it. Peter pri Mariboiu. Občinski odbor je % svoji zadnji seji soglasno Bklenil, da vložl protl proračunu šolakega odbora priziv in si-< cer radi poatavke 30.000.—, za nabiranje grad* benega fonda, ker ae bo vprašanje glede šolskih sester prostorov rešilo na drug umestnejši način. Predlog nekega odbornika, da se tudi črta postavka za splošne šolske potreb^ ščine zasebne dekliške osnovne šole pa je bil ¦z večino glasov odklonjen. Malo čudno je, da' nekateri, ki vedno povdarjajo, da ao za šolak« sestre, na drugi strani ne soglaaajo za šolske potrebščine, ki končno pridejo vendar 1* v korist naših otrok. — Metavčani se pritožujejo nad slabimi cestami. Ta pritožba je pcv polnoma upravičena, zato naj občina tudi M»j tavi posveti malo več skrbi. Drugače pa btf treba Metavo prekrstiti v Blatavo. — Šent* peterčani se vabijo, da se v obilni meri poslu« žujejo knjižnice prosvetnega društva »Skala«* Društvo si je zadnje čase nabavilo precej no* vih knjig, tako da se bo za vsacega kaj primernega našlo. V dolgih zimskih večerih je dobra knjiga najboljši prijatelj, pa tudi moder avetovalec. Badvanje pri Mariboru. Na lastne atroške smo čedno od znotraj in zunaj prenovili našo podružno cerkev sv. Mihaela. Zatem smo si nabavlli nove zvonove, pa bronaste, ne železne, kot jih imajo naši aosedje Hočani. Letos smo čedno uredili tudi občinsko pokopališče, ter ga lepo ogradili. Da imamo že električno razsvetljavo to je aamo obsebi umevno, pa ne samo po hišah, temveč tudi javno, da vidimo, če je tema, hoditi in pa aeve radi tujcev. kl radi k nam prihajajo. Župana imamo vedno istoga od prvili volitev do danea. Pa kaj bi tudi zbirali, saj smo si itak dobrega in skrbne* ga izbrali za župana. Z letino smo v obče za* dovoljni, le vinski pridelek je bil pičel. Da imamo svojo šolo, pa tudi neka.j grunta in goše, to vam že še moram povedati. Zato pa bi nam nie ne prijalo, če bi nas novi občirH ski zakon priključil kam drugam. posebno _« h kaki zadolženi občini. da bi se nam potem godilo kot kakšnjemu oferju. Ruše, V Rušah ie umrl tamošnji vi'čletni lravnik dr. Skaza. Pokoj njpsrovi duSi pra^ osfalim nafe sožalje! Ribnica na Pohorju. Prece.j časa traja.joč*' mu molku z zelenega Pohor.ja v nadomestilo naj služi to-le poročilo: Naš senturSki živinskl semenj v pondeljek ni bil, kakor sploh vsl naši pejmi, posobno živahen. I)a se ne trguje. kot sn je pred voino. ie krivda v tein, ker se je potesrniln, med nas in KoroSce državna meja. Tl \n tn.:o7vsni »Nemd« onkraj Badlji nad Marenbergom so pred vojno pokupili yedno precej živine pri nas in v soseakah, posebno težka živina jim je ugajala, katere je med našimi kmeti navzlic bribovitim legam še vedno kaj najti. — Da z živino ne stojimo na najzadnji stopnji, služi v dokaz, da je iz živinske ocenitve, vršeče se v Marenbergu, več naših posestnikov odneslo nagi'ade. Najbolj odlično in seveda tudi zasluženo je dobil g. Luka Držečnik, župan za Orlico. — Kakor smo že svojčas povedali, smo bili z letino precej zadovoljni, le sadje, izrecno jabolka, se je kjersibodi čisto izjalovilo. — Tudi na naših planinah je bilo letos, kakor sploh vaako leto, opažati vesel živelj. Razen letoviščarjev zahajajo na naše bribe proti jeseni krdela nabiralcev malin, »krankerla« (na južni strani iVelike Kope mu pravijo »matek«), encijana, planinskega ženitlika