.K//, Zbirka ljudskih iger. 1. snopič (popolnoma razprodan). Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastirica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. 2. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Glumavenem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herod. Burkavdveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Zupan sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Ve¬ seloigra v dveh dejanjih. Samo žen¬ ske uloge. 3. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih de¬ janjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. Cena: mehko vezanemu snopiču 40 kr., po pošti. 45 kr. Za društva, ki vzamejo vsaj 5 izvodov skupaj, je cena 30 kr., po pošti toliko več, kolikor znaša poštnina. Posamezni snopiči se dobivajo v »Katoliški Bukvami? in pri stolnem vikarju L. Smolnikarju v Ljubljani. Zbirka ljudskih iger. Izdaja ..Slovenska krščanskosocialna zveza" Četrti 1. Dr.Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra. Prir. I. štrukelj. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Soški. snopič. 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava Selška igra. Prir. A. Kržio. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski“. Burka Nemški spisal G. Dengler. Poslovenil Fr. Kimovec. Ljubljana, 1902. Založila -Slovenska krščansko-socialna zveza“. Tisk Katoliške Tiskarne. r n i h 1111111111111111 m 1111 i n 11 u i h 1111111111111111111111111111111111111111111111111H n i u 1111 r 11111111111111111111111111111111111! 111111.. >0^0 0^5. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. — Priredil I, Štrukelj. bolniki. Dr. Vseznal, lažizdravnik. Štipko Tiček, njegov sluga. Sever, Jug, Brzobogat, Baron Skala, Tomaž Napetnik, Cene Počivalnik, Služabnik pl. Sove. Črevljarski vajenec. Policaj. Prvo dejanje. Navadna soba, v kateri so tri m(e, naslonjač in več stolov. Na eni itpned m( stoje steklenice in škatljice ^dravili; na drugi je pisalna pri¬ prava, več knjig, ^vonec, škarje in povekševalno steklo (lupa). Na tretji manjši mikici, ki je pri vratih, je pralen krožnik. Tudi obešalo qa klo¬ buke in obleko, da morejo prišleci odlagati svojo obleko. Prvi prizor. Štipko. Stipko (Ko se pastor dviga, ureja in po¬ spravlja Štipko po m(i, potem pa stopi v ospredje in poje\. Na svetu se za silo je norcev zmir dobilo brez pameti, soli. Zdravnik jim ni kaj mari, le kdor jim bolj šušmari, ta moder se jim zdi. (Napev v prilogi.) O, tepcev je na svetu vedno dovolj! Ti ne izmrjejo. Vsaj ta čas, kar sem pri dr. Vse- 4 znalu, sem o tej resnici vedno bolj prepričan. Pol leta sem že tu v službi in sicer prvič kot sluga, drugič kot poizvedovatelj in tretjič kot oskrbnik lekarne. Preklicano, Če to ni vsestransko delovanje, potem naj ne bom nič več Stipko Tiček! No, kar je res, je pa res, najimenit¬ nejši opravek moj je pač poizvedovanje in po¬ slušanje. Natihoma poslušati in na skrivaj po¬ izvedeti, kaj je ljudem, ki prihajajo k dr. Vse- znalu, to je moje najvažnejše delo, pa po pravici povedano, meni tudi najbolj zoprno. Zakaj to ni pošteno, ampak sleparsko. Pa če so ljudje tako neumni, da sami hočejo biti ogoljufani, no, naj pa bodo — samo to pa rečem, če mi doktor od jutri naprej plače ne zviša, naj pa sam lovi na ušesa, kake bolezni imajo ljudje, ki iščejo pri njem zdravja; a uverjen naj bo, da bo potem brž konec njegove slave. — Dvajset kron mi mora dati na teden, drugače se nič ne menim. Saj je pa 20 kron prava malenkost, če se pomisli, koliko lepih kronic mu bolniki kot darilo na oni-le krožnik namečejo. Zakaj računati ali zahtevati kaj doktor Vseznal ne sme, ker je v resnici ravno toliko doktor kakor Urbanova koza, in če bi plačilo terjal, bi romal v luknjo. Ves doktorjev zaslužek je pa, če se natančno premisli, moja zasluga. Jaz Stipko Tiček že tako ali tako izvlečem iz bolnikov, kaj jim je, in to povem dr.Vseznalu. Tepci pa potem kar zijajo, ko jim dr.Vseznal malo las odstriže in natančno pove, kakšna je njih bolezen. O pamet! Aha, eden že gre. 5 Drugi prizor. S tip k o. Sever. Sever (elegantno oblečen vstopi). Dobro jutro! Štipko. Dobro jutro, gospod! Sever. Saj sem menda prav prišel, ne? K dr. Vseznalu sem namenjen, slišim, da vsako bolezen ozdravi. Štipko. O prav, prav, popolnoma prav. Sever. Torej vi ste dr. Vseznal? Štipko. Motite se gospod — gospod ■—■ Sever. Moje ime je Sever. Toda kako, motil naj bi se? Vam morda ni mogoče, da bi mi pregnali glavobol? Štipko. Kar se tiče slavnega dr. Vseznala se ne motite, pač pa se motite v moji osebi. Jaz namreč nisem dr. Vseznal, ampak Tiček, lekarniški oskrbnik dr. Vseznala. Sever. A tako! — Kaj morda gospod doktor ni doma? Štipko. O pač, v četrt uri ali še prej bo že prišel. Izvolite se tačas vsesti. Sever (sede). Kaj ne,, gospod Tiček, k dr.Vseznalu prihaja vedno mnogo bolnikov? Štipko. Prav pravih bolnikov ne veliko, ker ti leže doma na postelji, pač pa je vedno vse polno zdravih ljudi, ki hodijo po zdravila za bolnike. Sever (fa-se). To ti je pa jeziček, da ni¬ koli tega! Štipko (^a-se). Toraj tega človeka glava boli. Zapišimo! (Gre k mi) in piše.) 6 Tretji prizor. Prejšnja. Jug. Jug (lepo napravljen vstopi). Dobro jutro! Štipko. Bog daj dobro jutro! Jug. Kajneda, saj tu stanuje dr. Vseznal. Štipko. Tukaj, da, gospod ! Jug. Je-li gospod doktor doma? Štipko. Doma, za nekaj minut pride. Prosim, sedite! (Pokale na stol poleg Severja.) Jug (se Severju predstavi). Moje ime je Jug. Sever. Jaz se zovem Sever. Štipko (^a-se). Glej ga šmenta, kako lepo prideta jug in sever skupaj! Sever. Ali je vas tudi kaka bolezen na¬ potila k slovečemu dr. Vseznalu, gospod Jug? Jug. Da, da, želodec mi nagaja, oh pa še kako! Včasih se mi zdi, da bo kar po meni. Štipko. Aha, te že imamo! Želodec ni v redu. (Sede in piše)) Sever. Jaz sem pa prišel zaradi glavobola in se nadejam, da" se bo temu slovečemu možu posrečilo, da me ozdravi. Štipko. Pišimo urno: glavobol. Jug. Tudi jaz prav za trdno upam, da bom tu našel pomoč. Sever. O dr. Vseznalu pripovedujejo ču¬ dovita ozdravljenja. Jug. Da, in prav to me je nagnilo, da sem pripotoval semkaj. 7 Sever. Pa kdo bi mislil, da je mogoče na laseh, ki jih doktor odstriže, spoznati, kakšno bolezen ima kdo, Jug. Meni je to tudi zastavica. — Ali vas že dolgo časa glava boli ? Sever. O dolgo, že celo leto. Semtertam me pa še trga po glavi, takrat je prav grozno! Štipko (\a-se). Trganje po glavi! — Celo leto ! (Zapiše.) Jug. Meni pa želodec že pol leta življenje greni, zlasti včasih, ko me zavija krč v želodcu. Štipko (^a-se). Krč v želodcu! — Pol leta ! (Zapiše.) Četrti prizor. Prejšnji. Baron Skala. Skala. Dobro jutro! (Govori vseskozi sko^ nos.) Štipko. Bog daj dobro jutro! Skala. Moje ime je baron Skala. Rad bi govoril z dr. Vseznalom. Štipko. Takoj dojde, gospod baron! Je-li dovoljeno vprašati, kakšno bolezen imate, go¬ spod baron? Če se mudi, gospoda doktorja takoj pokličem. Skala. O ne, ni take sile, le pustite, bom že počakal. Hm, bolezen moja? Melanholija me napada. Štipko. Tako, tako! — No, če je tako, potem pa prosim, gospod baron, sedite. 8 Skala (sede od Juga in Severja nekoliko dalje.) Štipko (%a-se). Kako je že rekel? Malan- kolejo. — Čudna bolezen to: malan -kolejo. Zakaj ravno pomalan? Pa kaj kolejo? O, jaz zapišem, drugo je doktorjeva stvar. (Piše.) Peti prizor. Prejšnji. Služabnik. Služabnik (livriran). Dobro jutro! Štipko. Dobro jutro ! Služabnik. Milostna gospa pl. Sova me pošilja ter prosi, da bi bili tako dobri ter ho¬ teli te-le lase preiskati (moli nekaj las Štipku) ter potem milostno gospo rešiti njene bolezni. Štipko. Kaj je milostiva gospa pl. Sova hudo bolna? Služabnik. O ne, prav hudo ne, vendar včasih stoka ter toži, da ima migreno. Štipko. Tako, tako, migreno! — Le se¬ dite, gospod doktor bo prišel vsak Čas. Služabnik. Ali niste vi dr. Vseznal? Štipko. Ne, ne, prijatelj, jaz sem samo provizor, t. j. oskrbnik lekarne. Služabnik. A — tako! (Vsede se.) Štipko (^a-se). Toraj sova ima migreno! (Zapiše.) 