r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto « . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: C0RTLAND7 2876 NO. 6. — ŠTEV. List slovenskih delavcev v AmerikL Enured m Second Class Matter, September 21, 1903, at the PostOffice at New YorfrjT Y., under Act of Congress of Bgarch*3TlŽ79 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 9, 1928?— PONDELJEK, 9. JANUARJA 1928. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Prerekanja zastran Nicaragve. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. vojakov je dezertiraid Prejšnji poslanik Knowles je rekel, da vodijo Zdr. države napačno politiko. — Ojačenja so bila po slana v Quilali, a nobenega sovražnika ni biio na izpregled. — General Lejeune bo inšpiciral "fronto". karolistiCna zarota zatrta na turškem callesova navodila Cailes je dal mehiškim delegatom na paname-riški konferenci navoci- velika povodenj v londonu Narasla reka Thames je povzročila smrt petnajstih ljudi. — Neva nevarnost je minula, ko se je zaobrnil veter. — Veliko število prebivalcev je komaj ušlo smrti sredi noči. — Umetniški zaklad: so bili poškodovani. la, naj ne obnove nika- Turška policija je baje zaplenila manifest v kateri kih sporov.— Izognili se je pozival romunsko armado, naj se pripravi, da! bodo vsem »pornim i V Vf m ; — posadi princa na prestol. — Hotel se je vrniti do- i vprašanjem, ki bi vzne-i Ki I ,Je petnaj,st ljudl utonilo> ko Je reka mov v aeroolanu. i fT 1 i mfr«l. „1 .JL / ham?S Potopila svoje bregove včeraj zjutraj, se LONDON, Anglija, 6. januarja. — Potem ko CARIGRAD, Turčija, 8. januarja. — Tukajšnja; CHICAGO, II!., 8. januarja.—Da so Združene! policija je razkrila zaroto, koje namen je bil posta-države pri priznanju predsednika Diaza, zasledo- viti princa Karola na romunski prestol. Kljub za-vale napačno politiko, predstavlja senzacijonalno: nikanjem glavnega tukajšnjega zarotnika je najti dokt rino bivšega ameriškega poslanika v Nicara-j prepričevalen dokaz v manifestu, ki je bil iskan tu-gvi, Horace G. Knowlesa, ki je pojasnil to včeraj v j kaj ter v petek objavljen v vseh carigrajskih listih. neki debati s profesorjem Williamom Hassom z j ------ Northwestern vseučilišča. L -Nameu1 manife^a bil T , . 111 med romunsko armado v Do- — Jaz sem popolnoma gotov svoje stvari, — je brudži. rekel, — če pravim, da so napravile Združene cr-j Glavni tukajšnji zarotnik je ne-žave napako, ko so priznale Diaza. Naša vlada bi ki polkovnifc Sabro, prejšnji ro- mirjala vlado Združenih držav. morala podpirati vstaškega generala Sandina. WASHINGTON, D. C.. 8. januarja. — Vest, da sta dva dezerterja mornariške sile Združenih držav pokazala ustašem tekom preteklega petka njih cilje, je odločno zanikal zvezni mornariški department. Oficijelno se sicer priznava, da je dezertiralo večje število mornariških vojakov, a v departmen-tu lepo molče, koliko je bilo teh dezerterjev in zakaj so pobegnili. Odločno pa zanikuje generalni major Lejeune, da je mogel le en teh ubežnikov pri-krasti se do glavnega stana Sandina. Razdalja, — je rekel Lejeune, — med obema glavnima stanoina je prevelika za tako ubežništvo in pot preveč dobro zavarovana. Lejeune je po činu najstarejši med poveljniki mornariške divizije. Dne 9. januarja se bo vkrcal z delom obljubljenih ojačenj in novim vrhovnim mrs. snyder se 'slabo počuti' MEXICO CITY. Mehika, 8. jan. Predsednik Cailes je sprejel včeraj mehiško • dole*raeijo zh pau-amerisko konferenco v Havaui ter je prebivalstvo Londona pripravljalo proti ponovitvi nesreče, a izprememba v vetru je preprečila nadaljno nesrečo. Velika armada delavcev se je mučila, nalik vojakom na bojni dal njenim članom navodila, naj f™nti; ** pt>pravi *kodt; na »*»-.1..:........- .. katere se lzojruejo dvignenjn sporu i h vprašanj, ki bi b?la vznemirljiva ali nadležna za vlado Združenih I držav. den j. je povzročila po v o niuuski kavalerijski častnik tur skega izvora in nekoč priljubljen na romunskem dvoru. Vse kaže. da je hotel Sabri spraviti princa Karola semkaj, da bi čakal tukaj na učinek manifesta na romunsko armado, nakar bi se z aeroplanom odpeljal v K on stan co. Pri zaslišanju je Sabri priznal svoje prijateljstvo s princem Ka-rolom, a je zanikal katerikoli delež pri zaroti. Zgodovina Sabrija, kot jo je navedel sam, je naslednja : — Prvi migrljaj. katerega sem Mrs. Ruth Snyder, ki bo morala v četrtek umreti v električnem stolu, je izjavila, da se ne "počuti dobro". — Rastoče vznemirjenje kaže bli-: 7 v^šk* delegacija se bo ža- ~ . „ iT- TT^ i vzela le za tesuejse stike m pnja- zajoco se histerijo. — iteljski sporazum med deželami za-Warden je dal pripravi-j i)Kline hemisfere. ti stol. Mehiški delegati bodo danes od- potovali v Vera Cruz tor odpluli Smrtni .sezua. ki bi obsojal soče. je bil preprečen le zato. ker Ker se splošno domneva, da bo-jSe m votla tlvi?nila še za devet ali do izvajali Mehikauci mogočen1 leset uatlalj«iih inčev. Vodovje je vpliv na vse ostale latinsko-aineriJ protIrl° k»menite nasipe v srcu ške dekgaeije in ker sta si poli-imesta ter zaJela najmanj petnajst tiki Mehike in Združenih držav junaški ČIN MORNARJA Korejski mornar je splaval z nasedene ladje na breg z vrvjo ter pade! mrtev na tla, a ie resh življenja svojih tovarišev. TOKIO. -Japonska. S. januarja. » priboril neki redo sv » jo pot 3Iedtcm ko je postal Henry jv proti Hava-ni. Predsedniki _ - - _ ----- Judd Gray, ki je priznal umor Al- izbral kot delegate najboljše dobil o kakršnikoli zaroti, je prisil bert Snvderja. dosti bolj miren v|može v Mehiki. Načelnik deleča-1teri 1Uiibo,J od. nekega češkega žurnalista, ki smrtni hiši Sing- Singa, je kazala I ciJc- -Tulia Garcia, je ena glavnih me je presenetil z namišljenimi po- Kuth Snyder, ki je zanikala svoj I avtoritet glede mednarodnih za-drobnostmi. Res je, da imam ob-jdolež pri umom tekom obravnave, širno znanstvo v visokih krogih, vedno bolj naraščajoče vznemirje-vendar pa no poznam romunskega nje. ki kaže višek v histeriji, polkovnika Vazilesea, o katerem' — ,Taz sem izvanrtdno slaba, se glasi, da je stvoril to zaroto in je rekla matroni v smrtni hiši. oseb a- kleteh in sobah v pritličju, latinski Ameriki pogosto naspro- vi»>ki plimi je bila reka tovali, se smatra tuka j navodila j eevljev iti en inč nad svojo nor-senjor Callesa kot znak izboljšanja malno spomladansko višino. odnošajev med vsemi ameriškimi; Povodenj je razširila opustošenje Z vrvjo v roki si j deželami. oil Ke\v nad Londonom pa do mor- korejski mornar v .< ja. in izvedenci cenijo, da bi še na- *ko/_j pol milje razburkanega moi daljnih par inčev vode porušilo ja s svoje ladje na neki otok ter vse nasipe ob celi dolžini sedmih padel mrtev, potem ko je varno milj Londona. pritrdil vrv. ki je bila edino mož- Ivaj bi pa pomen jalo to. je raz- no sredstvo rešitve njegovih 34 to-vidno iz tega. kar sc je pripetilo var.išev. Iv G rosvenor Tioad. v bližini Tate ^Liogi Alaru. 12276 ton v nebu jim- i tudi nimam nikakih stikov* s katerokoli karollstično organizacijo. — Do leta. 1916 sem bil romunski kavalerijski častnik in kot ve- , j čina njih sem bil prijatelj kraljice Marije in princa Karola. Pred vni. ■ Obsojena ženska, ki je pomaga- dev v Mehiki. Fernando Gonzales Roa. nadalj- poveljnikom v Nicaragvi, generalnim majorjem Logan Felandom na lahko križarko Trenton, v Charlestons S. C. Iz Charle*>tona bosta odšla z nadaljnimi četami križarki Milwaukee in Raleigh, iz Hampton Roads, Ogalala in ostanek tisoč mož iz San Diega na krovu ladje Argonne. Cerinto. no imeli Turki ni 1« Nicaragva, je skupni izkrcevalni prostor. Lejeune ^^ . hoče ostati Amrt J«; • - J i,erdmaIld' P™™ m sklep glede prošnje za pomilosti- noce ostati deset dni V Nicaragvi ter inspiCirat^Bratianu, ki je bil takrat vojni mi- te v. Mrs. Josephine Brown, ji io > vsako ped tronte. Med tem časom pa SO dospel>ister, so me vsi vprašali glede.lo- sporočila, kaj so izjavljali listi po 71 sveže čete v Quilali, a niso našle nobene sovražne F?lnosti romunskih Turkov. Bra-'zaslišanju v Albany. N kakih političnih pravic, in mrtvi Smitha, ki bo objavil danes s^-oj — i galerije, kje rso nastanjeni n«'ka- ladja, se je ponesrečila v severnem ago cen i umetniški japonskem morju tekom lairiki-proizvodi Anglije, med katerimi na. ki se je pojavil v onem vodov-s« -bili številni uničeni ali poško- ju v pričetku preteklega tedna, do van i. Dva dni je bila ladja plen viharja Voda je buškniia skozi dve od- ter konečno nasedla v bližini ekal-. . . prtini s tako silo, da so bili veliki natega Ošima otoka m član, ;1e b,l eden dveh mehiškihLrailitlli bloki vržeili pr,Uo Ce«te Ladja ne je hitro rušila na skali komisarjev na meh^o-amenskih ter ^ ponl;,Ui pi^elja his. in edino upanje je obstajalo v tem. konferencah leta 1923. Salvador: t i i i • i i i - i . , M , . . , . | Taksikabe .ie odnesla voda vec da se spravi vrv na obal. Noben i ^ . L rbma je sodnik najvišjega sočanskea ^^ ^ katere so se borile. 1 -i^K. [obeliska na cesto. J>e nikdar po _ . 'prej. odkar so bili nasipi z-raj eni Zvezanega na konec ,-rvi so stoletja, jih ni sPu^tlli v morje' 1,1 odPla^al & sveže čete v Quilali, a niso našle nobene sovražne fronte. SANTIAGO, Chile, 8. januarja. — V uvodnem članku je rekel list E1 Mercurio, da je vzbudila nova pošiljatev mornariških vojakov v Nicaragvo "sredi miru" velikansko presenečenje in razočara tianu mi je ponudil službo, a. jaz' Priprave se vrše mirno naprej j sem jo zavrnil. — Bil sem oproščen, ko so Nem- zahtevajo postave ei zasedli Romunsko in ker sem bil dan ]*> eksekueiji. obsojen na smrt od romunske via-' Edgar P. Hazieton. — Mehika bo igrala zelo važno pretoklega vlogo v Havaui, — je izjavil sod- dx>5K>?la rcka nik Urbina. — Mi želimo prispe a ti na vsak mogoč - .ačin k uspe- proti bregu. Sedanjo nesre»:o so j^ovzročili jetnisiiice, na hu konfereiee, v namenu. <o a____»i •___i. -i. , , ... " 4it.il Waalnmrtfiii stil "Washington prihodnji petek >, o katerem prijateljsko Vsa policija, požarna bramba in treh dneh izvanrednili sestankov adnikov rvir^tlba pa . 