Itd. Največ izmed te rdravilne hrane se je nabralo letos, kakor menda še nikoli arnikovega cvetja v količini 800 kg. — Oblast pa nam je zmerila kilometrično naše ceate, nad katerimi se nimamo v primeru z nekaterimi, nič pritoževati. — Zatiimanje je vzbudil tudi meseca julija prihod peterih vojakov pod poveljstvom kapetana. Bili ao naši gostje 14 dni. Njihov posel je bll, Jaoditi risat naše kraje oziroma planine. — Da fje pričeti oktober pobelil s snegom naše vrhe, jje »Slovenski Gospodar« že poročal. Dne 27. [oktobra pa se je oblastno polastil tudi nižjih jtrt, na srečo našo pa ga je vednar srečala pamet, da je na vsak način še prezgodaj, radi itega jo je po kratkem a dokaj hladnem poBdravu rajši zaenkrat še odkuril. Sv. Ožbalt ob Dravi. Svojo laatno zahvalno fiedeljo obče — bodo obhajali po stari častitIjivi navadi naši podjetni splavarji 17. novemfcra ob 9. uri, ko se bo služilo več sv. maš s felavnostno pridigo ter koristnim in primernim j>redavanjem v druatveni dvorani pri Simollu Lubeju. Pridite v obilnem številu! Hoče. (Tolovajski napadi na državni cesti.) fc.ekaj nezaslišnega so doživeli špeharji, ki so ge vračali krog aedme ure zvečer iz Maribora. Pribljžno sredi pota med Hočami in Slivnico \o se nenadoma pripeljali za štirimi kmetskitni vozovi štirje kolesarji, ki so brez vsakega povoda napadli vračajoče se špeharje. Posestbiku Damjanu iz Podove, ki je bil od neznanih tolovajev prvi napden, so prihitell na pomoč ostali špeharji in združenemu odporu fclaninarjev se je končno posrečilo odbiti napad. Pač pa so se dotični lopovi znosili takoj na to nad posestnikom Nacekom iz Brezul, ki je prodajal čez dan v mestu krompir ter se jvračal s praznim vozom dalje spredaj. Nacek Ije bil prisiljen, kleče s povzdignjenimi rokami proaiti napadalce milosti in le z obupnimi prošnjami se mu je končno posrečilo, toliko Omeh.ati tolovaje, da mu niso vzeli izkupička. i&apad se je začel brez vsakega pravega povo8a in tudi ni bilo mogoče ugotoviti, kdo in Ddkod so bili dotlčni. Domneva se, da so bili toapadald kaki vinjeni hočki pobalini. Pragersko. V soboto 9. tega meseca zvečer te je zgodil v Gornji gorici pri Pragerskem fcločin, ki še ni pojasnjen. Omenjenega dne ee je vrnil z mariborskega sobotnega trga posestnik Fingušt. Že na domu pri vhodu na favorišče je oddal nanj neznanec tri strele, od katerih ga je zadel eden naravnoat v srce. t)oma_i so našli gospodarja kmalu za tem v mlaki krvi mrtvega. Zločinec ga ni izropal, ker so našli pri ustreljenem izkupiček za pro'dani špeh v znesku 8 tisoč Din Najbrž gre v tem sluča.ju za maščevanje. Prlhova. Občinski odbor obč'ne Vrholje je 'dne 25. novembra 1929 enoglasno izvolil preč. gospoda duhovnega svetovalca Karola Kumer, fcupnika v Prihovi, čaatnim ob.anom. Ob priliki n.jegove 25 letnice župnikovanja se mu je izročila častna diploma. Ob tej priliki je daroval zgoraj omenjeni za občir.ske uboge obČine Vrholje tisoč Din. Na.j iru Bog stotero povrne! Gornja Polskava. Mnogo no/osti se tukaj »_rodi. toda no.emo ali nočeio iihsvetu raj_- glaslti. Elektriko imamo v hišah in ob potih; mlzar Šturm ima mizarstvo na elektriko in kmalu bo imel tako podjetje tudi g. Petrovi.. Dobri župljani so tudi cerkvi priskrbell lepo električno razsvetljavo, plačana pa bo tudi kmalu. — Nova krasna kipa Srca Jezusovega in Marijinega je