9 Šesti prizor. Prejšnji. Črevljarski vajenec. Črevljarski vajenec. (Če% roko ima obe¬ šene črevlje.) Dobro jutro, gospoda moja! Štipko. Dobro jutro! — Kaj bi pa ti rad, mali ? Črevlj. vajenec. Oh, kaj bi jaz vse rad! Pa kaj bi vam to pravil, ne utegnem, veste, jaz bi rad govoril z gospodom doktorjem. Štipko. Boš moral pa še nekoliko poča¬ kati, doktorja še ni. — A kaj ti je vendar, saj si videti popolnoma zdrav? Črevlj. vajenec. Kaj mi je? Zdrav videti? Lepo vas prosim, jaz zdrav? — Kakšen jezik je to? Štipko. Pokaži toraj jezik. Črevlj. vajenec (mu ga pomoli na dolgo.) Štipko. Kaj boš govoril o bolezni, jezik je popolnoma zdrav. Črevlj vajenec. Komu sem pa še rekel, da me jezik boli? Štipko. No, kaj pa ti je? Črevlj. vajenec. Oh, oh ! Jaz imam hude bolečine. Dve leti je sedaj, kar se učim pri mojstru Kneftra, in ves ta čas imam težave s kostmi. Štipko. Kaj ne poveš, težave s kostmi! A bodi brez skrbi, doktor Vseznal te gotovo ozdravi! Toda vendar, katera kost te pravza¬ prav boli. (Poklekne ter mu hlače nekoliko navzgor ^aviha.) E, dečko, ta kost je čisto zdrava. Črevlj. vajenec. Seveda, ta kost je zdrava. Štipko. Poglejmo drugo nogo. (Zariše mu hlače na drugi nogi.) Ta je tudi zdrava. Črevlj. vajenec. Kajpak, ta je tudi zdrava. — Sicer pa jaz nisem trdil, da so bolne moje noge. Pa s kostmi imam vendar-le težave in vsega tega je kriva samo moja gospodinja. Štipko. Gospodinja? Zakaj neki? Črevlj. vajenec. No, počakajte, saj vam pojasnim,-Tako-le je pri nas, da boste vedeli: »Mojster, gospodinja in pomočnik dobč za jed meso, meni pa vržejo že na pol obrane kosti, potem pa recite, da ni res, če pravim da imam težave s kostmi. Vsi (ra^en Stipka se glasno -akrohočejo.) Štipko. Le stoj, paglavec navihani! Ti se boš norčeval iz nas! No, le čakaj! (Išče, kje bi kaj dobil, da bi ga udaril.) Črevlj. vajenec (steče do vrat, jih odpre, potem se pa obrne in ka~e osle ter se spakuje). Kaj hočete, ta sloveči, čudoviti dr. Vseznal pa le nima zdravila, ki bi odpravilo meni težave s kostmi. Štipko. Ali se mi ne pobereš, ti grdoba grda! (Skoči njim, a oni hitro pobegne.) Štipko. Ta nesramni deček! Kako me je razburil! Saj pravim, slabejših ljudi ni na svetu, kot so črevljarski vajenci!-Sedaj, gospodje, bom pa poklical gospoda doktorja. Prosim, blagovolite stopiti tja v stransko sobo. Kadar pa gospod doktor z zvoncem znamenje da, pa stopite v sobo drug za drugim, kakor 1 1 ste prišli. Tudi na to vas opozarjam, da doktor Vseznal ne sprejme nikakega plačila: on zdravi samo iz ljubezni in veselja. Ce bi pa hotel kdo gospodu doktorju prostovoljno kaj poda¬ riti, naj dene tisto tjakaj na krožnik. Sedaj pa prosim! ('Stopi k vratom v stransko sobo, vsi gredo mimo njega, a on se vsakemu posebej pri¬ kloni.} - — Tako , eno delo sem srečno do¬ končal. — Sami tujci ! Ej, neumnost daleč sega! — A sedaj moram poklicati doktorja. (Hoče iti.) Pa, saj že gre. Sedmi prizor. Štipko. Vseznal. Vseznal (oblečeno ima »nočno suknjo‘ l , na glavi pa čepico.) No, je že kaj bolnikov? Štipko. Da, gospod doktor, štiri osebe. Sami tujci. Tukaj je zapisnik; mislim, da bo masten zaslužek. Prvi je neki gospod Sever, ki ga že celo leto glava boli, včasih ga tudi trga po glavi. Potem je gospod Jug, ki ima bolan želodec in krč v želodcu. Nato pride baron Skala, kaj je že tu — „malan-kolejo“, je rekel. Vseznal. Kaka bolezen je to? Štipko. Malan-kolejo. Vseznal (stresa glavo). Kaj bi neki to bilo? Malan-kolejo... Hm, hm. (Podpre % roko brado ter premišljuje.) Ti si napačno razumel. Melanholija, otožnost in čemernost, to bo, to. I 2 Stipko. Zaradi mene lahko. Potem ima gospa pl. Sova migreno. (Pomoli Vse^nalu listek ) Vseznal. Tako, štiri osebe toraj. Preisko¬ vanje se lahko prične. Štipko. Gospod doktor, še nekaj bi rad z vami govoril. Vseznal. Tako? — No, kaj pa bo? Štipko. Najudaneje prosim, da bi mi zvi¬ šali plačo. Vseznal. Glej, glej! Večjo plačo bi rad imel. Štipko. Tako je, da. Jaz sem sedaj že pol leta pri vas in sem opazil, da je krožnik tam-le vsak dan vsaj po dvakrat z denarjem napolnjen, če se vse skupaj zračuni, je to že precej. In ker imam jaz pri vaših bolnikih najtežavnejše delo, imam pač tudi pravico do dohodkov. Pa jaz sem skromna duša in zahtevam na teden samo po dvajset kron, za manj se ne menim. Vseznal. Kaj si pamet izgubil, kali? Štipko. O ne, jaz ne. Vseznal. Dvajset kron in vse prosto? — Ne, to ne gre. Stipko. Prav gotovo, da gre. Vseznal. Kje je kdo, ki bi imel tako vi¬ soko plačo. Štipko. Vi, gospod Vseznal. Vseznal. Seveda, pa to je kaj druzega. Štipko (^ategnenoj, Tako, to je kaj dru¬ zega.' — Jaz vam pa povem, če jaz pri vas ne ostanem, potem je konec vaših čudežev. '3 Vseznal. Pojdi za sedaj, pozneje bova o tem govorila. Stipko. To se lahko zgodi; pa pod dvajset kron moja plača ne bo, pa je amen. (Odide.) Osmi prizor. Vseznal. Sever. Vseznal (sede qa mi^o in pozvoni). Sever. Dobro jutro! Vseznal. Dobro jutro !—Vaše ime? Sever. Peter Sever iz Škofje Loke. Vseznal faapiše). Dobro! —Vsedite se. (Pokale stol.) Sever (sede). Vseznal (odstriže Severju nekaj las nad tilnikom, potem gre k mi^i ter sko( povekšalno steklo ogleduje lase, nato pa reče); Gospod, vas pa že dalje časa, kaj bi dejal, že leto dni močno glava boli, ne res? Sever (se \elo pačudi). Da, to je bridka res¬ nica. Toda oprostite, ali res to poznate na laseh? Vseznal. Seveda. (Zopet ogleduje lase.) Glavobolu se pridruži pogosto tudi trganje po glavi, ne? Sever. Da, tako je. Vseznal (vstane). Dragi prijatelj, vi pač mnogo premišljujete ter svojega duha napenjate. Sever. To je že tako v moji službi. Vseznal. Vidite, stvar je taka: Vaš glavobol je posledica prevelikega truda. Zato si morate ’4 privoščiti več počitka; zlasti takrat, kadar vas začne glava boleti, nikdar ne smete naporno premišljevati. — Potem se mi zdi, da ljubite dobre in obilne obede. Kaj ni tako? Sever. Seveda je. Vseznal. Vidite, to je napačno. — Tu imate zdravilo. (Pomoli mu steklenico.) Kanite te tekočine eno žlico v čašo vode in si potem s tem vdrgnite vsak dan glavo in senci. — Nadalje vam svetujem, da imate lase vedno na kratko ostrižene, ter si po noči noge za¬ vijate v bato. Saj ste me razumeli? Sever. Razumel. Vseznal. In potem nikar ne pozabite po¬ skrbeti za več počitka ter pazite, da bo obed priprost — če vse to spolnite, vas zagotovim, da glavobola ne boste več poznali. Sever. Hvala lepa, gospod doktor! Z Bogom! (Vrje odhajajoč bankovec na krožnik.) Vseznal. Z Bogom! (Skoči hitro h krožniku in pogleda.) Dvajset kron, no, ta se je že dobro skazal! (Sede in pozvoni.) Deveti prizor. Vseznal, Jug. Jug. Dobro jutro ! Vseznal. Dobro jutro ! — Sedite ! Jug (sede). Vseznal. Vi ste? Jug. Pavel Jug. 1 5 Vseznal. Odkod? Jug. Iz Radovljice, Vseznal (odstriže mu nekaj las, nese k mi~i itd. — kakor poprej). Vi ste pač že dalje časa bolni na želodcu ? Jug. Tako je, že pol leta. Vseznal. Ne res — vas tišči v želodcu, zgaga vas peče ter pogosto se vam peha? Jug. Da, da, vse to je nad menoj. Vseznal. In pa, ne res, včasih vas prime krč v želodcu? Jug Res je, tudi. Vseznal. Kaj pa, ali tudi kdaj bruhate in se vas polasti za kratek čas tudi mrzlica? Jug. Da, tudi to se je že primerilo. Vseznal (vstane). To bolezen ste si na¬ kopali s težko prebavljenimi jedili, in pa s tem, ker ste jedli včasih prevroče in premrzlo; tu vam pa dam to-le stekleničico solne kisline, vlijte vsak dan po pet kapljic v čašo vode, potem se bo pa želodec že poboljšal. Jug. Lepo zahvalim, gospod doktor. Zdravi! (Vr~e na krožnik dva „brusa“.) Vseznal. Zdravi! (Pogleda na krožnik.) Deset kron! Ni slaba ta! — Tako, sedaj pride na vrsto gospod Baron. Deseti prizor. Vseznal. Baron Skala. Skala. Dobro jutro, gospod doktor! Vseznal. Dobro jutro, Bog daj! — Sedite! Skala (sede). Vseznal. Vaše častno ime? Skala. Baron Skala iz Skalic. Vseznal (piše). Dobro, zahvalim! (Odstriže mu lase itd.) Kaj vas trpinči melanholija? Skala. Zadeli ste, gospod doktor. — Ne bi bil verjel, da vam bodo lasje to povedali. Vseznal. In pa velika otožnost in čemernost se vas večkrat poloti? Skala. Tudi. Vseznal (vstane). Najboljše, kar vam morem svetovati je, ogibljite se samote. Poiščite si večkrat veselo družbo.