1.1.* . ,-st 1 . , .1 » , : ;, . . l>osiuzn procesa fm- nje po vsej latinski Ameriki. Članek je bil toliko izreki podanik tei* se udeležil tur- dential Iihsurance Com pan v da se nedvorljiv, da je očital Združenim državam krše-!ke xo*ne ™ odvisnost. Postal ra^ eljavi police za $97060 za u- ^ potovanja v Havano. o katerem bolniške sile ,0 bile mobiliziran,uradnikov češkega dvora nje splošno priznanih pravnih principov. \T svetoyak'c turšk(°a i^ljedel-^orjenega moža kot ,-redstva. da ^oltL ^ XV/ A OT , ^ iskesra wnmtrstva m od takrat na- zavleče eksekncijo Mrs. Snvder.!razp0l0zt WASHINGTON, D. C, 8. januarja. — V sena-'prej nimam llikakih interesov zaj^r. Ilazleton je trdil, da je sedaj ^Zb^ tu hočejo nekateri senatorji še vedno vedeti, kdotIl<'umusko" [njegovo upanje govemer Smith. |pc 110 „ . „---- nnorjenega. moža kot sredstva, da i Prvikrat v spoimnu zneeali lju- ... . ske«*a miiristrvtv« in ^l-rat I „ , v " . .. ^ razpoloženje Z truzenih držav iia-i . , , , . . kajti moz ce>Ari.m mimsTrst\a in oa takrat na-jzaA-lece eksekucijo Mrs. Snvder. .... , di je vseboval staroda\nn jarek v , , , . . " ■ ------------- republikam zapadne , _ , . bolan na skrlatiei. londonskem Tower — Sabri je brez dvoma organiziral vodi pravzaprav vojno in s čigavo avtoriteto. , , 1 vv/i 1 . . h.iuuiwu. karolLSticno propagando brez veti- solucija sen. Wheelerja je predstavljala signal nosti Karola in v upanju, da bo bllzdJOtlh za vihar. Heflin, demokrat iz Alabame ,je zahte-,deleže!11 "spehov monarhističnega val takojšnji odpoklic mornariških čet Trdil je iz kake primerne deže- da obstaja usodepolna zveza med Wall Streetom in k°* ^^ ^ l* ^ d°" l t l -I 1 • 1 •• v- CLU'-1 .tieni Romunee — Tudi nisem ni- nicrarnijo v iMcaragvi. cesar eul o kakem namenu princa Senator Bingham iz Connecticuta je nastopil Karola. ,vseh poslopij ter preplavil voia- , . . . , , .. . - palači m sosednje sobe so bile de- zinfieirane. ko vežbališče. Premogarji pomagajo stavkarjem. Smrt najbolj lenega človeka. BELFAST, 8. januara. — Geor-ge Thompson, ki je dolgo easa u-žival sloves najbolj lenega elove-ko na svetu, je umrl v L»rgan, o-kraj Armagh na Irskem. George je legel v posteljo, ko je bil mlad | svojim stavkujočim mož ter je ni hotel zapustiti v tri- rovih mehkega desetih letih, dokler 111 bila njegova mati, ki ga je vzdrževala, prisiljena preseliti se v revno lušo. ILAZLETON, Pa., 8. januarja. — Veliko zalogo oblek so ]>oslali vče-J SPRINGFIELD, Mass., 8. jan. raj United Mine Workers od High-1 — Trihinoza, katero pripisujejo laud, v bližini tukajšnjega kraja,' sidravniki tovarišem v svinjskega mesa. je zahtevala vče premoga v p it t s- raj drugo žrtev v eni družini, ko burškem okraju. Vse krajevne u- je umrla Helen Romeo, stara tri-nije nabirajo se nadalje obleko in na jat let, koje brat Thomas, star živiln » sta v kar je. i dvanajst let je umri pred par dne- i'^^lMfP'/Pw7* ~ ' način kot le mogoče in da bo sto-' ril vse. kar bo v njegovi moči. da prepreči senzacijonalnosti. Nikakih telefonskih ali brzojavnih žic' ne bo iz jetnišnice za uporabo ča-| sopisja. "Warden je včeraj prepo-| vedal v jetnišnici nek večerni list na temelju, da izhaja v njem "cel1 kup ponarejenih nič vrednost i". j i ' V nekem članku, ki je bil objavljen v dotičnem listu, se je glasilo, da se poslužuje Mrs. Snyder električnega likalnika v svoji jet-niški celici. Uradni komentar glede tega pravi, da ni le prepovedana vsem prebivalcem smrtne hiše uporaba eleiktricnih priprav, temveč da tudi ni treba s silo izvesti te prepovedi iz enostavnega raz- zavživanju okuženega da sntrd^ V!iem prebivalcem električne priprave. Okužena svinjina povzročila smrt. znam. To je seznani, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali našo zanesljivo ter točno postrežbo. Lire 100 ............. $ 5.90 200 ............. $11.60 300 ............. $16.95 Lir 500 ............. $27.75 Lir 1000 ............. $54,50 Dinarji tooo..........$ 18.43 2,500 ...... ... $ 45.7S 5.000 .......... $ 91.00 Din. 10,000 ..........$181.00 Din. 11,110.......... $200,00 ...... * ....... ... vL Nadaljni x>trOk. Amelija. je isto tako nevarno bolan. Mati, Mrs. Dominic Borneo, je tudi bolna. '.. .- . ' • -W. j od rafcega Mu-ja. g i Nakazila p* brzojavnem pisma unSujem« v najkrajšem imm br Za ve I nrf—Mii sa stroške $1.— WBMWM> g | SAKSER STATE BANK i j 82 COBTLANDT 8TK££T mone: CORTLANDT 4687 NEW YORK, H. Y. POSEBNI PODATKI Pristojbina cm izpia-»la ameriikih dolar-Jct t Jo{MbTiJi in Italiji snafe kakor ■ledi: zrn $23, ali manji znesek 79 een* tor; od $SS. naprej do $39$. pa S een te od rakrga dolarja. Za frfj« mta po pl> GLAS NARODA Tke largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. GLAS NARODA*. 9. JAM, 1928 ti GLAS NARODA i(SLOVENE DAILY J Pred italijansko - grško pogodbo. Owned and Published by HLOVENIC PUBLISHING COMPANY, ( A Corporation) Prank Sakser, president. Louis Bene&k, treasurer. Dopis. Brooklyn, N. T. Cenj. uredništvo (j. X.: Tu Vam ]>ošiljaiii par vrstic, če jih hočete natisniti v ojvouiin citate! jem vašega lista. Tudi jaz sem že mnogokrat čital o sličnih dogodkih, toda človek pohabi in ni nikoli dosti pmideu: Komaj je nastopilo novo leto. ko sem se vračal proti domu. Xa postaji pri vhodu v podulično železnico so stali trije mladi ljudje. Kct sem jih sodii. so bili brez dvoma Abrahamovega rodu. Pozcua-vijo me s Srečno novo leto. in tako sem jim tudi jaz odzdravil, kot je to že splošna navada. Xato me pa vpraša eden če imam en nikelj, da mu ga dam za vožnje po železnici. Dasi sem dvomil, če res potrebuje. sem vzel denarnico iz žepa. Ko vzamem nikelj v roko. da bi mu ga dal. mi iztrga iz druge rake denarnico in zbeži po stopnicah z mojo denarnico, jaz pa sem seveda obdržal njemu namenjeni nikelj, ki je ravno prav prišel, da sem se mogel peljati domov. K sreči je bilo samo nekaj nad petnajst dolarjev, a če bi jih bilo petnajst sto, bi bili ra v not a ko izginili. Neprevidnost. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado____________$6.00 Za pol leta______$3.00 Za Mri leta______%1A0 Subscription Dve okni sta na yard. Iz kuhinje so vrata brez vrat v spalnico, ki je temna, ker ima eno samo lino visoko jkhI stropom. Lina je majhna in je ponavadi zagr- r> . fneua. V spalnici je postelja. ]H>leg Ze večkrat me je kdo vprašal. I . , . . . . - .. ' 1 .postelje stol. o!« strm pa vdika zakaj kake povesti ne napišem in . . , omara, lui pri tem napravil laskav {»oklon! . , , . . 1 1 \ takem stanovanju se torej — da je ze sit neumnosti, ki jih' -- - , . ,, . , . ..........;pričenja mota kratka povest. Kad prodajam v svoji koloni. . . . - i T bi jo ze danes zakljut-il. vedoe. da In tako sem se odločil — naj-! , ,- , , J je firbee hud gospodar. Ker >eiu prej za dolg roman, potem za kraj- , , , , . pa. hvala Bojru >, tem napolni! >vo- so i K) vest. ki se je pa slednjič >kr- . , , ... , r J I ]o kolon«*, naj bo <>lln X- tnln itfuitvnn ..^i/m I dalje prihodnji ANGLEŠKA PRINCESA Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvzemii nedelj in praznike*. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T. telephone s Cortlandt 2876. NEPRIJETNI POKLICI Kateri posel je najgrši na svetu Ob priliki neke sodne obravnave v Leedsii na Angleškem je i zagovornik rekel, da njegov kli-j . jent zato nuna prijateljev in se ga j vse izogiba, ker je zaposlen v tovarni za margarino m vsled tega razširja neprijeten duh. Nihče ne |mara biti v njegovi bližini, j Marsikdo bo mislil, da je srn*?-j iarja ali onega, ki ima opraviti v |kanalih tucTi prištevati med tiste, j ki uiso priljubljeni med ljudmi. Pa ni res. kajti treba se mu je l1-preobleči in umiti, pa nihče ne bo poznal, kakšen je njegov poklic, j Toda skoraj nevrjetno se glasi, ako povemo, da ima delavec v par-f umeri j i najmilejši duh, toda de-lavec, ki ima. opraviti s to dišavo je tako prepojeni z .njo, da se je ne more otresti z nobenim umivanjem in preoblačeijem. Vsakdo se ga iz-ogiblje. Angleži so strastni lovci rib, I vztrajni so, nič mu ni. četudi celi dan -drži trnek v vodi. Zato pa je treba črvov, kajti znano je. da j imajo ribe kujilb raznim moder-inim iznajdbam, črve še vendar najraje. Ker je za črvi stalno povpraševanje. so na Angleškem ne-i kaki črvorejei. katerih posel je sicer zdrav, toda ljudje, ki imajo s tem opravke, razširjajo silno neprijeten duh. in seveda, takega se vsakdo izogiblje. Malo je ljudi, kateri marajo za kače ali pa da bi jo prijeli v roko. Ljudstvo ne mara za onega, za katerega ve. da ima opravka s to golaznijo. Nočni čuvaj ima malo ali nobenega prijatelja, kajti on počiva, kadar drugi čujejo. je pa v službi, kadar drugi spe. Vendar pa tudi ta še ni tako osamljen kot pa je n. pr. pastir v Texasu ali pa varuh vodnjakov v Avstraliji. Pastir celo leto ne vidi drugega človeka kot vsake tri mesece onega, ki mu prinese raznih potrebščin. In prigodilo se je že, da .je tak pastir od samega diolgočasja in osamelo-sti znorel. Tudi čuvaj državnih re-zervarjev v Avstraliji ne vidi drugega kot kakega pastirja, ki slučajno mimo pripase. POSTEN0ST Po laških listih kroži vest, ki slavi poštneost florentinskega prebivalstva v najlepšo luč. Po eni izmed najbolj živahnih florentinskili ulic so videli pred dnevi elegantno oblečenega mladeniča, ki je tekel, kar je mogel, in metal