dobila naša župna cerkev; blagoslovil jib je vlč. g. kanonik dr. Vraber na Lovrenško nedeljo. — Šola se je povečala in novi del šole se je slovesno blagoslovll 30. septembra. — V cestni odbor je bll imenovan naš vrli in neumorni prosvetni delavec gosp. Fran Koban v Selah. Čestitarao! — Dne 3. oktobra ob pol 2. uri je požar v silnem viharju izbruhnil pri g. Francu Pivec v Selah; ima ogromno škodo; sodelovale so požarne brambe iz Spodnje in Gornje Polakave, ki ste a svojo neumorno delavnostjo preprečili, da se požar ni razširil. — Vinska letlna ni bila obilna, toda mošt je izvrsten. — Dne 4. novembra se je poročil tukajšnji organist gosp. Ivan Bolko z gdč. Rozo Reizman. Da bl bila srečna in zadovoljna, je želja vseh! Lopata pri Celju. ,Tukaj se je ustanovilo tako potrebno prostovoljno gasilno društvo. Kupili bomo novo motorno brizgalno, da se bodo naši možje in fantje udeleževali gasilnih vaj in bodo v slu.aju nesreče lahko hitro In uspešno branili naše slcer deloma s slamo krite domove. Vsem, ki se v ta namen trudljo in žrtvujejo, zagotavljamo našo hvaležnost! Polzela. V petek, dne 8. novembra je zopet gorelo na Polzeli. Pogorel je velik marof posestnika Tomaža Koka na Zgornjem Podvinu. Preden so ljudje opazili ogenj, je bilo že vse pospolje v pla.ner.ih. Z največjim naporom se je posrečilo, da so rešili žlvino in gospodarsko orodje, ki je bilo spravljeno v pritličju. Kar pa je bilo pod streho, je vse postalo žrtev plamenov. Zgorelo je vse seno in otava, slamoreznica, mlatilnica in razni drugi poljaki pridelki, tako, da trpl poaestnik veliko škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Kašta, ki je bila napolnjena z letošnjim pridelkom žita, je docela pogorela, tako da niso rešili niti zrna. Domači in sosedni gasilci so bil aicer takoj na mestu, vendar pa niso mogU veliko pomagati. Na eni strani je primanjkovalo vode, drugič pa je bilo gašenje zelo otežkočeno, ker je stal marof na hribčku in je bilo treba vodne cevi speljati navzgor. Zaradi hudega pritiska je mnogo cevi popokalo, tako da so se morali v glavnem omejiti zgolj na reševanje blaga. Sv. Lovrenc na Dravskem polja. Cela zgornja vas je bila, hvala Bogu, obvarovana velike nesreče, ko je na nerazumljiv način izbruhnil ogenj ter v par minutah vpepelil vsc zgorljive delc skoro novih svinjakov in parmo posestnika in gostilničarja Ždolšeka; svinje so kotnaj rešili, razen enc, ki jc dobila prchude opekline. Velika sreča je bila, da je veter toliko odnehal, da požar ni z vso silo planil na bližnje hleve in s slamo kritc objekte, in da je bila takoj na mestu domača brizgalna, kmalu pa tudi dvc požarni brarabi iz Mihovec in Šikolj pri Cirkovcah, slednja s svojo motorno brizgalno. Sv. Lovrcnc na Dravskem polju. Dočim letos v celem maju in juniju smrt ni našla poti k nam, je začcla zdaj zopet vedno pogosteje kositi. Razen otrok pobira predvsem visokoletnc ženske. Zapored tekom enega tedna je dekliSka Marijina družba spremila k večnem« počitku svoji najstarejši članici trpinki: 70 Iet< no Lizo Gajkovič iz Pleter ter 79 lctno Barbaro Mojzer iz Sv. Lovrenca. Že vmes med njima je bila pokopana vdova Helcna Hriberšek iz Apač, stara 72 lct, in zdaj nazadnje š« 70 letna vdova Jera Flogar iz spodnjega Sv. Lovrenca, tik pred njo pa 8e 72 letna Liza Se* ligo, tudi vdova iz Cirkovec. Kakor povečini