—Vi živite pač le bolj sami za-se? Skala. Tako je; glasne in šumne družbe mi ne ugajajo. Vseznal. To mrzenje skušajte premagati. Saj ni treba, da bi bila družba, Bog zna, kako hrupna, le vesela naj bo. Vam je zabava po¬ trebna, če ste navezani preveč na svoje otožne misli.'— Tu imate ta-le prašek (da mu škat- Ijico); denite ga vsak dan čisto malo na noževi ostrini v kozarec vina ter spolnujte moj svet glede družb, pa boste videli, da bo bolezen vaša pregnana. Skala. Iskrena zahvala! (Vr(e nekaj na krožnik.) Vseznal (pogleda na krožnik). O ti uma¬ zanost skopa baronovska! Samo eno krono! — Kdo pa sedaj pride? (Pogleda na listek.) A, gospa pl. Sova. (Pozvoni.) '7 Enajsti prizor. Vseznal. Služabnik. Služabnik. Dobro jutro! Vseznal (skoči kvišku). Dobro jutro! — Povejte mi, ni li tudi še neka gospa tam v predsobi ? Služabnik. Ne. Vseznal. Ne? (Za-se) Spaka, ali se je Stipko zmotil? Saj je vendar rekel, da je prišla gospa Sova, ki ima migreno. — Sedaj sem pa v škripcih, ko čisto nič ne vem, kaj bi bilo temu človeku. A poskusimo vsejedno! Kako se pišete ? Služabnik. Janez Tekač. Vseznal (japiše). Od kod ste pa ? Služabnik. Iz Volčje Jame. Vseznal. Že dobro. (Hoče mu lase odstriči.) Služabnik (odskoči na stran). Kaj mi pa hočete storiti ! Vseznal. I, ne bo nič hudega! Majhno las vam bom odstrigel. Služabnik. O, gospod doktor, jih imam že tukaj. Vseznal. A tako! — Toda ali ste jih odstrigli nad tilnikom ? Služabnik. O, ne, to so lasje milostive gospe pl. Sova. Vseznal. Čegave ? Služabnik. Milostive gospe pl. Sova; bo¬ dite tako prijazni ter jih blagohotno preiščite. 2 18 Vseznal (%a-se). A tako je ta stvar, slu¬ žabnik je toraj prišel za gospo Sovo, mh, da le vemo. (Služabniku:) Potemtakem niste vi bolni, ampak milostiva gospa? — Dajte sem lase. (V^ame lase ter jih pregleduje kakor poprej.) Milostivo gospo muči migrena, ne res? Služabnik. Da, tako trdi večkrat. Vseznal. Pa morda kdaj tudi bruha ? Služabnik. Tega pa ne vem povedati. Vseznal (vstane ter mu da neko škatljico). Tako, tukaj imate s salicilom okisani riatron ; tega mora milostna gospa Sova vsak dan po dvakrat eno žličko zaužiti. Potem pa to ji naročite, naj si privošči dovolj počitka, in pa zlasti v temni sobi naj prebiva. Ali ste razumeli? Služabnik. Razumel, gospod doktor. Mi¬ lostna gospa se lepo zahvaljuje. Z Bogom ! (Vr^e denar na krožnik) Vseznal (v^ame krožnik). Pet kron, no se že vzamejo. (Šteje denar.) Dvajset, trideset, eno- intrideset in pet je skupaj šestintrideset kron. Bo že. (Spravi denar v^žep.) No, sedaj moram pa videti, če se je Stipko premislil ali ne. (Pozvoni trikrat) Dvanajsti prizor. Vseznal. Stipko. Štipko (vstopij. Kaj želite, gospod doktor? Vseznal. No, ali si se že premislil? Štipko. Dobro premislil, gospod doktor. >9 Vseznal. Torej boš ostal? Štipko. Ostal, če mi daste po trideset kron na teden. Vseznal. Kaj, trideset kron ? Poprej si zahteval samo dvajset kron. Štipko. Da, gospod doktor, to je bilo poprej. Toda sedaj sem pa zopet drugače pre¬ udaril. Jaz sem se prepričal, da trideset kron nikakor ni preveč. Vseznal. Ti si pa vendar nesramen človek! Štipko. Kdo, jaz? Vseznal. Da, ti ! Štipko. Ne, vi ste nesramen človek, ki ljudi goljufate. Vseznal (hodi razburjeno po sobi, potem pa reče pomirljivo') : Štipko, bodi vendar pameten in pomisli, da ne boš lahko našel službe, v kateri bi toliko denarja zaslužil, kakor pri meni. — Naj bo, no, tri krone ti pa vseeno primaknem k dosedanji plači. Štipko. Ne, to je premalo. Tukaj pri vas ni vse skupaj nič; človek se ves skisa in splesnije. Saj ne pridem v dotiko z drugim, kot z bolniki in tepci. In človek tudi ne dobi proste urice, da bi ga šel izpit kozarec v go¬ stilno. Ako mi nečete dati trideset kron na teden, sem danes zadnjič tukaj. Vseznal. Če je pa tako, pa pojdi, kamor hočeš. (Odide.) Štipko. Tudi prav. (Žuga z a Vseznalom.) Pa tako gladko tudi ne pojde, gospod doktor! Za spomin ti bom že še eno naredil, da boš 2* 20 pomnil, kdaj ti je Štipko Tiček skoro zastonj služil. Toda sedaj moram pa vendar enkrat stopiti v gostilno, da bom videl, kakšen okus ima že kaj trtni sok. (Poje:) Kdo bi zmerom vodo pil? To ne more biti! Zdravje lahko bi zapil, Znal bi oslabiti; Grešni svet je utonil, Vodo nam je pokazil, Toraj se mi gabi včas, Kaj to briga vas? Kdo bi zmerom bil domd? To ne more biti! Želja moj’ga je srca, Med prijatTje iti Nič doma ne zamudim, Tud’ krivice ne storim, Iščem v tujšč’ni kratek čas, Kaj to briga vas ? (Glej ,Slov. pesmarica", I. zvezek, str. 173 in 175. „Prememba“ 3. in 5. kitica.) (Zastor pade.) Drugo dejanje. (Ista soba kakor v prvem dejanju.) Prvi prizor. Štipko. Štipko (pripoje na oder:) Kadar pri miz’ sedim, Glažek u rok’ držim, Se srce mi smeje, Oj, kakšno veselje! Kadar pa vinca ni, Takrat me vse boli, Vince mi zdravje da Ker moč v seb’ ima. Kadar pa d’narcev ni, Kaj pa nas to skrbi? Saj birt še kredo ’ma, Bratci, le pijmo ga!*) Tako, sedaj imam prav ugodno priliko, da staremu stiskaču eno zagodem. Doktorja ni doma, in ga tudi tako hitro še ne bo domov; da bi le kak bolnik pricapljal, potem bi pa j a z enkrat nastopil kot doktor. Zakaj če se natančno premisli, razumem o zdravilstvu jaz (Glej: „Slov. pesmarica", II. zvezek, stran 127 in 129. „ Gorenj. zdravica" 3., 4. in 3. kitica. Napev tamkaj.) ravno toliko, kakor dr. Vseznal — oba skupaj namreč nič — za denar je pa tudi vseeno, naj roma v moj ali doktorjev žep. Toda to pa rečem : tisti, katere bom danes zdravil, si bodo želeli, da bi jih ne v drugo. Samo potrebna zdravila si moram pripraviti. (Odide, pa se koj vrne s posodico, v kateri ima črno barvo in čopič; v drugi roki ima posodico z rdečo barvo ali lepo¬ tico ,,šminko 1,1 in dve stekleničici vode.) Tako, tu so zdravila za vse bolezni! In sedaj ne želim druzega, kakor — bolniki vkup, dr. Vseznal pa ostani nekaj časa zunaj! (Razpostavi vse na mizo.) Aha, nekdo že gre. Drugi prizor. Štipko. Brzobogat. Brzobogat (ima dolge, močne brke ter lepo obleko). Dober večer! Štipko (vzame klobuk z glave ter se pri¬ kloni). Dober večer, gospod — gospod — Brzobogat. Brzobogat, Brzobogat je moje ime. Štipko. No, to me veseli, da ste bogati. (Za-se.) Preklicano, brzo bogat bi bil jaz tudi rad, in marsikdo tudi še ! Brzobogat. Ali bi mogel govoriti z dok¬ torjem Vseznalom? Štipko. Gotovo da, bogati ljudje smejo vsikdar govoriti z dr. Vseznalom. 2 3 Brzobogat faa-se). To ti je pa čuden, predrzen človek. (Glasno.) Kdo pa ste vi, da hočete biti z menoj tako domači? Štipko. Kdo sem jaz? (Se potrka po prsih?) Jaz sem Štipko Tiček, član zdravilske umetnosti, privilegiran ud društva zoper obubo- žanje vinogradnikov in provizor pri doktorju Vseznalu. Brzobogat. Kaj dr. Vseznala ni doma? Štipko. Ni ga ne, pa bo že prišel, le sedite in potrpite. Brzobogat (sede). Štipko. Vi ste najbrž nahodni in prehlajeni, gospod Brzobogat? Brzobogat. O ne, ampak putiko imam, protin, protin. Štipko. A—ha potogrom je to, mh. Kaj ne, to je huda bolezen? Brzobogat. Pa še kako. To vč le tisti, ki jo ima! Štipko. Pa boste videli, dr Vseznal vse zna, gotovo boste ozdravljeni. (Za-se.) Ge bi le tudi ti meni moj prazen žep ozdravil. Tretji prizor. Prejšnja. Napetnik. Napetnik (pride s palico). Dober večer! Štipko. Dober večer, gospod — Napetnik. Tomaž Napetnik sem jaz. Ali je mogoče, da bi še nocoj govoril z dr. Vseznalom? 