med dirom od sebe cele šope bankovcev. Bil je to vlomilec, katerega so zasačili na "delu" in ki se je skušal rešiti na ta način, da se je na begu olajševala za nakradeno svoto (12.000 lir). Poštenost Florentin-cev pa bi se izražala v tem. da je dobil okradenec «e pred koncem drugega dne skoraj ves denar nazaj. manjkal je samo bankovec za 500 lir. V Londonu je hotel list "Weekly Dispatch" pred nedavnim preizkusiti poštenost londonskih pa-6antov. Pripravili so dvanajst zavojev, v katere S9 deli po eno ponarejeno biserno ogrlico in so jih odložili na različne vidne kraje po mestu. Še istega dne so prejeli na pripisani naslov pet neodprtih zavojev. Paket, ki so ga desetkrat položili v neko telefonsko kabino sof desetkrat dobili zopet t roke. O ostalih petih zavojih pa ni bilo nikoli v©č ne duha ne sluha. DRUGAČEN VETER Y Coloradu je začel pihati drugačen veter. Oblasti so izpustile iz ječe precejšnje število štiaj-karjev, kompanije v severnem in južnem delu so zvišale plače neunijskim premogavjem. Governer je nadalje opozoril državne kozukc, naj ne divjajo lako kot so v prvih tednih štrajka. Poleg drugih je bil izpuščen iz ječe tudi Frank L. Valmei\ dolgoletni urednik ofieijelnega glasila Ameriške Delavske Federacije v Coloradu. Zaprli so ga bili brez vsakega vzroka in mu niso pustili položiti varščine. To se pravi — nekak vzrok so že imeli. Palmer je bil pred kratkim prepotoval Rusijo in ima o Rusiji malo drugačne pojme kot jih imajo ostali člani American Federation of Labor. Ysledtega je postal pri oblastih sumljiv. Njegova delavnost v štrajkarskem okrožju se je končala z aretacijo. Dva tedna je preživel Palmer v ječi. Z nikomur ni smel govoriti, nobenega odvetnika ni smel najeti. Ž njim so ravnali kot z jetnikom, ne pa kot s človekom, ki se nahaja v preiskovalnem zapofu. Proti njemu sploh ni bila dvignena nobena obtožba. Aretiran je bil, ko je govoril na nekem meščanskem zborovanju. Med poslušalci je bilo le malo članov I WW. Z jasnimi besedami je pojasnjeval vzroke štrajka ter zahteval, naj se obe stranki — tako štrajkarji kot premogovni baroni — podvržejo odlokom državne indu strijalne komisije. Zastran te zahteve je bil aretiran. Spravili so ga tako varno, da skoro štirinajst ni ni vedela javnost, v kateri ječi se pravzaprav nahaja. Izpuščen je bil šele vsled ponovnih zahtev državne Delavske Federacije. Poprej se ni hotelo zavzeti zanj nobeno sodišče . Nobeno habeas corpus postopanje ni bilo uspešno. Vojno sodišče ni dopustilo, da bi se vmešavala kaka civilna oblast. I11 ker ni hotel governer kot načelnik državne milice sprva niti s prstom ganiti, je bilo treba odločnega pritiska demokratičnih delavskih voditeljev, da se je govercer zgiuiil in ga izpustil. 1stotako velike važnosti je priznanje Mcrla D. Vin-zenta, odvetnika Colorado Fuel and Iron Company. Možak je moral nehote priznati, da premogovni baroni niso tako ravnali kot bi morali in da so se delavci \.o~ služili svojega zadnjega sredstva. Ni dolgo tega, ko so kapitalisti na ves glas zatrjevali, da je štrajk le nekak akt maščevanja voditeljev IWW. Da ni štrajka in sicer resnega štrajka, se ne da več tajiti . Premogarji niso bili deležni najenostavnejših pravic. Postava določa, da morajo imeti pri tehtnicah posebne uradnike in nadzornike. Pri nobeni majni ni bilo takega uradnika. Postava določa razne varnostne odredbe. Kompanije so dosledno omalovaževale vse te postavne določbe. Štrajka ni povzročila nestrpnost premogarjev, pač pa dejstvo, da so družbe v vseh ozirih kršile postave. Stolica, za žornaligtžko v Pragi. Iz Prage paro&go: Prosvetni minister Hodža je izjavil v proračunske odboru med drugim: S pričetkom prihodnjega. šolskega lata ne ustanovi vkoka Sola za po-1 i Učne vede a stoli00 za žurnalisti- ^t^^iCr3^ 1° Za prsih' in "glavi vzemite Severars Cold Tablet«. Za hitro odpomoč- vzemite ob vsaki priliki Severa's Cough Balsam. Zauslaft vznemirljivo ščegetanj«. — I*rijetno. ponolno čisto. John Stehlik. Littie-field. Tex., piše; "Prosim, pošljite štiri steklenice Severn's Cough Balsa ma. Za hiter u-speh je neprekoSIJlv." Stalno zdravilo zoper kašelj 48 let. V vaši lekarni 25 ali aOc. - ". W. F. SEV8RA CO. Ceter ^amfB. low* 2ena governerja Smith operirana. Mrs. Alfred E. Smith žena new-yorskega governer]a, je bila v so-hoto ^zvečer operirana na slepiču v New Torku. Operacijo je izvršil dr. Raymon Sullivan ter je u-godno izpadla. V> s- V t i; A S £T\ rrtn INTEBHATIONAL PAPXB COMPANY Xew Torte. 28..decembra 1**7. Svet ravnateljev je proglasil četrtletno dividendo **«tdes«tih centov (Me) ko-r i«-lei ttploteib delale te dru±be, iipta-^:vi 13. februarja 3523, imejlteljem ^p'rtmh •letele.- ki ao' n r*kov4«~ -bt> Mk'iucku trgovine 1. februarja 132«. Celcf bodo poelWnl po ^oitL Prenosne In binfij čila v tole ponižno črtico j Iz Downtowna. Slovenska naselbina v newyor-' škem Dowutownu se razprostiral od dru-re do dvanajste ceste mei ra 1 išč d o \v n t o \v ns k i SI ov ei i e i. Enkrat so tukaj, enkrat tam Ko nanese potivha. se pobotajo z liojront na osmi t* est i. medsebojne spore pa najrajši sami med seboj rešujejo, včasi z besedo, včasi s klet vino, včasi s pestjo. In če ne gre drugače, tudi s pip-ceni ali s kako drugo ponižnejšo ostrino. Ponavadi so se zbirali na vogalu Osme ceste in prve Avenue. Po dvajset jih j«* stalo včasi tam. Lfpo v krogu so moževali kot doma pred eerkvijo. iAr •;„ ,, , , , ,, ' J .Marija, zt-iui VLs.Konta Las<*eJli'.s, v Vsakih pet minut st^i ikj dva ia' - • , , i • - , -- 1 ^ \eeerm obleki. < >n;i je edina lici a ninuijo dva oodrinila — v Enajst ) k Italijanu, v Tretjo k Šuštarju, v IVto k Groeerju. ne4tateri ]>a še dalje doli A" Allen Street, kjer -o pri "Treh ltibealf prodajali kvart žganja po dolarju. Pa še di-ugili laških oštarij je bilo dosti. Caruso je točil med Osmo in Deveto eesto. Giovanni menda še vedno toči na Dvanajsti, pa je vino bolj patini kot vinu po-, dobno. Imeli smo tudi par pristnih rd«>-' venskih podjetji, toda naši ljudje' so čudni. — mislijo, da ima samo Lah na vino patent. Slovenska podjetja so šla rakom žvižgat, drugo za drugim. Lastniki uiso imeli posebnega u-speha in dobička. Ostala jiA je zamera in če se jim je zdelo vredno pisati, tudi precej dolg seznam imen. Ako sem prav poučen, je sedaj v vsem Downtownu ena sama ošta-[ rija, v kateri — to moram reči —j prodajajo ]>o precej zmerni ceni še precej dobro pijačo. In še ne-J kaj, kar je tudi velike važnosti —j kozarci so pomiti, miza čista in tla so pomet en a. Naši rojaki žive v visokih hišah, poleg Poljakov, Zidov, Italijanov. Nemcev, Madžarov in vseh mogočih drugih narodnosti, katerih jo v Downtownu na kupu toliko kot nikjer na svetu. Imajo čedna, toda ne razkošna stanovanja, nekateri na front, nekateri iui yard. Tisti na front imajo po tri ali štiri sobe. tisti na yard pa po dve. Tako stanovanje, obstoječe iz j; dveh sob, je nekaj posebnega. V veži spodaj je poštna skrinjica, pod njo pa. gumb za zvonec, ki le vsake kvatre zvoni. V skrinjici je ime stanovalca, par reklamnih listkov in druge stvari, katere razen pismonoše otroci namečejo vanjo. Vrata se ne odpirajo z električnim zapahom. Člo vek iz uljudno-sti pritisne na zvonec in se odpravi po temnem mostovžu po strmih stopnicah. V vsakem nadstropja po so Štiri vrata: spredaj dvoje, zadaj dvoje. Vrata vodijo v kuhinje četverih stanovanj. Na vratih je bela zavesa. Če je rdeč trak preko zavese, kar potrkaj, ne bos ^falil — nas človek stanuje notri. Kuhinja je precej prostorna. Sredi je miza. v kotu peč, pri peči sirik. Stanovanj, kjer je peč ob eni steni in sink ob dsrugi. na-5i rojaki iz umevnih razlogov nočejo. Pravijo, da je prenerodno diWp. " -- an- Ivškejra kralja. SLOVENSKO AMERIKANSKI OLEDAR K iS)! za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna jj >.a:i":n ii državah. Shnnnikarska obrt nt si/> značaj n sle. Xaglica r modernem prorir-ti>. Krat j F i rdniaml. Ccsarica f'harlot\k l:str> !jt 11 i rojak. Lindht rgh t 'hambt > tain — Ugrd. Zgodba n tjutu De.}'la "Suh* gdjotiw 1' Idriji. Roka. O tobaka. To ji K izmet. Kita j ska. Rudar. /: Rovk Spring-. Mora. V pre mogoč niha. Strah. .Vox; .- tare korenito . T'soj i no je. Tri črte o slovevsk govt , "■> Rare o in Vavzetti. Kako sta umrla ftwco in \">i-zetti. Resnic: in rtčcnice. Šoljirkt in nagajivi,''. Določbe o didščivah. KOLEDAR KlvASI OBIr.O LEPIH SLIK Stane 50c s poštnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York IS 1 j Peter Zgaga Za New York en celo leto—%7.00 Za pol leta----------%3j50 Za inozemstvo ta celo leto J$7.00 Za vol leta ------------------$3.5r 7early $6.00. '_ Mihalakopulos, vnanji minister grake republike, potuje v Iiim. Potuje, da sklene, kakor se poroča z Italijo arbitražno pogodbo, ki naj bo. ako prve vesti točne, tudi prijateljski ali celo zavezniški pakt. ! Arbitražne in priateljske pogod-jhc so v Evropi še vedno v modi. [Postale so najbolj karakteristična ■ značilnost naše dobe; sklenile so se tudi že med državami, med katerimi sicer ni pričakovati v vseh !pogledih soglasja, nikar pa resnično iskrenega prijateljstva. Lahko jl>a so tudi znak in osnova resnega [sodelovanja in prijateljstva med ! državami. Grška in Italija si nista niti prijateljici niti očitni nasprotnici. Grška je danes postala v nekih o-'zirih skromna. Nekdaj je bila zelo huda na Ttalijo. saj ji je ta pobrala izpred nosa Rod os z Dodekane-zom, dasi je na njem samo grško prebivalstvo. Pomagala je. na se je južna meja Albanija potegnila tako, da Grška ni dobila teritorija. do katerega je trdila, da ima upravičene aspiraeije. Pri tej priliki so je pripetila afera, ki jo je Italija pohabila, da je poslala nad Grke na Krf