ugodna, itak pa bi se dalo tüdi tam vnogo napraviti. Razme se, da če za sadovnjak nihče ne skrbi, prepadne. Ne zadosta, da se jablan ali grüška ali kakše drügo Sadno drevo samo posati, nego trbe tüdi skrbeti za nje leto za letom. Bratva. Te dni se je začnola bratva ne samo v naših goricaj, nego tüdi v Halozaj, v Slovenskih goricaj, v okolici Maribora i tüdi po drügih krajaj. Vina bo vsešerom za petino, štrtino, na mestaj celo za tretino menje, kak lani. Vino pa bo neprimerno bolše kak lani. Čüje se, da bo cena že v začetki za liter po deset dinarov. Naša vina se tak drago že ne odajo, itak pa se naj nihče ne prenagli. Počakati trbe, dokeč se cene vredijo. Žmeten položaj kmetov na Vogrskom. »Hrvatska straža“ prinaša iz Budapešte sledeče poročilo : Žmeten gospodarski položaj sili kmete, da očivesno pokažejo svoje nezadovolstvo proti vladinoj gospodarskoj i finančnoj politiki. Z Zborovanja (v Békéscsabi) je poslana grofi Bethlemi kak ministerskomi predsedniki spomenica, v šteroj se zahteva od vlade, da napravi odločne stopaje, da bi se mali Posestniki rešili pogübe. Nadale predlagajo, naj se ustanovi državna kmečka banka, štera potom zadrug oskrbi kmetom posojilo na mali intereš, ár kmetje neso v stani plačati bankam 16 do 18 procentov intereša. Kmetje povdarjajo, da je na Vogrskom v toki nevarna agrarna reforma, ki se kaže v tom, da zemla prehaja iz kmečkih rok v posest židovskih zelenašov i bank. Kmetje morajo za malo ceno odavati zemlo, ar jim trbe odplačüvati stare duge, novoga posojila pa nemrejo nindri najti. Cene polskih pridelkov so tak nizke, da se ne splača obdelavati zemle. Tak Plačüjejo židovski trgovci po vesnicaj za meter pšenice 180 Din, za krumple 60—70 Din, za nelüščeno kukorco 60 Din. Pošta upravništva. Gujt Jožef, Borejci. Naročnino celo sprejeli i 20 din. na podporo M. Lista. 25 din. spisali za Dom sirot. Hvala lepa za vse. Kepov 10 iščite pri g. Celec Ferdinandi v Kmečkoj Posojilnici. Miholič Štefan, Rozenhagen. Pozdravljate preč. g. Bagari Janoša pleb. i Varga Štefana, kaplana. Pišete, ka je tam vse v redi, ljübezen kralüje med vami, je sadna letina dobra i veliki promet. Hvala za vaše reči. Mi smo je že davno dali objaviti i peneze tüdi dobili pa zmenili. Dobili smo 133 din. 70 par. Za dar vam Pošiljamo pet znakov. Vsi pozdravljeni. Sakovič Ivan, Zenkovci. Počakamo drage volje, več ne moremo. Hajdinjak Jožef, cand. med. Bogojina, m. List hodi v Kečkemet i je duga na lani i letos sküpno 50 din. Gergorec Matjaš, Bogojina. Mate prav, da ste plačali 4. feb. 30 din. Ali te penez je plačani za kritje lanske naročnine, štere lani neste plačali. Zato je letošnji dug ešče celi. Prosimo Vas, da ga kemprle poravnate. Novine smo vam dali poslati. Kočar Ernest, Servon. Pošiljaš pozdrav svojim roditelom, bratom, sestram, pajdašom, celoj Slovenskoj Krajini, upravi našega lista i g. Kereci. Hvala lepa. Neje lepo, če sta te pajdaša ostavila i ne štela pomagati Novin plačati. Sprejeli smo fanke i dobili 32 din. 25 par. Na ovo počakamo, kda prideš domo. Za dar smo ti poslali eden znak. Ka Pišeš ti, piše tüdi brat Geza. I njemi iden en znak. Dam na znanje, da se dobijo pri meni najbolše zdelane kože in poplatje za obüteo. To posvedočijo vsi vučeni čevlari i tüdi kmetovje, ki so pri meni že blago küpüvali. Slab leder je dosta drakši kak dober. Peneze v blato meče, što slab leder küpüje. Dober leder pa samo tisti pozna, ki ma več letno prakso v njem. Ne dajte se zapelati; nepozna ledra tisti, ki ne je meo posla ž njim. Zato vsi, ki potrebüjete za zimo dober leder, dobro obüteo i fal, to dobite vsigdar pri ŠKAFAR JOŽEFI v Beltinci. Ka je ,,Mastelin“? ,,MASTEL1N“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Kalmus, Encian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „MASTEL1N“ vsebüjo bridko sol, povzroča, čiščenje notranjih organov. ,,MASTEL1N“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tudi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tudi razne bolezni. ,,MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. ,,MASTELIN“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3: i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC. Maribor, Tezno št. 5. Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnice v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 5 Više vrednosti (hiše, njive, senožati, gorice, logovje) se falo oda blüzi železnice i Rogaške Slatine. Pitati trbe pri odvetniki Dr. LESKOVCI v Dol. Lendavi. l — Mladost pa lepoto vzdržavle ,,MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. K ODAJI je v Dolnjoj Lendavi v Kolodvorskoj ulici ena Iepa hiša. štera sestoji iz 3 sob, 1 trgovinskoga lokala, 1 predsobe, 1 kühnje, 1 hrambe, 1 kleti, 1 štale, 1 gümla, 1 svinjaka, ograda i pol plüga domačega grünta: zvün toga se oda blüzi hiše 4 i pol plüga dobre zemle i ena gozdna i pašna pravica. Küpci se naj obrnejo na 4 lastnika BARTANIČ GEZA trgovca z ledrom v Dolnjoj Lendavi št. 178. Zavarovalno drüštvo išče za M. Soboto i okolico agilnoga zastopnika. Osebe, ki poznajo vesnice, majo prednosti Zastopniki v okolici se sprejmejo. Ponüdbe na PREKMURSKO TISKARNO. Najlepše kmečko posestvo 24 plügov v Ljutomeri odam. Realitetna pisarna „Slivar Ljutomer. 4 PRODA SE GOSTILNA na Avstrijskoj meji 5 minut od trga na dobrom prometi i do 7 plügov zemle poleg. Naslov se Zvedi v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. 4 Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugeellerje-gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, sadni i gozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL J0ŽEF. Urednik FRANC KOLENC.