24 Stipko. O kajpa da! Še nocoj, nocoj' — Toda prosim, sedite, zdite se mi nekam utrujeni. Napetnik. Oh kaj ne bom, ko se vse noči vojskujem! Štipko. Vojskujete se, pa po noči? s kom neki ? Napetnik. Veste, sanje imam tako strašne. Tako živo se mi sanja, da me napada klerikalni zmaj — oh, kakšna je ta pošast! Včasih se priplazi po zemlji, včasih prileti po zraku, pa me hoče — —! Oh, kar strese me, če se le domislim! Stipko. Kaj ne poveste ? Napetnik. Da, kakor sem rekel: že pet noči se nisem nič odpočil. Kakor sveti Jurij sem vedno na konju ter zabadam klerikalnega zmaja ter mu sekam glave, pa rastejo mu vedno nove. Znorel bom, če ne ponehajo te sanje. Ko se prebudim, tresem se na vseh udih, srajca in še rjuhe so vse premočene. Dragi moj, to so človeške slabosti! Štipko. Ne obupajte, dragi prijatelj! Doktor Vseznal vse zna, on bo ugonobil tudi kleri¬ kalnega zmaja, da boste imeli mir pred njim. Četrti prizor. Prejšnji. Počivalnik. Počivalnik ^elo rdečim nosom vstopi). Dober večer, bi li mogel govoriti z gospodom doktorjem? 2 5 Štipko. Na vsak način! gotovo! — A vi ste mestni svetovalec Poličar, ne ? Počivalnik. O ne, tisto pa ne, ampak za¬ sebnik Cene Počivalnik. (Potegne Stipka na stran.) Veste, jaz bi se rad z gospodom doktorjem posvetoval zaradi svojega nosu Štipko A tako ! — Vi pač želite, da bi dobil vaš nos drugačno barvo? Počivalnik. To želim, saj gospodu dok¬ torju bo to mogoče storiti? Štipko. O gotovo, gotovo ! — Sicer je pa komaj potrebno, da se zaradi tega posvetujete z doktorjem, jaz vem za čisto priprost pri¬ pomoček. Počivalnik. Tako, res? — Kaj pomaga, no? Štipko Hm, pijte še več, da bo nos modre barve, pa ne bo več rdeč. Počivalnik. A — kaj zbijate neslane šale, to je resna stvar — Kje pa je gospod doktor? Štipko. Precej pride. Vsedite se. (Za-se.J Tristo medvedov, bogati bolniki! — Toda pričeti moram zdraviti, sicer se mi privleče Vseznal, predno končam ter mi vse skazi (Glasno prišlecem.') Blagovolite se, gospoda, potruditi v sosedno sobo; gospod doktor bo vsak trenutek tukaj. Kakor hitro bo pozvonil z zvoncem, pa pridite po vrsti v to sobo. Plačila za zdravljenje gospod doktor načelno ne zahteva. Ako hoče pa kdo sam od sebe kaj dati, položi naj to odhajajoč tam na krožnik pri vratih. Torej, gospoda, vstopite blagohotno v drugo sobo. (Vsi gredo v sosedno sobo. Štipko 26 naredi vsakemu posebej poklon.) No, dobro! Sedaj šepa urno prelevimo! Doktorjeva obleka mora vse premotiti! (Sname % obešalnika doktor¬ jevo suknjo (šlafrok) in čepico.) Malo moram pa vendarle premisliti, kaj naj vsakemu dam ali priporočim. — Številka prva ima putiko. (Išče po neki knjigi.) A—ha, je že tukaj. Putika, protin v nogah... Zdravljenje: Redno življenje; sredstvo, ki bolečine polajša: ogljeno-kisli lithion. — Številka druga nemirno spanje, hude sanje... No, kje bo kaj? Kje bo zlomek, pri spanju ali pri sanjah? (Išče) E, ti bom že po svoji pameti dal zdravila. Poglejmo naprej. Številka tretja, to je oni z rdečim nosom? No, temu bom pa že pomagal, če kaj gledam v knjigo ali nič. A sedaj je zadnji čas, da pričnem. (Sede mogočno ter pozvoni.) Peti prizor. Štipko. Brzobogat. Brzobogat. Dober večer, gospod doktor! Štipko. Dober večer! — Sedite! — Vaše cenjeno ime? Brzobogat. Brzobogat. Štipko. No, bomo pa pogledali, dragi gospod Brzobogat, kaj vam je. (V^ame škarje ter hitro odstriže Br^obogatu polovico brk.) Brzobogat (skoči kvišku). Za božji čas, kaj ste storili? Odstrigli ste mi polovico brk! Jaz 27 sem mislil, da je vaša navada, da odstrižete le nekaj las nad tilnikom. Štipko. Da, to sem delal poprej, a sedaj je to zastarelo. Sedaj imam drugo, novo me¬ todo. Brke veliko več povedo, kot lasje. Le poslušajte, takoj vam bom natančno razložil, kakšno bolezen imate. ('Pregleduje brke sko^i povekšalno steklo?) No, vi imate putiko, protin! Brzobogat To ste zadeli. Štipko. No, ali sedaj vidite, koliko so brke vredne? Pa vas tudi večkrat prsti na nogah bole? Brzobogat. Oh kolikokrat in kako! Štipko. Protin je gotov, ali sedaj moram pa določiti, če je tudi nevaren; tega pa drugače ne morem, nego da pogledam v vaše notranje. Brzobogat. V moje notranje? — No, kako hočete to učiniti? Štipko. To je moja skrivnost Vendar mo¬ goče mi je to edino le tedaj, če vas vspavam. Prosim, poduhajte to steklenico ter štejte do deset. Brzobogat. Ali ni taka omotica nevarna." Štipko. O prav nič! V dobri minuti pa se boste zopet prebudili. (Pomoli mu stekleničico pod nos.) Brzobogat (šteje, proti ^adnjemu čedalje bolj počasi). Ena, dve, tri, — štiri, — pet, — — šest, — — sedem, — — — osem. (Omahne nalahno na naslonjač.) Štipko. No, ta dobro spi! Jaz moram pa sedaj malo poskusiti, če imam kaj poklica za 28 slikarijo. (V^ame rdečo barvo ter mu ves nos poslika. Drug obrat? pa mu namaze s črno barvo; potem gre nekoliko proč ter ga opazuje.) Le poglej, kako je krasen! Izvrstno! O, srček, vsakdo se te mora razveseliti, kdor te ugleda! —-No, sedaj ga že lahko vzdramim. (Pod nos mu podstavi drugo stekleničico.) O, to ga bo ! Brzobogat (se počasi %ave). No, ali ste videli, je-li bolezen nevarna? Štipko. Videl, videl, pa ni nikakoršne ne¬ varnosti. — Tu imate zdravilo. Nastržite tega mazila na platneno cunjo ter položite na mesto, kjer boste čutili bolečino. Nadalje si položite za vsako uho gorčičen obliž ter na vsak prst na nogi špansko muho, pa boste videli, da bo bolje. Bizobogat. Srčna hvala, gospod doktor. — Lahko noč! (Vrje nekaj na krožnik.) Štipko. Lahko noč, gospod Brzobogat! (Stopi h krožniku.) Živio, slava! Dvajset kron! Tako se dele nagrade, da! Tako bom postal tudi jaz brzo bogat! — A hitimo! (Pozvoni.) Sesti prizor. Štipko. Napetnik. Napetnik. Dober večer! Štipko. Dober večer, gospod! Napetnik. Moje ime se glasi: Tomaž Na¬ petnik. Štipko (se prikloni). Prosim, izvolite sesti. 20 Napetnik (sede). Štipko. No, bomo pa pogledali, kakšna je vaša bolezen; sile menda ne bo. (Odstriže mu cel čop las.) Napetnik. Kako bom pa šel sedaj med ljudi, ko ste mi toliko las odstrigli! To je pa že od sile ! Štipko. Le pomirite se, gospod Napetnik ; lasje vam bodo hitro zrastli; jaz pa moram vendar imeti nekaj v rokah, da zaznam vašo bolezen, to razumete, ne? Napetnik. Razumel bi že, samo las je škoda! Štipko. Hm, hm. Vi pa slabo spite ter hude sanje vas mučijo, ne res? Napetnik. Oh, popolnoma res, gospod doktor. Zmeraj me preganja klerikalni zmaj! Štipko. Kaj ne, v spanju in sanjah veliko trpite ter ste vsi potni ko se prebudite; tudi se kar tresete. Napetnik. Da, ravno tako je, kakor ste rekli, gospod doktor! Štipko. Vi pač strastno prebirate časnike ter se bavite s politiko.'' Napetnik. I, s politiko se že pečam, pa sem bolj miren; berem pa časnike, o tisto pa, „Slovenski Narod“ vsak dan, če le izide, tudi »Rodoljuba« in „Gorenjca“ pogledam včasih. Štipko. Zatoraj! Sem si mislil! — Veste, vaša domišljija je prenapolnjena raznovrstnih podob, zlasti vam je ostal klerikalni zmaj v možganih. No, pa pomagal vam bom že, samo poprej, predno vam odberem zdravilo, moram 3 o se prepričati, kako je pravzaprav v vasem notranjem. Poduhajte to-le. (Ponudi mu ste¬ klenico.) Napetnik. Pa ne bo prehudo ? Štipko. Le na-me se zanesite, jaz že vem, kaj smem storiti in kaj ne. Štejte do deset' Napetnik (šteje): Ena, dve, tri, — štiri, — pet, — — šest, — — — (Zadremlje.) Štipko. Sedaj ti bom pa naslikal zmaja, le čakaj! (Pobarva mu nos rdeče, po licu pa ^majeve glave itd.) Ha, ha! Ta je lep! Sam sebe bo vesel, če se bo pogledal v ogledalo! Toda dovolj časa se že mudim z njim. (Dd mu poduhati drugo steklenico ter ga strese.) Napetnik (se prebudi). Kako kaže, gospod doktor t Štipko. Ugodno, samo strogo se morate ravnati po mojih ukazih. Prvič si vsak večer pred spanjem napravite pomirljivo pijačo, in sicer v velik kozarec vina boste dejali po tri nožne ostrine tega praška. A vino ne sme biti črno, ker to bivaš precej spomnilo na črne klerikalce ter bi potem pijača ne imela za¬ želenega učinka. Brati pa štirinajst dni ne smete nobenega članka. Pač si pa ponoči ovijte glavo vselej s tremi številkami „Slov. Naroda 11 , pod nogavice pa si natlačite „Slovencev“. Tako bo precej prvo noč konec vašega nemirnega spanja ter se boste polagoma okrepili. — Za pozneje pa si zapomnite to-le : Ko boste po štirinajstih dneh zopet začeli brati ^Slovenski Narod“, ne smete ga prvi dan prebrati več ko 15 vrstic, a ravno toliko vrstic tudi „Slovenca“. Potem pa privzemajte vsak dan po pet vrstic. Pri¬ poročam vam tudi nositi obleko svitle barve, ne pa črne. Pa da ne pozabim: v spalnici mora goreti vedno luč, v črni temi ne smete spati ! — Napetnik. Lepa hvala za trud, gospod doktor! Štipko. O, prosim. Napetnik. Lahko noč! (Vrje na krožnik denar.') Štipko. Lahko noč, gospod Napetnik! {Pogleda na krožnik.) Ju-hu-hu! Zopet dvajset kron! Dobra duša to, kdo bi si mislil! {Pozvoni.') Sedmi prizor. Štipko. Počivalnik. Počivalnik. Dober večer, gospod doktor! Štipko. Dober večer! — Kako se zovete? Počivalnik. Cene Počivalnik, zasebnik Štipko. Že dobro. (Odstriže mu šop las ter jih pregleduje.