kazensko ekspediei-jo. ki se je izvedla po načelu pravice pe'Sti. Ali t-o je že precej oddaljena preteklost. Grčija kaker da se je zelo ustrašila in se od takrat čuva, da ne bi pri kaki priliki razža-lila gospodov v Rimu. O Dodekauezu so v Atenah go-jvori bolj potihem, zaradi albanskih zadev se ne razburjajo, če ni skrajne potrebe; zadnjic, o priliki drugega tiranskega pakta, je tudi go-ško časopisje kazalo precejšnje ogorčenje, ali ostalo pa je bolj akademskega značaja, ker se Grška italijanskega imperijalizma ne boji tako močno, računajoč |praktično, da je naperjen v prvi ,vrsti v drugo smeh. In sicer na o-nega skupnega soseda Italije i:i Grške, na katerega so postali tudi Grki v nemajhni meri ljubosumni. Italija se je trudila, da poveča na Grškem nezaupnost napram Jugoslaviji do največje mere. Svoj-čas jo italijansko časopisje samo namigavalo, naj obrne- kraljevina SHS svoje aspiraeije proti Egej-skemu morju, v nadi, d a se bo s tem odvrnila njena pozornost od gornjejadran.skih pristanišč. Malo pozneje, ko se ta program ni mogel predstaviti v resni luči, so se z italijansko strani opozarjali Grki na nevarnost, ki preti Solunu z jugoslovanske strani, in Grki so na tej točki res zelo občutljivi, kakor so pokazali pri neštetih prilikah, csobito or, so se odnošaji med Italijo in Grčijo zopet ohladili. I Da sklene Grška z Italijo arbitražno in prijateljsko pogobo, je I v redu, ker takega pakta med c-bcina sosedoma še ni bilo. Koliko pa bi mogla nova pogodba, ako .se res sklene o priliki Mihalakopulo-sovega pojeta, iti preko te mednarodno običajne mere, to je drugo in seveda najinteresantnejše vpra-šanje. Pozicija Grške in Italije k«.t izrazitih .mediteranskih, tudi ekonomsko zelo sličnih držav je taka. • da ne nudi ugodnih pogojev za sodelovanje. pač pa mnogo bolj za •medsebojno konkurenco. Združiti in vezati bi ju moglo • faktično le skupno nasprotje do i nekega tretjega. Ta tretji bi mogla ibiti Turčija, za obe državi enako. .Glede Jugoslavije pa ima stvar že dvojno lice. Ako želi fašistični Rim pridobiti na -vojo stran Bolgarska, bo težko mogel istočasno fn-;VOrizirati tudi Grško, sicer bi se mu zgodilo, tako kot z Romunija, ki jo je odbil tisti trenutek, ko je pokazal svoje sumljive karte v prijateljski pogodbi z Madžarsko. I Xa c-be strani se tudi v tem pri-.meru ne bo dalo igrati, o tem se bodo tudi v Rimu kmalu prepričali. I Grška gotovo ne bo imela inte-iresa na tem. da se angažira pre-'več za italijanske načrte, ker se bo zavedala, da se s tem zameri tudi i Franciji, s katero ima urediti ze-j lo tehtne ne le politične, marveč tudi finančne zadeve. Zato je pričakovati. da bodo Atene ostale v zlati sredini in sklenile pogodbo z Ttalijo le v onem duhu in obsegu, ki se sklada z moderno mednarodno korektnostjo. i Samomor zasledovanega fanta. i -:_ i Skoro vsi prebivalci Be.va.ns, X. | J., so več dni iskali mladiča, ka-■ terega je obdolžila devet let stara Ema Morgan, da jo je napadel. Bil je Tlioma.s McPhall. star šestnajst let in izdano je bilo za njim zaporno povelje. Krvni psi so izgubili sled na pennsvlvanski -strani Delaware reke. | Pozno v petek ponoči je zapazil neki policist iz Railway. X. J. mladiča. ki se je skril za drevo. Policist je šel proti drevesu, a fant je zbežal. Policist ga je pričel zasledovati. Ko sta se borila, je potegnil fant pištolo izza svojega pasu ter se ustrelil skozi glavo. Bil je |na mestu mrtev. i Mrtvega mladiča je identificiral včeraj kot McPhalla staric Steven Douglas, pri katerem je živel v bližini Milford. X. *T. Oče Me-iPliaila se je tudi nahajal na poti t v Railway, da identificira sina. Ema je izginila z doma tekom četrtka. Xjeni stariši so pričeli z iskanjem ter jo našli povezano na J roka h in nogah, na skednju neke zapuščene farme. Obtožila je Tli o-, masa kot svojega napadalca. Sumljivi požari. V zadnjem .času so bili požari v Lokovcu n»d Čepovanom, v Če-' po vami, v Podla ki, na Fovškem' Kalu nad Grgarjem, jrotem v Branici. Pcvsodi je škoda velika. Lani je bilo mnogo požigov, sedaj so se zopet pričeli. Kako zaustaviti H^ll^g^plj Za liitro od pomoč vze- »» * i vnSta .^iiii.! gija. Predavali bodo na novi fa-kuleti predvsem visokošolski profesorji, vendar pa tudi drugi strokovnjaki, za Isti aktivni parlamentarci in diplomati, ^novinarji in drugi (tudi inozemski). Predavanja »e bodo vršila v češkem, slova-Sfcepy l>a tudi v nesuakean in dru-gih jozildh. \ GLAS NARODA, 9. JAN. 192« Mladen Rostov (Paris): Ljeningrad - mesto spominov« ALl'11 OS HE C HO Z IKRE: očala previdnosti Arsene Biehon ui bil nikdar vojak in je vendar poskušal veljati kot star linijski vojak, uničen od najrazličnejših bolečin. Če je šepni zaradi kurjega očesa ali v inebo zraslega nohta, jc kričal brez sramu: "(XI kar .sem dobil drobce granate v piščal, trpim ob vsaki ir-prem^mbi vremena." te je bil prehlajen, je kapljal: "Oh. ti satanski plini! Ne morem spraviti iz sebe1." Ta genijalna sredstva je izna št I. da bi postal zanimiv. Arsena Iiichona je mučila preti vs m precej razširjena bolezen: hnuba. Koliko ljudi je pao kaVor on rojenih za življenje od dohodkov! /al ni toliko kapitala na s\c-tii, da bi vsi lahko živeli od njega. Arsene je naravno tičal do \ ra tu v dolgovih in da je včasih «ri-oi'l do denarja za obed, si je moral i/.uisjiti cel bojni načrt. j<* bral v časopisih, da so poiiiičn' j« tniki napovedali gladovno stavko. bi šel najrajši v jetnišnico in zaprosil za njihov delež, da bi ysaj nie ne bilo »zgubljeno. Nedavno mu je zacvetela sreča, da je na svojih dolgih sprehodili po Parizu, našel zlata očala. Ze jiii je hotel prodati, ko pa je pomislil, da bi dobil jako malo zanje, je pričel prevdarjati: "IJol jše bi bilo. da to stvar bogato izkoristim." Dal je očala na nos. stopi* v majhno restavracijo in sedel U m; žici prav v ozadju dvorane. Arsene je bil skoz in skoz pr> ljubljenega značaja. Z natakarjem sta bila takoj v prijaznem p >g> voru; pravil mu je o svojih sia-b-h očeh in vzdiluul: Ah, ta vojna, ta vojna! Ce bi r.e bilo tistih plinov, ki .-silijo . v oči, bi mi nikdar ne bilo r*■-:«»;* nositi očala. Glejte, moje ub »^e oči se neprestano solze." In gostje, ki so culi Arseuo lozbf, so pomilovali to nesrečno :>r .v brezobzirne vojne. \a.> prijatelj je naročil ob".no i^ilo, ko pa jc nehal svojo kavo, je zamrmral natakarju v uho: Vve« iie gospodarju, naj prid? k men. •." * i I ob v išče c. ii? pri-£■'1 k »r ui. 4,Qtf po I ;cli?" ' Glejte.... nekaj neprijetnega se mi je zgodilo; ravnokar sem opazil, da sem pozabil svoj denar doma. Toda to ni tako važno. Jufri vam prinesem to malo vsoto, ki sem vam jo dolžan in....** "Xe, ne," je odrezal gospodar. — "Xe velja, dragi gospod! Take zadeve poznamo!" Arsene je vstal in dostojanstvene odgovoril: Dokazal vam bom, da senk po->-cn človek. Sicer pa prosim, poni'rile se! Tu so zlata očala, ki s^ vredna petdeset frankov. Obdržite „:Ii v zalogo." Arsene si je domišljal, da si bc take velikopoteznofetjo takoj zopet pridobil gostilničar j evo zaupanje in ua ne bo računal na njegova dragocena očala. Sladka prevara ! Gospodar sč je ogledal očal? in ko >e je prepričal, da so poz učena. je odvrnil: 'Dobro! Obdržim jih, dokler u.i ne ' iačate obeda." "Vražji dedec," je zamrmral Arsene sam pri .sebi. "Tako, n jih obdrži«, ti jih obdržiš! Lepo. Boš takoj videl, kaj se zgodi...." In prebrisani dečko se je .vj'^r s.'epec obrnil počasi proti izhoda. Naenkrat je padel čez neko :nizo. Steklenica, se je prevrnila. Arsene jo jc navidez skušal ujeti, toda njc-gove roke so kakor kose pometale krožnike, orodje in sol. Opravičil s pri gostu: * ""Oprostite, nič ne vidim.... Ta prokleta kratkovidnost, ki so jo plini še poslabšali.... Počasi se je tipal naprej. Naenkrat je zagledal natakarja s kopico polnili krožnikov in si mislil: "Tale umetnik v ravnotežju prihaja kakor nalašč!" In vrgel se je ves besen u.i nesrečneža* Jedila so letela po zraku. Pre-i.o nekega moža iz province s: jc vlila ploha omak. Njegova ženj jo dobila poreijo mesa v madejri na tiobuk. Nepopisna zmešnjava! Gospodar je pritekel kakor o1.-. seden: "Hudič naj vzame vas in vaše vandalske želje« Toda škodo boste poravnali vi. Vi ste za vse od voren!" Njegove težke roke so paie Ar senu na rame. "Ne dotikajte se me, ne dotikajte .se me!" je kričal hinavec. V dvorani se je nekdo oglasd "Nikar ne jemljite ubožcu očal t e zaide zdaj pod avtomobii inaie vi nesrečneža na vesti!" Za Vloge, ki jih prejmemo do vštevsi 13. JANUARJA 1928, prejmejo vlagatelji obresti po 4% za CEL MESEC JANUAR. Nadaljna ugodnost: ' mesečno obrestovanje. Vloge od $1.— se prično obrestovati s prvim prihodnjega meseca. Za vloge Budimo popolno VARNOST. Naša POSTBEŽBA je vedno v popolno zadovolj-nost vlagateljev. Ako še nimate vloge pri nas, poslužite se te NOv O-LETNE PONUDBE in, si preskrbite našo vložno knjižico. m iiiin r state bank In vsi gostje so mu pritrjevali. Glasno so mrmrali: "Tak človek nima usmiljen>. S starim vojakom tako postopati! Morali bi sc ogibati takih hiš. G-ob jan!" Arsene si je mislil: "To-Ie bo slabo končalo za gospodarja. Rešen sem!" In z glasom, tresočim se užaljero-fcls, je zinil: "Hvala vam vsem ....Sram ir ga lahko bilo, če je to sploh še mogoče." Gospodarja so uplašili ugovori njegovih gostov in privolil je. da dobi navihanee Arsene svoja očala nazaj. Ves se je topil v prijaznosti iii dejal: "Torej lahko računani na to, da bo stvar jutri urejena?" "Naravno! Prav rad pridem na kosilo!" "Kje pa stanujete?" Arsene je imenoval napačno ulico in izginil, ko se je prijazno ponovil od vseli, ki so se zanj zavze-i * ii. "Dame in gospodje! Soglasno^': vašega zgražanja me je zares pretresla in hvaležno priznavam, da se žive plemeniti ljudje, ki zagovarjajo dobro in pravično stvar." Na cesti je vtaknil očala v ž?p in menil: "Zdo se mi. da me bodo še dolgo prehranjevale. .Malo zvit mora biLi človek!" Po dvajsetdnevnem bivanju v Moskvi sem skleni), da obišcem za nekaj dni še Ljenigrad. Vstopil sem v eelieo z avtomatičnim telefonom in zahteval železniško postajo, da poizvem, kedaj in s katere postaje odliaja vlak. Rekli so mi, da naj odrinem z oktoberske (nekoč • Nikolajevske; postaje in da so trije vlaki: poštni, pospešeni in brzi. Katastrofalen tornado. Kapitan italijanskega parnika PiLsen" ki je priplul pravkar iz Indije v Tis>t pripoveduje, da je naletel v bližini Dombaya na silen tornado, vsled katerega se je potopilo okoii 700 Človeških žrtev. Kapitan pripoveduje, da je naletel na morju na zaboj, v katerem je blodilo potero ljudi že 13 dni po morju. Ponesrečenci so morali baje pometali že več tovarišev, ki so umrli od gladu in žeje v morje. Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopsrnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto »Ii 6 mesecev in se mora delati pro-.snjo vsaj en mesec pred odpotova-njeni in to naravnost v Washington. D. C. na generalnega naselni-skesa komisarja. Glasom odredbe, ki je stopita v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prj-silec osebno, bodisi v najbližji našel niškl urad ali pa go dobi v New Yorku pred odpotovali jem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor po-, tuje veh brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobili svojce iz Kdor želi dobiti sorodnike , ali svojce iz starega kraja« naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščemih ▼ tem leta GTO priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stari-še in otroke od 18. do 2L leta In pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sem žene lo otroke do 18. leta brez da bi bili šteti ▼ kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Predno pod vzamete kaki. korak, pišite nam. . « . ,' STATE BANK 1 Odločil sem se za pospešenega, ki odhaja iz Moskve zvečer. Brž sem se odpravil na pot, sedel v tramvaj in ob petili sem bil že na postaji Vlak odhaja ob pol osmih, torej imam dovolj časa, sem si mislil in se mirno uvrstil pred blagajn i" io lino. Ko je prišla vrsta name, sem zahteval vozovnico za Ljenigrad. — Kateri ratzred in kakšen vlak ? _ !> » — Hitreje državljan! je nervozno vzkliknil uradnik. — Oprostite, ni mi bilo znano, da je več razredov. Bodite tako prijazni in mi povejte eene! Uradnik mi pojasni: ta in ta razred, plača se toliko in to i t o. — Pa mi dajte karto tretjega razreda v pospešenem vlaku! — Za spanje ali navadno mesto? — me vpraša nervozni uradnik. — Xo. pa za spanje, — sem odvrnil, ker nisem imel poguma, da bi ga bil znova vprašal. Tedaj mi "državljan uradni1:*' pomoli vozovnico ''za spanje" in plačani 21 rabljev, v jug. denarju 590 Din. — Karta velja črz 6 dni, — pri pomni. ■— Kako prosim ? — sem vpra šal osuplo. — Dejal sem, da karta velji šele čez 6 dni, to se pravi, da je vaš "očered" potovanja za 6 dni. — To tedaj pomeni, da ne morem danes odpotovati ? — Pojdite k lini št. 8. ondi dobite pojasnilo! — se je neprijazno obregnil uradnik. Pri lini št. 8 so mi povedali, tin je treba tudi tu, kakor pri n^i'.^ oem drugem v Rusiji eahati na "očered". Država namreč niuia dovolj lokomotiv in vozov, pa je promet otežkočen, zato se je ticba priglasiti za potovanje vsaj 5—1> dni pred odhodom. Karte se tedaj prodajajo v naprej. Tako sem*bil tudi o tem poučen in sem bil tudi o tem poučen in sem se lahko s kovčkom v roki mi'. Šest dni pozneje sem bil spet na postaji. Ob 7. uri sem vstopil v vagon in našel določeno mesto. Bil sem v kompartmanu s štirimi n: sti. Vsako "mesto" predstavlja široka postelja na dvig, kakor v kabinah na parnikili. To so stari ruski vagoni; če bi bili snažni, bi bilo prav prijetno. Nasproti mi sedi mlad dijak in mirno čita "Večerno Moskvo1". — Zdaj pa zdaj me ošine z nezaupljivim pogledom. Nad menoj se je že v legel ,:tar gospod, čigar obleka ni v skladu z njegovim inteligentnem obličjem. Vis-a-vis njemu sedi kmetica z dojenčkom, ki nekaj žveči, med tem ko otrok — ne vem. zakaj — jo ka. Čakam, da se kateri izmed ni o jdi sopotnikov začne razgovarjati, ali zaman: vsi molče in so cisto ravnodušni nasproti meni. — Oprostite, državljan, — sem sc obrnil k študentu — ali mi lahko poveste, kdaj bo odrinil naš vlak? — Ob pol osmih. — odgovori suhoparno kakor Anglež. — In kedaj prispe v Ljeuin-grad? — Jutri ob desetih, — reče tli jak. ne da bi odvrnil pogled od časnika. — Boljšoe spasibo! ■t Vlak je res odrinil ob pol osmih. Vsi molčimo. Tisti stari gospod je. ssdi se, zaspal, 'kmetica se zaman trudi z otrokom, da bi ga pomirila, študent strmi v časnik. Kadim s\alčieo za svalčieo — pusto na ji1 V stanem in grem po hodniku. V vseh kompartimmanih ljudje ali spe ali molčijo. To da bi bili Rusi? Kaj če so Angleši? Oprostite, ddnijia — sem _____^^ Itndenta kakega hotela v Ljeniugrauu? Odhajam prvikrat tja in nikogar ne poznam. Trudil sem se. da bi pridobil študenta za razgovor, ali n^adi mož je samo gledal, a ni crkni! besede. Tudi jaz sem ga gledal, "Vi ste tujce?" me vpraša nenadoma. Povem mu, da sem ta in -„a. pi.I«-l sem v Rusijo kot časnikar iz Pariza in da se nameravan čez nekaj tednov vrniti. Hoteč ga še bolj prepričati, sem mu pokazal novinarsko izkaznico. Mladi mož mi je kmalu verjel, da nisem komunist ali agent Gepeu-a. Začel mi jc odgovarjati, in ko sem mu rekel, da so moji vti.ski o Rusiji uprav strašni, se je celo asmelil do i>c.s»>d: — "Se niste videli vseh strahot". Počasi in potihoma mi je razlagi! ž^-1 ost no zgodbo svojega življenja. — Njegov oče je bil profesor in foci jalist. r. ^-clili -o ga 1. 1911). Mati in starejši brat sta umrla zu č&sa lakote, on pa.... — Zakaj niste hoteli prej«i cJ -govarjati na moja vprašanja? ---sem ga vprašal. — Ali ne vidite, da vsi mol e? Mar še ne veste, kaj GEPEl"* Razgovarjala sva se del j čis« Tiste noči ne bom nikdar poza-bji. Točno ob 10. uri smo prispeli v Ljeningrad. Poslovil sem sp od študenta, ostavil prtljago v kolodvorski garderobi in urno odšel v Ljeningrad. m Mesto Petra Velikega. Njegova zgodovina je zgodovina ruskega naroda v poslednjih stoletjih. Ljeningrad je ogromen muzej boljševiške revolucije in revolucije v marcu 1. 1917. Ljeningrad je veliki spomonlk Ljeninu, očetu revolucije. Ljeningrad, rdeč, umazan, poln razvalin in bede, je simbol bdjše-viškega razkroja in veliki monument nemoči rdečega režima. Pred postajo je velik trg, nekdanja "Znamenskaja ploščad", zdaj "Ploščad Vosstanija". V sredini je spomenik Aleksandra III. Vzlic strašni mržnjl do carizma in ruske preteklosti je ta spomenik ostal. Prebil je viha un leta nieščar ke vojne in še danes dokazuje, da je ruske revolucija kljub vsem strahotom vendar le i-mela meje in ozire. Seveda je carski spomenik zaznamovan z porogljivim napisom: "Pugalo." (Strašilo.) Takoj, ko pridete iz postaje, o-pazite ta napis in se sponite ruske zgodovine. Ne levo se začenja sloveči "Nev-ski prospekt", sedaj imenovan — "Prospekt 25. oktobra". Sir.k buljivard. čisto evropski. Ustavim se pred nekdanjim dvorcem carja Nikolaja II. N-t o-gromnem trgu (zdaj "Ploščad Urickago") še stoji visoka "Alek-sandrovskaja kolona". Trg je pust; med kamenjem poganja trava. Da, boljševiki niso brezobzirno podirali spomenikov preteklosti, vendar pa niti s prstom ne garajo, da bi jih bil obvarovali preu zobom časa. Za vseh deset let boljševiške režima ni bila v Ljeningradu zgrajena ne ena hiša. Povsod je ulični tlak razdrt in ceste razruvan«1. IJLi še. ki so bile porušene za časa revolucije, niso še danes popravljene, zbog tega nudi ves Petrograd lice umirajočega mesta. Beračev- iu potepajoče se dece takisto opaziš na vsakem korku dovolj — s« -er pa te ta pojav spremlja po vsej Rusiji. Ostal sem v Ljeningradu nekaj dni in si ogleda val razne znamenitosti. Tu jih ni malo: tako imai n. p. Azijatski mmcej", eden največjih orlentaidpfe zavodov, - potem "Botanični muzej", Geološki muzej" itd. V Tripolisu [pripravljajo Italijani Tfetiko oica- Spomenik Petra I. je ohh-anjen.jzivo proti plemenu Srtiussijev. •Je delo francoskega kiparja Fal-| konetija in slovi kot eden naj lep-j šili evropskih spomenikov. Stoji na podnožju meteorita, ki so ga našli blizu Petrograda. Tudi še stoje na svoj iii me.st/li spomeniki Katarine II., Nikola 1., Suvorova itd. Vsi bivši dvorei so izprcm*.*njeni v raznovrstne pisarne, muzeje in podobno. N. pr. Tavričeski rec. nekoč dvorec knezov Ta vi i-dov. Zgrajen je bil l. 1782. "Po razpustu "dume" (ru^keg.i parlamenta) je postal središč'* revclu-cijskih dogodkov. Tu so liil^ s -j ■ vlade Kerjenskega. pclj\eče "teze". Tukaj j^ imela "Ustavodajna .skupščina", ki hO jo boljše ŠČITITE ZDRAVJE z dnevno navado IltUna uiw>r.iha iitili?ej>U^neffa izpi-J raln k<>t je Sf \>r;i> Antis^psol, j« vitina zu zuščitfiijt' prehladov, ^irs f'lara l"rb:ui, Koswe!!. Ti-xas, p;3e ••.\Rti.s»-i>sijla. i:.- m-jfi-m |M.^ivs.i.ti Habirno ga dnevno zu izpirarijo ii?t. za zdravljenje čeljusti. oCiiifenJi-in preptsCN inft-koijf." Izborilo Zj izrjii\unj'> ust in K^Kranje. Ohladi sn-—£0šU zdravjv Velika steklenica COc p& vseli lekni n;th RABI Jm.9 3WCJW Hal pameten način zdravljen *a AHTEVAJTE Poskusna stre'Klenica viiouin zastonj. P»5ite po-KU0I1JU njo,—W. F. Nevera Co., Dept. A. Cedar Rapids. Iowa r « Z viki razgnali. svojo edino .sejo. 1 JJS^AVAH daj je v tem dvorcu ljen ing rajnka komunistična univerza. V "Anickem dvorcu", ki ga zgradil v 18. stoletju grof lwzu-movski. je mestni muzej. V "Zim skein, dvoru" j»- umetniši dom. To je emi n.tjlcpših ljeningr-i.