celo pokopališčc, tako je bil tudi spomenit padlim vojakom za Vse svcte lepo okrašen i__ razsvetljen. Čadiam. V nedeljo, dne 3. novembra srrjfl sloveano obhajali tridesetletnico posvečenja naše prelepe župnijske cerkve. Cerkveno pro* poved je imel g. Peter Kovačič, profesor ve-: ronauka v Celju. Domači g. župnik Franc Hohnjec je imel asiatirano šv. mašo za po-: kojnega stavitelja cerkve župnika monsigno^ ra Jurija Bezenška. Popoldne je bila svetqletna procesija, ki so se Je župljani udeležiU v prav obilnem številu. Sv. Trojica v Slov. gorlcah. Menda malokj« Ijudje tako radi berejo Slovenskega Gospodafja kakor ravno mi Trojičani. In zakaj tudi' ne? Saj nam prinaša teden za tednom kaj novega, poučnega in zabavnega. Vendar p« pogledamo vsak teden najprej pod »Dopise«, ako je kaj od Sv. Trojice »notri dano«. če kaj najdemo, se nam takoj »Gospodar« bolj pri^ ljubi in prikupi. — V spločnem smo lahko popolnoma zadovoljni z letošnj_mi jpridellil. Prav posebno pozornost vzbuja repa, ki je 1#tos posebno dobro obrodila. Vendar pa tak*o debele repe menda zlepa ne bo nikjer drugj«, kakor jo je pridelal kovač Budja. Nekaj ko^ madov je namreč tehtalo po i kg, 4 in pol kg in še več. Res nekaj posebnega. Tudl z lft-: toSnjim vinskim pridelkom smo lahko zado-» voljni. Res je bilo manj kakor druga leta; j« pa zato izbornejša kapljica. Škoda je samo V, tem, da se nekateri niso mogli vzdržati, da n» bi tudl ob nedeljah po vlnogradih brali ln' mošt vozili kljub temu, da teh zgledov ni bllo dosti; in še boljše bi bilo, ko bi Se teh ne bilo, ko bi še tudi ti posvečevali Gospodov dan. Za vse darove božje pa moramo biti ioi kristjani Bogu hvaležni. St. Benedlkt v Slov. gor. Dne 27. oktobra je proslavil naš orlovskl odsek desetletnico svojega obstanka na zelo prisrčen način. L« škoda, da je slabo vreme motilo slavnostno razpoloženje. V teku desetletnega obstoja pa' lahko zabeleži Orel 191 poučnih seatankov, nad 200 predavanj, 42 iger, 7 telovadnih akademij in okoli 400 telovadnih ur. = Kaj ne, lepe številke! Danes združuje odaek nad 30 Clanov. __elimo, da bi se Orel v novem desetletju še bolj razširil, da bi združil v sebi vse poštene fante. — Lahko s ponosom rečemo, da j« orlovski odsek pono8 naših organizacij, da j« mogočen činitelj na polju krščanske izobrazbe, na katerega se sme in tudi mora vedno računati. Vse fante, ki imajo smisel za svoj umski in telesni napredek, prosimo in vablmo, da se pridružijo orloveki četi. V decembru bomo začeli znova z redno telovadbo! Fantj# pridite! — Začetkom decembra se bo znova pričel rekrutski tečaj. Fantje rekruti priglasite 8e! — Na praznik Vseh svetnikov je bil v aredi pokopališča postavljen priprost, provizoričen spomenik — lepo ozaljšan, v spomin v vojni padlim žrtvam. Č. g. kaplan je v pre- Iresljivi besedi navzoče opomnil, da se radi ipominjajo padlih junakov. Moški zbor pa je ginljivo zapel žalostinki: »Gozdič je že zelen« ib »Oj Doberdob«. Pri cerkvi se vrše dela za spominski plošči padlim vojakom. Plošči bo'dieta pritrjeni zunaj cerkve na cerkveni steni. Odkritje plošč bo, kakor slišimo, 1. decembra. — Orli bodo tekom novembra ponovili igro »Devet križev«. Pridite vsi, ki je še niste videli! Datum objavimo pravočasno. VeUka Nedelja. List za listom pada, drevo za drevesom se suši, tako je tudi iz naše sredine preminul obče