^ No, v vaših laseh pa ne najdem sledu nikake bolezni, pač pa se mi zdi sumljiva barva vašega obraza, zlasti nosu. Počivalnik. Resnično, in prav zato sem prišel k vam. Štipko. Potemtakem ni drugega pomočka, kakor da preiščem vaš želodec z X-žarki, zato ker je pijača, ki jo dobiva želodec, vzrok sum¬ ljive barve vašega častitega nosil. 3 2 Počivalnik. Dobro, torej pa poskusite z X-žarki. Štipko (mu dene steklenico pod nos). Štejte do deset! Počivalnik. Ena, dve, tri, — štiri, —■ pet, — — šest, — — sedem, — —- osem, — — — devet — (Polagoma omaga.) Štipko. Tako torej, moj ljubi Počivalnik! Ej, rdeča barva na tvojem nosu bo zginila kot sneg pred solnčnimi žarki. Naj se spremeni rdeča barva v črno! (Namaze mu nos črno, obrat? pa rdeče) I, sedaj je pa lep, sedaj! (Dd mu drugo steklenico ter ga trese, dokler se ne t^budi.) Počivalnik (gleda okrog sebe). No, kako je z želodcem? Štipko. Prebavljanje izvrstno. Samo stene želodčeve so vse prevlečene s špiritovim lakom. Počivalnik. Tako, tako? Štipko. Pa to ni ravno nevarno, to je ravno tako, kakor če je pipa preveč zakajena: oznažiti se mora. Zato vam strogo naročam, da štirinajst dni ne smete uživati nič drugega kakor ovsen čaj in prav malo ovsenega močnika. Počivalnik. Oh! Ovsen čaj in močnik! Štipko. Brez ugovora! — Po teh štiri¬ najstih dneh smete pričeti jesti tudi solato in zelje. Počivalnik. O joj, o joj! — In ves ta čas bo nos še rdeč? Štipko O ne, predno boste domov prišli, se bo rdeča barva že zgubila. Ge bi se pa 33 A barvani bolniki so revčki res veliki, kaj mislijo si-li? (Napev v prilogi.) A sedaj pa urno proč od tod, če ne bom imel na vse zadnje še z gosposko opraviti. {Sleče doktorjevo spalno suknjo.) Le brž vgostilno, sedaj se mi bo prilegel. (Med vrati pa se nadene ob Vse^nala.) primerilo, da bi se zopet pokazala, potem pa kopljite svoj nos v najboljšem, pristnem vinskem cvetu. Počivalnik. Hvala lepa, gospod doktor. Lahko noč! (Vrje denar na krajnik j Štipko. Lahko noč! (Pogleda na krajnik)) Ta zasebnik je pa bolj stiskač, samo pet kron. No, pa vsega skupaj je že nekaj, lepa vsotica petinštirideset kron ! (Spravi denar v jep) Torej moje delo je končano. (Poje:) No, doktorja igrati ni ravno težko znati, in dobro to mi de. Osmi prizor. Štipko. Vseznal. Vseznal. No, no, kam se ti pa tako mudi? Štipko. V gostilno in pa od vas proč. Vseznal Prosim, ostani še par trenutkov, nekaj bi ti še rad povedal. Štipko. Takot No pa povejte, samo pre¬ dolgo nikar ne pripovedujte. Vseznal Poslušaj, jaz sem si stvar pre¬ mislil. Naj bo, jaz te hočem zadovoljiti ter ti 3 34 plačati vsak teden trideset kron in od 10 ure si prost. Sedaj boš menda zadovoljen ? Štipko. Mislite, gospod doktor? — A meni se zdi, da sem dejal štirideset kron. Vseznal. O ne, ne, ti se motiš, trideset kron si dejal. Štipko. No, mogoče, da sem tako rekel, a pod štirideset kron ne ostanem. Vseznal. Pa za božjo sveto voljo, kakšen človek pa si ti? Vsako uro zahtevaš več! Toliko ti pa res ne morem dati. Štipko. Saj tega ne dajete vi, ampak neumneži, katerih je na stotine! , Vseznal. Ah, molči o tem. — No, vsaj do jutri ostani,Jutri se bova dogovorila. Ali boš? Štipko. Ce že ni drugače, pa prespimo to stvar, no. Toda poprej moram še v gostilno. Vseznal. I saj ti ne branim. Samo poprej mi prinesi iz spalnice tisto knjigo, ki je na mizi. Štipko. To se že naredi, precej jo boste imeli. (Odide sko^i stranska vrata.) Vseznal (obleče spalno suknjo). Ta presneti Tiček je zares nesramen človek! Štirideset kron, to je vendar pretirana zahteva ! Toda kaj hočem? Brez njega ne morem biti, svojo stvar prav dobro razume. No, morda pa jutri ne bo tako svojeglaven in trd. (Sede %a mi^o in bere.) Deveti prizor. Vseznal. Napetnik. Napetnik (pridivja v sobo). A tukaj je, malopridnež! Le počakaj, jaz ti že pokažem. 35 kaj se pravi druge ljudi imeti za norca ter jih barvati! (Zgrabi Vse^nala z a ovratnik ter ga tepe s svojo palico.) Ti ničvrednež! — potepuh! — goljuf! — ti slepar — ti —■ Vseznal. Pomagajte, pomagajte! (S težavo se mu iztrga.) Ali lepo vas prosim, ljubi moj mož, kaj vam pa je? — In pa kakšni ste? Ha, ha, ha ! Kakor bi bili prišli naravnost iz pekla, tako ste črni — — Napetnik. Kaj, kaj? Sedaj se mi bode pa še posmehoval? Jaz te bom že naučil, le postoj ! (IS’ povzdignjeno palico hoče vnovič nad Vse^nala. Ta pa zb e ji z a mizo. Napetnik z a njim; tekata okrog mize.) Deseti prizor. Prejšnji. Brzobogat. Policaj. Policaj in Brzobogat (vstopita ter osupneta). Policaj (prime Napetnika za ovratnik). Ka-kaj p-p-pa d-del-la-te tu-tuk-kaj? Napetnik. Kaj delam.' Tega-le vragovega sleparja bom premikastil. Policaj. Z-za-ka-kaj ? Napetnik. Sem-le poglejte zakaj! (Pokale mu svoj pobarvani obraz.) Ta prekvati goljuf me je za moj dragi denar vsega počrnil. Policaj. T-tak-ko? (Brzobogatemu.) V-vas t-tudi ? Brzobogat. Da, da, tudi. Vseznal. Toda prosim, saj ni res ! 3 3° Napetnik. Kaj ? da ni res. (Hoče s palico nadenj.) Policaj. M-mi-mir I (Br^obogatemu.) A-al-li j-je t-to p-pravi? Brzobogat. Da, pravi. Policaj (Vsetptalu). N -ni s-st-te o o-bdo- dolž-ženi, d-da s-st-te t-te g-go-s-gos-p-pode o-om-mot-til-li i-in p-pob-b-ba-bar-vali. Vseznal. Kaj ? Jaz naj bi bil te ljudi omotil in pobarval? To je grdo obrekovanje, podlo obrekovanje Ravnokar sem domov prišel, kako naj bi bil potem to storil, česar me dolžite? Brzobogat. Meni se hoče skoro tudi do¬ zdevati, da ni bil ta gospod. Glas tega človeka je drugačen, kakor je bil onega, ki nas je namazal s črno barvo. Toda v tej sobi je bil, imel je ravno tako suknjo. Vseznal. Kaj pa, ko bi bil Stipko Tiček? Enajsti prizor. Prejšnji. Š t i p k o. Štipko (s knjigo pod pazduho vstopi). Tukaj, gospod doktor — (Osupel obstane.) Kaj pa je tor Ha, ha, ha! Ta je pa nekaj vredna, ha,ha, ha! Vseznal. Ti ljudje trdijo, da so bili v moji nenavzočnosti tukaj ornoteni ter potem v omo¬ tici pobarvani, kakoršne vidiš; ali si ti to storil? Štikpo. Tristo medvedov! To trdijo ti ljudje ? 