|ski!t i palač, delo slovitega Ha>trellijaj (dovršeno 1. 1762-} l»il je rezi- j denea carjev, ]»o revoluciji pa j Kerjenskega. V oktobru I. 19i7. .so; ga morali boljševiki z "judišeni" /u sesti. Zanimiv je tudi dvorec kneza I •Jusupova. V poslednjih dneh ear-' stva se je tudi zgodil dramatičen.T dogodek — un#or zloglasnega K patina. Zdaj je v tej palači ' Co' ; tralni dom dolinske prosvete". Na Finskem trgu. točno n«j tis-! tem mestu, kjer je dnrt 17. U>17 Ljenin. ki se je neka/j preje vrnil iz itiozemsva, r,a>io|u:! prvič kot revolueijski fDvornik J Uned govorom .|e imel ilf vol ver \ j roki), so boljševiki i »ost; f vi i. veliki Lj^ninov spomenik. 'Doljsev^ki voditelj stoji pred nam i kakor živ z iztegnjeno resnico. To je hdai njegova priljubljena gtsta, ko j-govoril množici. To .so slavni spoi n^uiki. OK ic-je pa .seveda daleko liianj sl.jvm Na primer je "L.^ninport ' — Ijeiiingraj.-ko pristanišče. L-- to j--vedno Airtvo. Ljoninport je ruiski Trst. Nemara bi bil asi al še nekaj dni v mestu ob Nevi. toda preganjala me je huda draginja. Samo za hotel (bival sem v državnem hotela ."Ermito), seči plačeval 14 rui£jev na dan, to se pravi. Č?^ pet dolarjev.. ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNI K V ZDE. SEZNAM knjig, fcaterih imamo samo po par izvodov cd vsake. STRAŠNO MAŠČEVANJE V KANTONU. V Kantonu jo bilo justifieira-nih nad 2000 oseb, med njimi več Rusov iu približno .70 žensk. Ju-stifikacijo rutikega podkonzula Ilassisa utemeljujejo nacijonalisti 's trditvijo, da no ga zasačili, kako jo v borbaJi za policijsko predsed-ništvo poveljeval upornikom. Ruski generalni konzul in njegovo o-sobje so še v ječi. Skupno število mrtvih in ranjienih znaša več tisoč. Nad tisoč hiš je porušenih. Angleški generalni konzul je svetoval v bližini Kantona bivajočim Angležem, naj si poiščejo v inozemskem delu Šamien zavetišče. Nankinška vlada objavlja, da so pri hišni preiskavi sovjetskega konzula v Kantonu našli doku-| mente. iz katerih je razvidno, da1 so nameravali razširiti komuuis^č-* m upor, ako bi bil imel v Kantonu uspeha, tudi na Hongkong in' na sosednje pokrajine ter na Indo-' kino. Reuterjev urad javlja iz Hong-| kOnga: Dočim- je komunistični upor v Kantonu udušen, se pa nadaljuje v raznih delih province Kvantung.1 Desettisoči begunci so od tam potegnili v Hongkong. Begunci pri-' povedujejo strašne stvari. V nekaterih mestih so uporniki morili ljudi v masah ter jih trpinčili. V Muilingu je bilo usmrčenih 100, v Šupšindu 500; v Hoifungu in Luk-funga pa po tisoč oseb. ADVHBT18E m GLAS NARODA Blagajna velikega vojvode. ruma 11 ................ (\vkL'iiiieii. r orna n .........<55 IVbelica.................... Od Ohrida in Bi!olja......50 Ilauka. LuZiško srh>k:i jn.vt-s . Ataki, čudež v Bolran, t v 1_ Ilei cesarja Montezume. zgodovinska j»<»ve>r. tr. v... J.30 Iz de/r! potresov. Ilaukart. .7."» Izbrani spisi Hinko Uolene ..",6 Jet i k a in njeno zdravljenje Kapetanova hči............r»n Knjiga o lepem vedenju. «0-vorjenju in zasebnem ilv- 1 jen ju, Iloiitun .......... i.->y Knjiga spominov, jeee moja .....................80 H rižev pol Petra Kupljenika, z?:odt»vinska povest......."J."; Liberalizem................73 ^laterija iu Energija. Černietj .73 (»ruti StMllra. I're>;«-lj. t. v. !._ tVedliodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma — (Prijatelj t ............. j.jj Plat z\ ona, I .coni, I Amin-jev .AT> Pravo iu revolucija. — 1."«» Pifnmic .35 Prigode gospoda Cotlina. detektivski roman ..........35 Saniosilnik. (I«*ser povesti .. 1._ Sosedje. Čehov ...........35 Svetnik, Pogazzaro. rotuan 1.50 Tigrovi zobje, Maurice Lo- hlane .................. .80 1'Ienspiegel in Lam Dorhin 1.5 Vojska ua Turškem.......25 Pesmi v prozi, 40. t. v. .. „50 Sodnikovi. Stritar..........00 Tri legende o razpelu, — Zever. t. v...............CO V pristanu, Pretnar.......50 Vladar.....................33 Večerna pisma. Kmetova .. .00 1'vod v Filozofijo. Veln-r .. f.— Znanost in Vera, vedoslovua študija. Vel km* ......... 1.— Zbrani spisi Fr. Maselj Podlimi »arsk i .............. 1.50 Zbrani spisi dr. I\;in Tavčar: Cvetje v jeseni. Visoka kronika .......... t.50 Žrtve, Fr. Zbašnik, povest .65 I (i K E : (iospa z morja. igra v dejanjih.......75 Jugaua, Vila najmlajša, enodejanka .............10 Lokalna železnica, v 3. dejanjih.............60 Lotkin rojstni dau.........60 Županova Mirka, v dveh dejanjih : Veseli dan ali Matiček se ženi, v petih dejanjih ..................G5 Noč na Hmeljniku ........ .40 Navaden človek. Sala v treh dejanjih ................49 Ploh, veseloigra enodojanka Bogatin in smrt, igra v 1. jan j u................... .73 Poslednji mož, veseloigra, dejanja........ — .......73 PeDeluh. narodna pravljica, 0. dejanj ............... .80 Stari grehi, veseloigra v 3. d?- janjih ...................30 Skopuh, komedija v 5. dejanjih ....................75 Vozel, vaška šala v 3 dejanjih .................... .75 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .75 Veleja, drama v 3 dejanjih .65 Zemlja, komedija v 3. dejanjih .....................75 "GLAS NARODA" 82 Cortlaadt St., t New York : ___ KRATKA DNEVNA ZGODBA — ^ « _ -r—pr. - "" GLAS NARODA, 9. JAN. 1928 Grajska bospodicn a RQMAN. Za Glas Mar« »da priredil O. P. 34 ^ ( Nadaljevanj«1.) knjigarim glas naroda . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland* Street, New York, N, Y* MOLIT YENIKI: Govorila jo hitro in živahno in tiitila je. da je visel njegov polled neprestano na njenem obrazu. Y.sled tega je govorila vedno na-f rje, da obvlada neke vrste zadrego. It a z ven prvega, hitrega pogleda pa ni našla nobene prilike, da si naVančno ogleda njegov obraz. Tedaj pa je naenkrat obstaja, da se ozre .po Renu navzdol. — Vse nepričakovano izvaja posebne* mienost. na opazovalca. — rekel on resno. — Če van očaruje tiha, zasnežena zimska osamlj^- i;ost. mi to dokazuje, da preživljate svoje življenje v velikih mestih in v raznoliki družbi. Pri mieni pa je ravno obratno resnično. Jaz l-rihajam iz Igorja, kjer so po cele mesece jsrake na nebu moja edina družba. Jaz sem trpel pod neznosno tišino in zapušeenostjo, pod jetniškira zidom ledu in snega, ki me je obdajal. Sedaj pa se mi zdi fo sveže utripajoče življenje povsod naokrog kot človeku, ki stopi prerojen v svet in ki vdihava s polnimi požirki zopet živi jonski cliksir. Globoko je vzdihnil, ko je govoril to, potegnil klobuk z glave ter si popravil lase z vročega čela. Pijjr je ozrla vanj. Kako Vanimiv in prijeten obraz! Odlične* plemenite potleze in resen, niiren in zagorel obraz, kot profil starodavnega kipa. Poteza cMloene enerži^e je ležala krog njegovih ustnic, katere so senčile terni.V brke. Ixm k a civilna obleka je še bolj večala močno, elastično ptVitavo. ki jrt delala kljub priprost.i obleki odličen in elegantni utis. — kot da je nositelj te obleke vajen kretati se po 1 arketu, ne pa samega rit i v oddaljenih gorah. Z zanimanjem, kf je bila drugače gospodom nasproti Piji popolnoma tuje. se je ozr?a k njemu navzgor. — Ali živite popolnoma' s am v gozdu ? — jc vprašala. ker ji ni padlo na misel nobene boljše \"prašanje. — Popolnoma sani, če se o.Uračuna moje gozdno osohj" ter staro gospodinjo. M M-žl-IS I — Ali lic leži v bližini nikak. mesto, ki bi vam moglo nuditi ii"-kaj razvedrila ? — Gotovo, a to mesto je za et le mesece nedosegljivo za mene. Če -smo zasneženi v visokih gorah, ■.živimo v stičnih okoliščinah kot nekoč Robinson Crusoe na svojem otc'kn. Takih raziuer si gotovo ne morete predstavljati gospodična, ker >. ivite vedno v velikih mestih? — Da, življenje na deželi mi je jkVj'volnoma tuje. Nastal jc majhen odmor in njegov t, »ogled je visel, kot v vpraša jočem pričakovanju na njenih ustnieali . pač v upanju, da bo pričela govoriti nekaj o svoji domovini in svojih običajih. Fina rdečica je zopet stopila v lica in lade deklice. Obrnila je glavo ter zrla nazaj po cesti. Kako daleč so še vedno oddaljeni! trotovo hočejo nadomestili njih osli na počasnosti to. kar je zagrešil * noj na prenagljenosti. Vi potujete s svojimi siariši "* — je u~prašal ter pričel 'tudi zreti proti jezdecem. Pij a s«' j«* obotavljala z odgovorom. ' Mala komedija, katero se je zahtevalo old nje, je bila zanjo pretežka. Nepotrebnih laži ni hotela nikakor izustiti. — Jaz stojim jvod varstvom strica in tete. a jalialka. katero vidite tam, je moja sestrična, koje mati bo sledih\ zadaj v vozu. Mala ne rada imenuje svojo sestro, ker ni nikdar imčla- bratov ali sestra. Žalibog pa je od starišev strašno razvajena. Na jajčno željo smo morali vprizoriti to usodepolno oslovko partijo ter prekiniti udobno vožnjo na parniku. Nasmehnil se je ter se ozrl na govornico s čfadnim pogledom. — Vsled tega sem dolžan mali gospodični prav posebno hvalo, kajti brez zvestega Janeza bi pač ne imel veselja, da vas spoznam. — To veselje je pač deljeno. Radi mene pa pridete le počasi naprej. — Jaz ne bom ničesar zamudil ter sem vam že rekel, gospodična. da >cm jaz, kot ubog samotar, hvaležen za. vsako minuto, katero smem preživeti v vaši družbi. — T»ilo bi pač boljše, če bi se obrnila ter šla svojcem nasproti. Janez bo prišel v spremstvu svoje G rote gotovo povsem srečno v Pudesheim. Gospodarski asesor je zopet obstal, nagubil temno Čelo ter rc* kel: — Vaša želja je za mene tika z. Vsled tega so bile te minute veselja kratke in poštete! — Zakaj pa se hočete, gospodična, utruditi ter letati peš? — se je vmešal v pogovor vodnik. — V desetih minutah bo vaša ostala gospoda tukaj in nato bost*' lahko vsi skupaj udobno sedeli v sedlu.. Pija je prikimala. — Prav imate. Torej štejva minute naprej, gospod