spoštovani rodoljub, oziroma stric, g. stotnik v pokoju Tomaž Senjor. Umrl je po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v starosti 79 let. Njegov pogreb se je vršil v pondeljek 4. novembra od hiše žalosti k velikonedeljski cerkvi, kjer se je brala sv. maša zadušnica, od tam pa se je sprevod pomikal na domače pokopališče, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Pokojnik se je držal vedno besed sv. evangelija: »Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega,« tako tudi on ni nikoli pozabij na siromašne sosede, vedno jih je podpiral. s čim je le mogel tako, da zdaj ob slovesu ni bilo soseda in znanca ter prijatelja, da se mu ne bi porosile oei. — Bog mu naj poplača niegovo darežljivost! Litmcrk pri Ormožu. Na lepo zahvalno nedeljo, dne 3. novembra smo slovesno obhajali 50 letnico, odkar je bila postavljena in blagoslovljena sredi litmerških goric kt\pelica Matere božje.. Občani in lastniki goric so dali a prostovoljnimi darovi kapeMco popraviti in preslikati, dekleta so naredile vence in skrbele za okras in lepo petje, moški svet pa se je postavil s streljanjem z možnarji. Ob dveh popoldne so bile pri kapalici večernice z govorom in petimi lavretanskimr litanijami. Čast in zahvala vsein, ki so darovali, posebno pa onim, ki so se trudili in zbirall prispevke in vodili popravilo kopelce. Šaleška dolina. Mlad pisarniški sluga v Šaleški dolini si je kupil kolo, da bi bil hitrejši v službenih opravkih. Ker je reven, ga 'je odplačeval V obrokih. Pa še ni dobro začel z odplačevanjem, ga mu je že sunil tat in več mesecev je mladenič plafieval zapadl.e obroke za kolo, ki bi ga nikoli več ne bil vl•del, da ni tat dorna — iz Mislinjske doline — spraskal s kolesa tovarniške znamke. Zadnje dni se je s tem tujim blagom neknm odpravljal in srečal orožnikfi. Njegovo izkušeno oko pa je tako opazilo sumljive praske na mestu, kjer je tovarniška znamka in še bolj sumljivo boječe obnašanje fantovo in še mnogotrat se bo dolgoprstež spomnil neprijetne vožnje s tujim in neplačanim kolesom. Blizu tam je kmečki fant pribrzel lepe jesenske nedelje do oddaljene župne cerkve s kolesom; šhranil ga je v vežo pri mežnariji. Pa se ,ie tam slučajno mudil tisfo jutro popotnik, ki se mu je silno mudilo in ai ga je kar izposo'dil. Mislil je, da za vedno, pa se je zmotil. Roka pravice je tudi njega dosegla. Trbovlje. Dne 5. novembra krog 3. ure fjutraj bi se bila na progi med postajama Žagorje in Sava skoraj pripetila velika železniška nesreča, katero je preprečila čuječnost železniškega delavca Feštajna. Omenjeni je slišal krog 3. ure zjutraj blizu čuvajnice strahovit ropot. Skočil je pogledat in videl takoj, da je zasul oba tira plaz, ki je obsegal dobrih 13 kubičnih metrov skalovja. Baš v času nesreče sta ae bližala plazu od obeh strahi tovorna vlaka od Ljubljane in od Zagorja. Feštajn je hitro zbudil še tovariša Martina Kepo in ata brzela vsak enemu vlaku nasproH. Poarečilo se jima je,-da sta ustavila vlaka .jedva nekaj deset metrov pred plazom. Iz Trbovelj je mec. tem vozil v zagorsko postn.io Bkspresni vlak. Obema delavcema se je posrečilo, da sta telefonično obvestila postajo, v Zagorju, ki je ustavila vlak na odprti progi med Trbovljami in Zasrorjpm. Nn mesto nezjrn<le je prihitela odpomoC, da je bila proga prlBaeroma kmalu prosta in o.išrena.