37 Brzobogat. Da, da, ta človek je bil; sedaj ga pa po glasu čisto dobro poznam; ne res, gospod Napetnik ? Napetnik. Da, da, ta človek je bil. Štipko. Gospoda moja, meni se vidi, da se motite. Brzobogat. Nikakor ne! Kaj nam niste dali poduhati stekleničico, da smo padli v omotico. Štipko. I, kje pa? Brzobogat. No, kaj ni res? Štipko. Ni res, jaz tega nisem storil. Brzobogat. Kdo pa je bil to naredil? Štipko. Vi sami ste si krivi omotice Zakaj ste pa držali nos nad stekleničico? Ce bi tega ne bili storili, ne bi bili omoteni. Kdo vas je pa silil? Napetnik. Meni ste tudi dali stekleničico poduhati, in ko sem v omotici spal, ste me namazali črno. Štipko. Ha-ha-ha ! Ta je lepa! Ko je spal, takrat me je videl, da sem ga barval. Kaj spite kakor zajec z odprtimi očmi? .Policaj. K-kak-ko s-se p-pi-š-šete? Štipko (ga oponaša ter tudi jecljaje od¬ govarja'). Jaz se pišem za^ Stipka Tička. Policaj. K-kak-ko? S-š-š-št- i Štipko. Že prav, že prav: Štipko Tiček. Policaj. P-po-v-vej-te, k-ka-k-ko s-ste t-to n-na-nar-nared-di-li? Štipko. O, to pa z največjim veseljem! Poglejte, to-le stekleničico sem vzel ter o dal vsakemu pod nos, vidite tako le (dene mu ste- kleničico prav pod nos; policaj se hitro odmakne), potem so morali do deset šteti in nato so zaspali. Potem sem pa vzel posodico s črno barvo, pomočil čopič vanjo in vsacega tako-le pobarval. (Pri ^adnjih besedah prav urno policaju potegne parkrat po obratu.) Policaj, V-vi s-st-ste z-z-zap-prti. Štipko. Sedaj pa res še ne ! Pa danes tudi ne utegnem v zapor, jutri pridem. (Sede v naslonjač.) Tako ! A-ha! Le odpočijmo se malo od truda! Ha, ha! Vsi ste jo dobili pod nos in vsi ste nafarbani, zlasti pa skopi doktor. Ha, ha! Tako se maščuje Stipko! Vseznal. O ti prekanjeni slepar! Štipko. Slepar je nekdo drugi! (Kaje na Vsetpiala.) Policaj. V-v im-men-nu p-posta-ve. (Za¬ grabi Štipka ja vrat) Štipko. Strani, pravim! (Sune policaja, da pade na tla) Policaj. P-po-pom-mag-gajte ! p-po-pom- mag-gajte ! Napetnik in Brzobogat (planeta na Stipka, da bi ga jlekla ij naslonjača. Policaj tudi vstane ter se hoče lotiti Stipka. Štipko vse odbija. Nastane pravcato ruvanje, ki se konča s tem, da Stipko vse pomeče po tleh na kup, na kar Štipko hitro nanje sede ter od veselja s kapo maha. Takrat pa hitro jastor pade.) Vaški skopuh Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal Soški, (Ponatis i% „Zore“ l. i8g5.) Os ob ©: Lakota, skopuh. Jecljaj, vaščan. Zlomek, njegov brat, berač. Gomilar, starček vdovec. Škratje. Dejanje se vrši v kmetski vasi. Prvo dejanje. Prvi prizor. Jecljaj in Zlomek stojita v mraku pred hišo. Zlomek, Veš kaj, Jecljaj! — Jaz in ti sva dva — ti si ti, jaz sem pa jaz. Ako bi kdo naju vprašal po pameti, dejala bi mu lahko, da je prišel na Kras po vode. Oba sva, kakor bi enega skril in drugega pokazal. Odkar pa solnce mrka in mesec trka, biva med pošte¬ nimi ljudmi poštena navada, da ne dražijo drug drugega s skrivnostim!. Ti pa se mi mrdaš in mencaš nocoj, kakor bi vedel bogve kaj. Ce veš, povej, če pa nočeš povedati, ostaneva si vendar, kar sva. — Lahko noč tebi in tvoji skrivnosti! (Hoče oditi.) Jecljaj. No, no, Zlomek, ne bodi taka kislica. Saj sme menda človek tudi v šali ka¬ tero reči. Torej poslušaj, da ti povem. Zlomek (stopi korak bli^e). Todžt resno, ker danes sem vstal z levo nogo ! Jecljaj. Tvoj brat — Zlomek (naglo in srdito). Jaz nimam brata! (Hoče oditi.) 42 Jecljaj (ga pridržuje). Lakota je pripravil Gomilarja na boben. Jutri popoldne bo dražba. Zlomek (stopi strme korak na^aj). Beži! Res? Ta črna duša, ta krepelec stari, zgaga skopuška! — In tega imenuješ ti mojega brata? — Pahnil me je iz hiše, prevaril me je za doto, sedaj pa odira in slepari poštene ljudi. — Kdaj sem pa jaz koga osleparil, odrl ali pahnil iz hiše? — Lakota je lakota, jaz sem berač, toda pošten človek, kakor me je Bog vstvaril! Jecljaj Saj tudi ne trdim, da nisi po¬ štenjak; čemu bi tedaj ongavil? Saj veš, da mi je na jeziku, kar hranim v srci. To pa vender ni lepo o tebi, da tako sovražiš človeka, ki ti je brat, bodi že poštenjak ali slepar. Zlomek. Glej ga šmenta! Kdo ti je na¬ tvezi], da ga sovražim? — Nič ga ne sovražim, prav čisto nič; zato se pa tudi izpovedal nisem tega greha o Veliki noči. Jaz bi samo rad, da bi ga srečala pamet, da bi spoznal svoj greh. Vidiš, Jecljaj, tako je; ne sovražim ga pa ne. Jecljaj. No, glej, saj nisem mislil na so¬ vraštvo, toda prišla mi je beseda tako na jezik, da sem jo moral blekniti. Pravil in trdil sem vedno, da si dober človek, zato pa ne rečem nobene žali besede več. Zlomek. Malo vode se bode steklo več in zgodilo —■ Jecljaj (prestrašen). Tiho! Glej ga, tam prihaja! Drugi prizor. Prejšnja dva in Lakota. 43 Lakota (vstopi od leve in postoji ^mišljen sredi odra). No, šara res ni vredna bogve kaj, a nekaj bo vender, nekaj ! Da se le blago speča v denar, pa je dobro. Z blagom ne more človek dandanašnji nikamor. (Zagleda na tleh star gumb in ga pobere.) Hej, človek ne ve, a čez sedem let vse prav pride. (Vtakne gumb v jep.) — Eh, butica! (Udari se ob čelo.) Tudi Repinovca bo treba kmalu potipati, dru¬ gače se mi vrag zadolži, da ne spravim reparja od njega, ako ga trikrat ob tla telebnim. (Stopi ^a korak naprej; nekaj mu ^acvenketa pod nogami; pripogne se.) Denar? Kaka šestica! Eh, vrag, kos ubite steklenice! (Vr(e nevoljno proč.) — Le čakaj, le, ti mi pa ne uideš, Gomilar! Po¬ kažem ti, kako se plačujejo dolgovi, kajti za nos se ne dam voditi, posebno od take šleve ne... Oberem te do bele kosti... Hej, Vrbanček, nič strahu, vse naše! Tristo rumenih, ti si pravi lisjak, pretkan in premeten ves, kar te je. Kaj so drugi 1 (Hoče oditi.) Zlomek (glasno in ^badljivo). Bog nas varuj kuge in Lakote! Jecljaj (mu miga in name^ikuje, naj molči.) Lakota (se o^re osorno). Ti pes! (Hoče oditi.) Zlomek. Ti volk! Lakota. Kaj lajaš? 44 Zlomek. Kaj tuliš? Lakota. Saj še se snideva! (Odide.) Zlomek (hudomušno}. Drevi, kaj ne? Tretji prizor. Zlomek in Jecljaj. Jecljaj. Šmentan bodi, ti pa znaš potipati človeka! Zlomek. Kaj meniš, da se ga bojim? Jaz povem vsakemu, kar mu gre, in nikdo me še ni pogoltnil zato. Jecljaj. Hm, raca na vodi, a vsak ni, da bi imel srce na jeziku, kakor ti. Naj se pes obesi, jaz bi se ne upal drezati vragu pod nos. Pripravil bi me šment še lahko kam, kamor si ne želim nikdar priti. Zlomek. E j no, kam neki? Jecljaj. Nese me lahko v sodnijo. Tja pa ne maram, rajši izgubim devetindevetdeset pravd in sedim doma za zapečkom. Zlomek. Ha, kako si čuden! Dveh „škricev“ bi se bal? Vsi „škrici“, kačjih živi pod solncem, jaz pa sam, in ne vstrašim se jih. Jaz bi jim pokazal, kako se brusi pete Jecljaj. Mari se ti pravi zastonj Zlomek? Zlomek. A čakaj Jecljajček' Odzvonilo ni še zadnjemu mrliču. Zgodilo se bode še marsikaj, kar se še ni. Jecljaj. Pride pa zopet kaka žaltava na vrsto, kaj ■ 45 Zlomek. Ušesa imej nastavljena in oči odprte; v štiriindvajsetih urah zgodi se nekaj! — Lahko noč! Nikar ne sanjaj težkih sanj! ( Odide.) Četrti prizor. Jecljaj (sam). Čuden človek je Zlomek. Pošten, dobrega srca, a zvit kakor kozji rog, in skrit kakor polh v duplu. Raca na vodi, rad bi imel njegove lastnosti. Drugega nima nego pot, po kateri hodi, in prazno malho, a vender ga imajo povsodi radi. Hej, Jecljaj, da bi imel ti njegov jezik, kaj bi dal! Kolikokrat sem se revež jezil sam na se, ko sem bil ob nedeljah z drugimi v krčmi pri Bobku! Vsak je povedal katero, samo jaz sem se držal, kakor da sem zastavil jezik. In če sem po¬ skusil ovaliti katero, sem pa tako nerodno majal in obračal jezik, da sem povedal mesto smešne neumno. (Zazvoni »Zdravo Marijo.") Hej, skoro bi bil pozabil, domov moram. Ži¬ vine še nisem napojil. {Sname klobuk ra^ glavo, se prekrila in odide.) (Zastor pade.) Drugo dejanje. Prizorišče: Razpotje. Noč. Mesec sveti. Prvi prizor. Lakota (stoji z lopato in kopačo na raz¬ potji, pod pazduho tišči letoraslo leskovo mladiko. Ozira se pazno okrog sebe, položi lopato in ko¬ pačo na tla). Sam sem, hvala Bogu! Opazila me ni živa duša (Oglasi se čuk, Lakota se strese.) Ti mrha škratja, povsod te vrag nosi. Doma se mi dereš cele noči in mi ne daš miru, sedaj se pa prihuliš še sem. Čakaj, pokažem ti, kdo sem jaz . . . Hu — u — uššš! ('Mahne z le- skovko', pači) e se frfotanje.) Aha, si šel, ti škrat črni; huuu, vrag, ne žival! (Ura bije; Vrban šteje) ena, dve . . . (do enajst). Čas je, Vrban, da se lotiš dela. Bog daj srečo ! (Prične risati Z leskovko kolobar, a med tem z a ^ um i nekaj.) Vraga, sam ne vem, kaj mi je nocoj. Plašen sem kakor otrok v srajci. Vsak šum me pre straši; pa bodi, kar hoče, nocoj ali pa nikdar! Kresni večer je le enkrat v letu in le enkrat v letu cvete zaklad. — Bog daj dobro. (Na- 47 pravi ris % leskovko in natrosi praprotnega se¬ mena; začuje se tajno vršenje in piš, naposled (vijganje) Aha, bo že! (Lakota se strese.) Sveti križ božji! (Zasliši se rožljanje verig, potem tri¬ kratno (vižganje.) Glas (qa kulisami, votlo). Kdo si ? Lakota (boječe in tiho). Jaz. Glas (osorneje). Kdo si? Lakota (plašno, a glasneje). Jaz. (Zopet rožljanje verig in (vijganje.) Glas (od bli^o in močno). Kdo si? Lakota La-Lakota sem, Vr-Vrban- (Za kulisami tulenje, jvijganje in rožljanje verigami.) Drugi prizor. Lakota in Vrag. Vrag (plane no oder tuleč in rohneč). La¬ kota — Lakota — Ime kaže moža, a ne verujem imenu; zato povej odkrito, kar te vprašam, če ne — (Udari nogo ob tla.) — Komu služiš? — (Lakota se ^vija in obotavlja, obraba se mu bere strah in gro^a.) Odgovori, ali — (Tulenje in jvijganje ga kulisami) Lakota. Ni — ko — mur -— Vrag. Laznik! Govori, zakaj si me pri¬ klical? (Za kulisami cvenka denar.) Lakota. Bo — bog (Nemir od gzdaj se ponavlja.) 