asesor. Njekov pogled je zablestel in stopil je nehote hitrejše, da podaljša razdaljo med tam in tukaj, mesto da bi jo »krajšal. — Ali boste ostali v Kudeslieini. gospodična ? —' Pač h« danes ponoči, da nadaljujemo jutri zjutraj povsem rdobrro partijo a- Niederrvald. Mi ne maramo železnice, ker bomo imeli več užitka od voza. — Prav tako se glasi tudi moj program, seveda s to razliko, da sem hotel napraviti pot pes. Pešpot ni prav nič naporna ter bi tudi vam gotovo prijala. — Brez dvoma, kajti jaz hodim zelo rada. Francka in stric bi bila pač tudi mojega mnenja, a uboga teta je zelo .slaba ua nogah t< r bi bila prisiljena poslnžiti se voza ali kake živali. Ali se boste dalj časa mudili v A ssm ansh anise n? Počasi je zmajal z glavo. — Za kaj takega mi manjka časa. Sklenil sem videti dosti lepega, toliko "kot pač mogoče« ter napraviti tudi stransko potovanje ob Mosel. Moj dopust pa ni posebno dolg. Par kmetov ie prišlo po cesti in prepevalo neko pesem, ki se je tikala ljubezni in spomladi. — Da. kako čudovito lepa *ta mladost in spomlad! — je vzdihnil asesor globoko in njegov pogled je pri tem-objel pokrajino in reko, a obenem tudi zlate lase svoje sosede. — Ali tudi pojete? — je vprašal naenkrat. Ona pa je zmajala z glavo. — Le kadar sem prav posebno pri volji. Za to potrebujem prav posebnega razpoloženja. — Ali ni tukaj navdušijivo spomladansko razpoloženje ? Ali ne leži kot poseben čar v zraku ter mika pesem na nstni ? Ona se je nasmehnila. — To razpoloženje je za mene še preveč tnje. JA to, kar mi pride naravnost iz globin srca. postane pri ijjeni pesem in zvok. (Dotje prihodnjič.) - - •••»•»•«•».•.•....L— Marija Varhlnja: v platno vezano .............JO v Ono platno ..............ISO v celolojd rezano ............1J0 ▼ usnje vezano ............... F Ono usnje Tesano ........Mi Brnim clasovi; ▼ platno vezano ............LN ▼ Ono platno rezano ........UO ▼ usnje vezano ............UO v fino usnje vezano ........1.71 Skrbi za dušo: t platno vezano .............80 v nanje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........1J0 Sveta Ura (i debelimi črkami): v platno vezano ............jOO v fino platno vezano........1.56 v fino usnje vez. ... Nebesa Nai Dom: v nsnje vezano ..... v fino usnje vezano..........UO Kvifiku area mala: v usnje vez............... v fino usnje vez. .......... 1.50 PRi Jezusa: v ctlolojd vex. -......1.3$ pozlačeno ...................ijjq fino usnje vez............... Angleški molitveniki: (Za mladine) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano ....JI Child*« Prajrerboob: v belo kost vezano ..........Lit Key of Heaven: ▼ usnje vezano...............70 Key of Heaven: Zel in »level, slovar naravnega zdravilstva .................. Zbirka domačih zdravil.......... RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobro, dama najbolje Angelj sužnjev. brazilska povest Agitator (Kersnik) broS. ...... Andrej Bufer .................. Beneška vedeievalka ............ »elcrajskt biser ........ ....... i Beli rojaki, trdo vez. .......... Beli meeescn ................... Brez carje, trdo ves. J fi Bele noči (Dostojevski) trdo ve«. .75 Bele iiofi, mali junak...........60 - j Mladih sanikerneiov lastni »ve- i t®pis ........................................,75 . .60 .Mrtvi Gosta« ..................J5 j Materina irtev ..................00 | Mik lova Zala .................. Jt» Musolino ...............••»....., Mali KlateS......................79 Mfliji xiiiitit.itxiit.iiii'iu« JO Malenkosti (Iran Albrecht) ......JtS Mladim srcem. Zbirka povesti sa L6f, tialkanpko-TurSka vojska ........jm {Balkanska vojska, s slikami .... .25 .....LSI 1 Berač s stopnjic pri sv. Roku .... .50 Boy, roman .....................£5 Božja pet na Šmarno core ....... JO BoiJa pat na Bledu ............ JM Bnrskb vojska ...................41 Bilke (Marija Kmetova) ........J5 Beat in dnevnik................JO Bolja kazen ....................JS Boj In zmaga, povest............ .8« Cankarjev zbornik, trdo vez.....1.20 Cvetka («5 Ciganova f vetina florograjska ............JO Čarovnica ......................35 j^nter Kajetan Četrtek, t. v.....................JH) 4 zr. skupaj ...........90 Crtiee ii iivljenja na kmetih .... J5 Drobiž, slabi car ln razne povesti — spisal Mlltlnskl ..............60 Darovana, zgodovinska povest . Dalmatinske povesti ......... JO v najfinejše usnje rezano 1J0 (Za odrasle.) Key af Heaven: ;Dolga roka ............... ^ .........15«-Dobra hči Evslahija ........ Catholic Pocket Mannal: , »ekle Eliza v fino usnje vezano..........1-30 Deteljica Ave Mana: v fino usnje vezano .........1.40 POUČNE KNJIGE: Doti z orožjem .................. Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) ...................... Devica Orleanska .............. 1 Dn!:ovnl boj .................... Angleška slovenska berilo ......3.00! /SrPravU S M*rinkm to , n. .. , I teiJCKl ...................... ?eT) , Elizabeta........................ ** Amenltmncl (Trunk) 5.— F»hijola ali eertcev v Katakombah Angeljska služba ah nauk kako se lFran Baron Trenk .............. a^Lč , k »v ma5l .........!•'Filozofska zgodba ............... AngWko-slov. m slov. angL slovar JO ; Fra Diavolo .................... Abecednik .......................30 V j- j Boj nalezljivim boleznim .... S}^ .................. n i . Gtbdouiik (2 zvezka I . DV*~S *Vljena plesM: Godčevski katekizem . eetvorka m beseda sjlsano In | „ ... _ . narisano ............................................Lenard ...... Cerkniško Jezero ................1.40 i !fda vez Domači žirinozdravnik ..........1.25..... Domači zdravnik po Knaipu |V***™ ......... trdo vezano ................1.C0! Hektorjev meč broširano ...................1.25! Hudi D,ae« duše, veseloi-ra----75 Hedvika Helena (Kmetova) ....... 1-—j Humoreske, Groteske ln Satire, 1.50 Domači vrt, trdo vez.............1._ Domače in tuje živali v barvanih slikah Govedoreja ..........................................vezano Gospodinjstvo ...................1.-— j broširano ............. Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.56 I Izlet gospoda Brourka..... 2. zvezek, 1—2 snopi« ......1J6 j Iz tajnosti pri rode ....... Kubična računiea, — po meterskl 1 Iz dobe punta ln bojev .. BMI' .......................j If modernega sveta, trdo .vez Kletarstvo (Skalicky) .......... 2.00 Igraje, trdo vez...... ..... JO , broširano ............. JS J5 slovensko mladino .............25 JO j Na valovih južnega morja...... .30 JO Na različnih potib ............ .40 J5 Notarjev nos. humoreska ........J5 JS Narod ki izmira..................46 1.— Na&a vas, 1. det. 14 povesti......J6 .46 NaAa vas, 11. del D povesti......JO JO Nova Erotika, trd. ves. ...........76 Naša leta. trd. vez...............JO broširano ................... .66 Na Indijskih otokih..............JO Napoleon prvi ................... .75 Nekaj Iz ruske zgodovine.........25 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino.. .46 Ne v Ameriko, po resničnih do- godklh. (AleSovec) .............66 N® Preriji «39 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivie- ga slovenskega polka ........1J6 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.46 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Pasti in zanki .................25 Prva ljubezen .65 ..................1.00 Pravica kladiva ................ JO Pabirfd iz Roia (Albrecht) ......J3 PariSkl zlatar ...................35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči ln druge povesti ................76 JS0 'Petelinov Janez ................ 75 .35 Prihaja«, povest .................00 .50 j Pod krivo jelke. Forest Iz časov ro- .30 kovojačev na Kranjskem ......JO Poslednji Mehikanec ............JO Pojest o sedmih obeicnih .......76 Pravljice Ff. Majar .............. .36 Povesti. Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ JO Poljub ........................ ^0 Pri stricu .......................60 Prst božji ......................30 Praprečaoove zgodbe ............J3 Patria. povest iz irske j una 51 ? dobe .30 Predtriani, Prešem In drugi svet. niki v gramofonu ..... ........25 Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..1.00 Ptice selivke, trda ves ...........75 Pikova dama (PuSkin) ..........JO Pred nevihto ....................J5 Pravljice (Milcinski) ...........l.~ Pravljire in pripovedke (KoSutnik) X* svczck •»•••••o 2. svezek ...................46 Popotniki .......................60 Poznava Boga...................JO Pirhh...........................J6 POVOd^Oj Praški judek .....................25 Prisega Huronskega glavarja .... J6 Prvič med Indijanci ............ J6 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... JO Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— .60 JO J6 .00 JO .50 .46 .35 .45 .... .35 .....60 ... .50 ... .50 ....1.20 .....25 ......75 ....1J0 ....1.60 ... 100 ... .75 aariiiitp* - Stopping t. januarja: Culutflbus, Cherbourg, Bremen 12. januarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 14. januarja: I'aris, Havre Majestic, Cherbourg Republic, Cherbourg, Bremen Minnewa.ska, Cherbourg 17. januarja: Colombo, Genoa, Naples 19. Januarja: Berlin, Cherbourg, Bremen Hamburg. Cherbourg, Hamburg 21. januarja: Arabic Cherbourg. Antwerp 25. januarja: De Crassc, Havre 26. januarja: Westphalia, Hamburg 27. januarja: Aquitania, Cherbourg 28. januarja: He de France. Havre Roma, Genoa, Naplen Minnetonka, Cherbourg 1. februarja: George Washingtun. Bremen. 