48 Vrag. Vprašam te zadnjikrat! Komu služiš? (Denar cvenka ^opet) Dakota. Du — du — hu — Vrag (srdito). Pes, ime povej; duhov je več! Lakota. Hu — hu dobnemu. Vrag. Pravo ime, če ne — (Stegne roki, kakor bi ga hotel ^grabiti.) Lakota. Hu — di — ču — (Surov krohot kulisami.) Vrag. Kaj ljubiš nad vse? Lakota. De —• nar — (Žvižganje in rožljanje) Vrag. To še ni nič! Naštej mi vse, kar si storil meni v čast! Lakota (prose). Saj ve — veš ve — veste — Vrag. Čas je kratek, a plačilo je veliko. (Cvenkanje denarja.) Lakota. Pisal sem krivične račune — (Žvižganje %a kulisami.) Vrag (osorno). Govori jasno, če ne — (Od vseh strani se prikaze polno črnih rok, kakor bi ga hotele pograbiti) Lakota. Osleparil sem za 150 goldinarjev. Vrag (%are(i vanj). Koga, duša? Lakota. Re — Re — pinovca — (Surov krohot kulisami.) Vrag. Eno dobro delo. Naprej! Lakota. Prevari! sem malovrednega po¬ tepa — — 49 Vrag (ga popade, kakor bi ga hotel vreči ob tla; i^a kolis priskačejo črne pošasti, ki mahoma ^opet izginejo'). Poberi se! Hudič ne kupčuje z drobižem! Lakota (naglo). Brata, brata sem osleparil za dedščino, pahnil sem ga od hiše —- Vrag. To je nekaj, a še premalo. Dalje. Lakota. Goljufal sem, kalikor sem mogel. Vrag. To zna vsak. Veš še kaj? Lakota Nič, nič več, samo — sleparil sem. Vrag. Želiš samemu sebi dobro? Lakota (prose). Želim. Vrag. Torej nadaljuj! (Denar cvenka.) Lakota. Nekega dedca sem — Vrag (zarohni). Ali veš, s kom govoriš ? Lakota. Zapisal sem mu petsto namesto dvesto — Vrag. Duša! Reci torej: Gomilarju! (Žvi¬ žganje, krohot in tulenje z a kulisami.) Ne boj se, služil si mi zvesto; a jutri pride Gomilar še k tebi — Lakota (nestrpno). Naj pride, naj pride! — Plačilo! Plačilo! Vrag. Koliko zahtevaš? Lakota (vznemirjen). Dosti mi ne moreš dati, preveč tem manj! Vrag. Naj bo, kakor hočeš! (Zabrlizga na vso moč.) 4 5° Tretji prizor. Prejšnja dva. Roj škratov se pridrvi od obeh strani na oder; na sredo pade težka vreča. Hudiči žvižgajo, se spakujejo in plešejo. Lakota (objame hlastno vrečo). To je moje? Vse je moje? Vrag (hudomušno). Ne vse! Lakota (razjarjen). Ti šleva, slepar! Ti kurja smrt, mulec, kozlobradec! Ti si hudič? — Kaj še! Slepar si, kozel, „figamož“! (Zgrabi lopato in se spravi nad hudiče.) Vrag. Gloveče, stoj! Hudič ni človek! (Svojim drugom): Naložite mu vrečo na rame in spremite ga do vasi! JSaJota. Ni treba, pojdem sam. Vrag. Drži jezik za zobmi! — Ker si tako drzen, zapomni si, kar ti povem. Ce razvežeš vrečo, predno dojde Gomilar k tebi, spremeni se ti ves denar v steklo in črepinje ! (Spaki naloge Lakoti vrečo; vsi odhajajo) (Zastor pade) Tretje dejanje. Drugega dne zjutraj. Lakota sam doma v sobi. Sredi sobe le^i odprta vreča, okrog nje po tleh lončene črepinje in razdrobljeno steklo. Prvi prizor. Lakota, (koraka je^no po sobi; vrat ima obvezan, kašlja in kolne). Svet je zvit, zapeljiv, hudoben; poštene duše ni več pod solncem. Sami vragi, spaki, škrati. Zavist se bere vsem z obrazov. Obrekovanje je vsem na jeziku, hudobija v srci. — Nikomur ne zaupam več, tudi samemu sebi ne. — Butica! — Rado¬ vednež! — Ubogati si moral hudiča! — Tumpec! (Bije se s pestjo ob čelo.) Kaj ti pomaga sedaj ves trud in upanje? Nakopal si si naduho, za¬ pravil si pljuča, smrt te je pičila . . . (Strese se.) Uuh! — Mesto zaklada imaš vrečo Čepin; huuu! Kako trapast je človek' (Omahne obupno na skrinjo.) Konec me je! Umorila me je zavist, hudobija in nevoščljivost drugih. Preganja me vse, nikdar in nikjer nimam miru. — In čemu? Ker pravično terjam, kar mi gre, ker sem po¬ štenjak, ne dado mi miru. Pravijo, da sem bogat, zato me zavidajo in sovražijo. Pravijo, 4* 5 2 da sleparim in odiram ljudi. Kaj morem jaz zato, če drugi ne znajo gospodariti? Kdor ne zna, uci naj se! (Vstane, se oprezno o^re proti okrni. Nato privzdigne desko v podu, vzame izpod nje star, zarjavel ključ in odpre skrinjo. Iz nje izvleče rejeno mošnjo, spusti se na kolena in jame preštevati.) Oj cekinčki, moji cekinčki! (Stiska mošnjo k sebi.) Vi ste veselje mojega revnega srca! Le vi mi sladite življenje sredi zlobnega sveta! Vaš blesk je svetlejši nego solnčni žar! Najsi solnce vtone za večno, ugasnejo zvezde na nebu, mrkne mesec — meni bo vender vedno sijalo solnce, dokler objemam vas, dragi moji cekinčki! Razven vas nimam prijatelja na svetu. (Izvleče šop bankovcev.) In vi papirčki, nebeške podobice, kdo zna vašo vrednost? Vi ste zaplata, s katero se zakrpa in založi vsaka vrzel na svetu! Vi ste ključ, ki odprete sleherna vrata! Kjer ste vi, ni žalosti, ni nesreče; z vami prebiva blagor in zadovoljnost. A vendar, malo vas je, malo, malo. Da bi bili pod mojo streho vsi, kar vas je raztresenih po vesoljnem svetu! Kako srečen bi bil! Spal bi z vami srečen, srečen! (Dolg molk. Glavo nasloni na skrinjo ves z ama knen v sladke misli, slednjič se dvigne kakor v snu.) Toda revež sem, velik revež! Da bi narasel kupček vsaj še za toliko! (Pokaže z roko.) Mirneje bilo bi mi potem srce in sladko bi se zazibal v sanjah, ako bi smel reči ali vsaj misliti si: Hvala bodi Bogu, dovolj imam! Ni na svetu meni enakega, ni¬ kogar ne potrebujem. A daleč, daleč sem še 53 oddaljen od one sreče! (Zagleda vrečo.) Ti — tiii -— (Vzdihne ter si otre sol^o) Da bi bilo notri, kar — (Vzdihne $opet.) A svet je gad in upanje je strup, vrag sam je pa slepar! — Nikdar, nikdar ne boš srečen, Vrban! (Nasloni glavo na skrinjo in ihti.) Drugi prizor. Lakota in Zlomek. Zlomek (stegne pest sko^i kriče v okni). Nikdar — v stari koži. (Lakota plane kvišku kakor besen, obriše si naglo sol^e in obstane sredi sobe.) — Kaj se držiš, kakor bi se bil najedel kisle repe? Morebiti si izprašal vest? Lakota (popade palico ter jo zabrusi proti oknu.) Poberi se, hudoba, Ti zavist zelena! Zlomek (mirno'). Mirno, Vrbanček, saj ni zavist tako zelena, kakor se ti domneva. Lakota. Poberi se mi, grdoba črna! Okno je moje! Zlomek. No, že grem, saj že tako prihaja — že veš — sinoči, stari Gomilar. — Zdravo! Vrnem se kmalu. (Odide.) Tretji prizor. Lakota (bled in osupnen). Prihaja — že veš -—■ starec — (Omahne na skrinjo) Je li mogoče, da on ve, kaj je bilo — sinoči? — Ne! Ni mogoče! (Molk.) Rekel je le tako po naključbi. Vendar — grozno! Grozno! — Jaz nesrečnik! (Sega si obupno v lase.) 54 Četrti prizor. Lakota in Gomilar. Gomilar (vstopi sključen in reče s tresočim glasom). Hvaljen bodi Jezus Kristus! Lakota (skoči prestrašen kvišku, a takoj se ohrabri). Kaj že zopet prosjačiš in mijavkaš? Gomilar (prose). Prosim vas lepo, potrpite vsaj še tja do jeseni! Takrat mi pošlje sin iz Amerike in poplačam vam vse. Lakota. Kaj meni jesen, sin in Amerika! Daj mi, kar mi gre! Živeti moram tudi jaz. Čakal sem dosti dolgo; kar je preveč, je preveč. Gomilar (prosi še mileje). Prosim vas, za voljo božjo, usmilite se me! Glejte sam sem. Nikogar ni, da bi mi pomagal, odkar mi je umrla rajnka. (Otre si sol^o.) Premislite vender, kako je težko starčku samemu se preživeti. Rad bi — Lakota. Kaj meni za tebe in tvojo rajnko! Tudi jaz imam svoje križe in težave. Gomilar (otira sol^e.j Oh, usmilite se! Kam se hočem obrniti? Lakota. No, še kremži se mi sedaj tu! Vprašal te nisem za solze, marveč za denar. Plačaj mi, sicer — tam so vrata! Pri meni ne pomagajo nič kisli obrazi in solze. (Gomilar pade na kolena in tarna. Lakota mu obrne hrbet) Le mijavkaj in cvili, kakor ti ljubo — (Hodi gori in doli ter ^adene % nogo ob vrečo.) Brez denarja nobene milosti! 