2. februarja: 16. februarja: Suffren, Havre Deutsehland, Cherbourg, liam-bur& 18. februarja: lie d»- France, Havre Republic, Cherbourg, Bremen 21. februarja: Muonchen. Cherbourg. Bremen 23. februarja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 24. februarja: Olympic, Cherbourg Colombo, Genua, Naples 25. februarja:: I'aris. Havre Saturnia. Trst /SKLi'XI IXLtri") M innetonka, Cliert)ourg 29. februarja: Gtsirge Washington. Cherbourg, Bremen I. SKUPNI IZLET ■ parnikom "Parii" dne 24. marca, 1928. II. SKUPNI IZLET * parnikom — "Pari®"" dne 12. maja, 1928. III. SKUPNI IZLET » parnikom — "Pari»" dne 2. Junija, 1928. Cherbourg. Večinoma parnlknv odpiujejo ponoči; potniki se vkrcajo dan pr«J. Albert liallin. Cherbourg, Hamburg'-----—---—■—------ Kotterdajn, Boulogne sur Mer, Kot- j r«lam terda m Z. februarja Olympic. Cherbourg 4. februarja: I'uris, Havre «-n. Cherbourg, lirt-nv-n Lapland, Cherbourg, Antwerp Rvndam, Boulogne sur iler. Uut-terdani 7, februarja: l'refidontt Wilson, Trst Thuringia, Hamburg 9. februarja: New York, Cherbourg, Hamburg 10. februarja: Bcrengaria, Cherbourg 11. februarja: Oolite Biancamano, Genoa. Naples Minnewaska. Cherbourg New Amsterdam, Boulr>gne aur Mer, Rotterdam 12. februarja: Uremeii, Bremen 15. februarja: Dc Grasse. Havre SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« n* ogromnih parnikth: PARIS 13. jan.; 3. febr. (Ob polnoči.) Najkrajfta pot po leleznlcl. V»»kdo J* v posebni kabini z vaeml modernimi udubnostl. — Pijača m slavna francoska kuhinja, izredno nixke cen«. ZajamCite •• prostor za volnjo novega velikana lie de France 16. marca. (Ob polnoči.) Vpraftajto kateregakoli pocbIaacen«g*ageRta aH french line t 19 State Strort. New York, N. Y. .35 .4 .88 .60 t.20 .50 .50 1.40 1.00 .80 .75 .30 Kratka srbska gramatika .... Knjiga o lepem vedenja, j igralec Trdo vezano ................1.00 i Jagnje Kratka zgodovina Slovencev. Hr- JernsU Zmagovat, Med plazovi.... .50 vatov in Srbov .............. .30 Jutri (Strug) trd. ▼..............75 Kak« se postane državljan Z. D. JS5 broš. ........................60 Kako se postane ameriški državljan .15 Jurčičevi spisi: Knjiga o dostojnem vedenja .... JMI Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, Unhavna in snnbdna pisma......50 j Wpo vezanlb .................10^- Mlekarstvo ..................... 1. - !8o^ov sin, broS. ...............40 Mladeničem (Jeglič! L zv....... .35 j 6. zvezek: Dr. Zober — Tngomer LL zv....... .33; trdo rezano ................1.80 NemSko-angleSIrf tolma« ........ 1.20 i broširano ...................75 Največji spisovnik ljabavnib pisem JO i «,a*n MiserJ»' povesti Iz Španskega Nauk o čebelarstva .............75i«, . živI-iei^a .. ................ W Nauk pomagati živini .......... .60 j K"ko 86 ** UkaL Najboljša slov. Kuharica, GGS str. 5,— (Alešovee) I. zvezek ........ .«0 Naio gobe, s slikami. Navodila za I Kmko *** ** *** ,iluU' spoznavanje užitnih in strupenih i (AleŠovec) II. zvezek ........ JO gob ...........................L40! Kako sem se jaz likal. Nasveti sa hišo in dom............75: (Alešovec) II. zv........... .60 Nemščina brez učitelja — ! Korejska brata, povest iz misijo-1. del ......................JO nov •• dd ••••/•■••oe*««««** Ojačen beton ...................50 O zemljiški knjigi, konverzijah in Rinaldo Rinaldini .............. .50 Rabi j i, trda vez .................75 Rdeča megla ...................75 Robinzon ••.••...•••••••••*...... .00 Revolucija na PortngaUr^M.....JO Romantične duše (Cankar) ......JO Razkrinkani Habsburžani ....... JO Roman zadnjega cesarja Habsbor* iana .........................1J0 Rdeča iu bela vrtnica, povest .... JO Skrivnost najdenko ............ JO Slovenski šaljivee .............. .40 Slovenski Robinzon, trd. vez. .... .75 Saneškl invalid ................J5 Skozi širno Indije ..............JO Sanjska knjiga, uiala............JO Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska.........1J0 Spake, humoreske, trda vez.......JO Strahote vojne »..■.•••••■....... JO Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovale*........130 Stritarjeva Antbologija, trda ves .. JO Stritarjeva Antbologija, broš. .. JO .35 .70 .70 J5 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., hroš. .......... St. 8. Akt fit. 113 .............. St. 9. (Univ. prof. dr. Franc Web®r.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. bro5. .. -........ Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternooc, relljefna karikatura is minulosti, 55 str., broft. ........ Št. 11. (Pavel Goli a) Peterčkove poslednje sanje, božična pevest v 4. slikah, 84 str.. broS. Št. 12. (Fran Milfinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., bro3...........30 St. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš........... St. 14. (Dr. Kari Englif) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., brofi. ......................... Št. 15. Edntond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin, prevel ... .35 .30 JO .40 JO Karmen, trdo vez. 1; broširano testamentih ...................75 Praktični sadjar, trd. vez. ......3.00 Perot ninarstvo ................. 1.25 Prva čitanka, vez. ............ . .75 Pravila za dih* ................ J5 Prikrojevanja perila po životnl meri s vzorci ................ 1 — Psihične motnje na alkoholsU podlagi ...............................75 Praktični računar ................ .75 Parni kotel, pouk za rabo pare ... .1.00 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike. vezano .............. 2.— broširano ..................1.75 Ročni spisovnik trgovskih, voščil- nih in ljubavnih pisem ......... .65 Računar v kronski in ^""iJrf veljavi .......................75 Sadje v gospodinjstva .........1.00 Spolna nevarnost ...............35 Srbska začetnica ...... -.......40 SUke is iivalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna obsega 452 strani ..........U0 Slov. Italijanski In italjansko slov. ll^TSf •■••••••••••••«•««««■ Spretna kuharica; trdo veaaaa ..1.45 broširana ...................UB0 * Sveto P 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 3. Ji ( vesti ........................ j .V «v. ;rdo via no. Yh.sk! brat. .... II. del .......................89 i 6. «v. trdo vezano. Vsebuje 1U i-o- J! .......1.20 SHAKESPEARE?A DELA: Maehbet, trdo vez. ..............JO broširano ........ Othelo .............i Sen Kresne noči---- 104 str.. 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70, Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijstd stražnik. U- j . radnik. Jezični doktor. Gostilni- . SPLOŠNA KN-HZNCA: Čar. Klepetulje, NaUkarca, Du- ! Št. L (Ivar Albrocht) bovnlk, itd.....................60 f grada, izvirna povest. Mladi gozdar. broS. ............ JO! - »*K>»rano ........... Moje življenje ..................,5i Št. 2. (Rado Murnjk) Na Bledu, >lali Lord .................. .80 Mrtvo mesto ...................75 Martin Krpan z Vrha.......... JO Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezane ...............1.00 Mala življenje ...................S3 Msrf>ia otroka, povest ta Kavkaš- Uh ton ......................Ji .krščanski deček ls Liba- Jt iivljenja, trda vea. broširano ............ izvirna povest, 181 str., broš... Št. 3. (Ivan Rozman) Teatasaent, ljudska drama v 4 dej^ broš, 105 strani ....................J5 Št. 6L Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.. broširano .....................JO Št. 5. (Fran Mllčiukl) TI I »j i i Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice L, 72 ■trani. broHrano ..............JB St. 6. (Ladislav Novak) ljubosumnost, veseloigra v enem de. jan ju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, Št. 26. (L. Andrejev) črne ma ake, poslov. Josip Vidmar. 82 sU brofi. .......................... Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost ln problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., bro5. ..... lr 31. Roka roko ............. Št. 32. Živeti .................. Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj. na s Jugurto, poslov. Ant Dok- ler, 123 strani, broš........... i. -:<:. (K saver Meško) Listki. 144 strani ..................JS St. 37. Domače iivall ..........JO Št. 38. Tarzan in svet..........1.— St. 39. La Boheme ............ 1.— Št. 46. Blagda................40 Št. 47. Misterij duše............L— Št. 48. Tarzanovo iivall ........JO Št. 50. Slika De Graje ........1.20 št. 51. Slov. balade in romance JO Št. 52. Santa ..................1J0 Št 54. V metein ..............L— Št. 55. Namišljeni bolnik.........50 Št. 56. To in onkraj Sotle......Ji Št. 57. Tarzanova mladost .... JO St. 58b Glad (Hamsun) ........JO J5 .St. 59. (Dostojevski) Zapiski iz j mrtvega doma, I. del ........ 1.— JO Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz j mrtvega doma, II. del ........L— .50 JO .ro JO rs .70' .70 .70 vesel ...................... Umetniške knjige s slikami 2a mladino: Pepelka; pravljica s slikiu.1 ....1.64 I Rdeča karica; pravljica s slikami I— • Sneguljčica , pravljica s slikiml . .1.—. J5 , Mlada &teda................1.— JS j Trn oljnica, pravljica s slikami — J5! - s Naročilom je priložiti denar, bo- disi v gotovini, Money Order ali ' poštne znamke po 1 al 2 xenta. Če pošljete gotovino, rekomandirajU pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni t ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "6LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 63. Id jot, II. del ..........JO Št. 64. Idijot, III. del ..........JO Štev. 65« Idijot, IV. del .......JO Vsi 4 deli skupaj.........i..3.20 Tfk sa fronto ...... Tatič, Bevk. trd. vea. trn« pre« Tri Indija— Tunel, soc. roman 43 štranT, broS. JS y\ robstvu (Maflčlč) . .70 . .75 . .M E JO 1J0 LtS prav vsakdo — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v las Naroda*"