55 Gomilar (vstane, otere si sol^e in deje resno'). Z Bogom! Toda vedite, da pravični Bog še živi! A pri njem velja beseda: Brez pokore nobene milosti! ('Odide). Peti prizor. Lakota in Zlomek. Zlomek (plane v sobo). Vragov hlapec! Volk! (Lakota se stisne od strahu v kot in ne zjne besedice. — Zlomek grozeč sej) Tiii — kdo si ti?— Te je li stvaril Bog ali te je bruhnil iz sebe pekel? — Ti vragov zet! — Ce ne veš, pokažem ti izpovednika. (Udari se na prša.) Glej ga tu! (Lakota omahne.) — V mojih rokah si. Todk še je čas. Ce hočeš, povrni, kar si prisleparil, prekliči dražbo, in poskrbel bodem, da se steče vse gladko. Ce pa ne maraš sleči stare kože, odbila je ura tvoji sreči. Lakota (prose). Brat! Pomisli, brat — Zlomek. Pomislil sem, todk nočem ti biti brat, dokler me ne ubogaš. Lakota. Ali brat, ljubi moj brat, daj se pregovoriti! Dam ti oni križ tam v kotu; imam ga še od rajnke matere, kovinast je; lep denar dobiš zanj. Samo prosim te, da molčiš o tem, kar veš! Zlomek (osupnen). Ti, si li človek, ka-li ? — Boga prodajaš!? — Glejte, glejte, celo Iškrjote imamo v vasi! Lakota. Jojme, ne kriči tako! Molči o tem, ne bo zastonj! 5° Zlomek. Za se ne potrebujem ničesar, drugim povrni, za kar si jih prevaril! — [Oba ■molčita nekaj časa. Lakota premišljuje in gleda ne^aupno v Zlomeka, potem pa se ojunači.) Lakota. Pa me toži! Meniš, da se bom dal vstrahovati od malharjev in potepinov? Sam si, nikdo ti ne bo verjel pri sodniji. Zlomek [porogljivo). Ho-ho, sam sem? Kdo pa te je spremljal domov, kdo ti je na¬ ložil vrečo? Ha-ha-ha! [Lakota osupne, da ne črhne besedice.) — Še je čas! Ena beseda —■ in rešen si, sicer pa pogubljen. Nočem te izdati jaz, ampak izdali te bodo drugi, katerim je več do tega nego meni. Jaz nimam ničesar in tudi nočem imeti ničesa; zahtevam pa od tebe, da postaneš človek poštenjak. Ne prosim dote, tudi ne maram, da me vzameš v hišo in me živiš, samo krivice poravnaj' Lakota. Brat, usmili se me! Pomisli, da me uničiš! Dam ti toliko, da ti ne bo treba beračiti po svetu. Zlomek. Povedal sem ti, da ne govorim za-se. Lakota [pade na kolena in jame jokati j Brat, prosim te, kakor se Boga prosi ! Zlomek. Ne bodi prismojen! Vstani! Udaj se in srečen bodeš. Nikdo ne izve ničesar o tem. Šesti prizor. Prejšnja. Jecljaj. Jecljaj [plane v sobo bičem v roki in gleda strme sedaj Zlomka, sedaj Lakoto). Je-li — res, kar vidim, ali se mi ble — blede ? 57 Lakota (se zgrudi od strahu na tla in si ruje lase}. Izgubljen sem in uničen — Zlomek (Jecljaju, ki hoče dvigniti Lakoto}. Pusti, ga, pusti, saj mu ni sile. — Ali ti nisem pravil sinoči, da se zgodi nekaj v 24 urah. Lakota (še vedno vpije}. Jojmeni, končan sem — končan! Jecljaj (ge v a od ^ačudenja). Kaaaj se je zgo — zgodilo? Povej, ka — kaj se je ■—■ — Zlomek. Potrpi malo, takoj zveš! (Lakoti, kojega spravi na skrinjo}. Pameten bodi in udaj se, drugače — Pri Bogu je milost, pri ljudeh je ni! (Notranji boj bere se g obraba Lakoti.} Jecljaj bo priča; daj mi roko in reci: Velja! Prekličem dražbo in povrnem ves prisleparjeni denar (Prime ga ?a roko.) Torej velja? Lakota (vstane in vikne}. Velja! Zlomek (ga objame}. Brat, moj brat! Jecljaj (gapiči kazalec v čelo in gageva, kakor bi se mu gdanilo v glavi in reče}. Eh, sedaj urnem! — Ali nisem dejal, da je Zlomek zvit kakor kozji rog, toda poštenjak?! (Zastor pade.) Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. — Priredil Ant. Kr^it. Osebe: Anton Breznik, veleposestniK. Jože, ) Štefan, / s,nova - Krčmar. Matej, zvonarski pomočnik. Župan. Cotelj, berač. Martin, vojak, sin krčmarjev. Prvo dejanje. V ozadju nov ^von (ponarejen kake primerne tvarinej na votpi ali visoko obešen, lepo ovenčan, mlaji, ^astavice i. t. d. Prvi prizor. Matej. Cotelj. Matej. Nocoj nas čaka še težko delo. Da se spravi tak zvoz v zvonik, je treba krepkih in spretnih rok. Pa nič nas naj to ne skrbi. Tukaj je izvrsten tesar, ki je napravil jako primeren oder, ima pa tudi jako vešče ljudi, ki nam bodo pomagali; kakor bi pihnil, bo zvon v zvoniku. Cotelj (ogleduje ^von). Lep zvonček to! Saj ga je bilo pa tudi že res potreba. Veliko vasi sem že prehodil, kajti to zahteva moj stan, to je, dolžnosti mojega stanu zahtevajo, da obiščem razne ljudi, znane in neznane ter zaradi tega seveda nekoliko bolj med svet pridem. A to vam pa kar naravnost povem, da tako slabega zvonila nisem zlepa našel, kot je imajo ti-le Krtinci. Kako jim pa tudi na¬ gajajo povsod naokrog! Tega ne vč vsak, jaz pa vem, ker že po svojem poklicu svet bolj 62 poznam kot marsikdo drugi. Unkrat sem bil v Štrukljevi vasi v neki hiši, kjer me nekoliko rajši imajo kot drugod. Delal sem se jim ne¬ koliko bolj domačega in se lepo grel pri peči; kar se začno pogovarjati, kako v Krtinah zvoni. Hlapec pravi: »Na Krtinah imajo vsak dan praznik, ker tam vedno z vsemi zvoni." — „ Pojdi, pojdi“, ga zavrne dekla, „saj zvoni vedno samo z velikim !“ „Ha, ha“, pristavi hitro pastir, „seveda, ker imajo samo en zvon, pa še ta ne zasluži te časti, da visi v zvoniku." Jaz se pa tudi spustim v ta zanimivi pogovor in pristavim, kar sem slišal v neki drugi so¬ sedni vasi. Tam so mi pravili: »V Krtinah imajo tako velike zvonove, da je kembelj, ki se je nekoč snel iz zvona in padel na tla, pri¬ letel s toliko močjo, da je obvisel na bobovem steblu." Vsa čast torej možu, kateremu je prišla ta modra misel v glavo, da se je lotil novega zvona. Drugi prizor. Prejšnja in Jože. Jože. Kaj se pa zopet kregaš in zabavljaš, Goteljček? Matej. O, Cotelj, ne misli tako hudo, kakor govori, le to je prav glasno povdarjal, kako zelo je bilo treba naši podružniški cerkvi novega zvona, in da so si vaš očka pridobili neminljivih zaslug, ker so nam na svoj račun omislili tako krasen zvon. 6 3 Cotelj. Ali res, vaš očka sami so ga ku¬ pili? Ej, ej, tako blago je drago, to sem že večkrat slišal. A tega pa nisem le slišal, marveč tudi sam videl, da so jako bogat vaš očka; eh, njih črni gozdi, njih dolge njive, njih široki travniki, in pa ta lepa živinica, in pa ti cven- kasti tolarji in cekini . . . Lahko zvonove ku¬ pujejo in jih! No, pa naj ne bode oponošeno, saj je za dobro, sveto reč. Marsikak očenašek se bo zmolil na njih račun. — Pa ta-le Jožek je tudi kaj vrl dečko. Se nikoli me ni zmerjal; unkrat se mi je pa prikupil še prav posebno. Jaz sem bil že ves izhojen in mavha moja precej težka, kar pridrdra za menoj s svojim iskrim belcem in pravi najprej konju „eha“, potlej pa meni; „Cotelj, pa se raje sem-le vsedi na moj voz, saj vidim, da že komaj krevljaš." Oh, kako sem rad slišal to besedo. Kaj ne, Jože, da je bilo tako ? Jože. Le nehaj no, — pa povej kaj bolj novega! Cotelj. To ti pa vendar le tudi rečem, če mi zameriš ali ne, tvoj brat Stefan, tisti je bil pa še boljši od tebe; to je bil zlata duša za me. In le zapomnite si, to so nek gospod še na „kanceljnu“ povedali, nikoli ne bom pozabil resnice: Tisti, katerega berači hvalijo, ni slabo pohvaljen!“ Naj ljudje govorijo še tako hude reči o Stefanu, jaz ne verjamem, in ko bi hotel beraču kdo verjeti, bi jaz vsem ljudem pre¬ rokoval : Boste videli, da se bo še našel pravi hudobnež in da se še izkaže Štefanova ne- 64 dolžnost. Štefan je bil sicer nagle jeze, a zla¬ tega srca. Jože. Sam Bog te usliši in ti izpolni to prerokovanje; kako bi bili vsi potolaženi pri nas! Matej. Kaj neki delajo, da jih ni toliko časa. Zapovedano nam je, da ne smemo poprej zvona premakniti z mesta, dokler ne pride dobrotnik Anton Brežnik, oče župan in po¬ vabljenci. — Aha, oče župan že gredo. Tam-le pa Brežnik. Cotelj. O, zdaj pa le beži, Cotelj! Župan nič rad ne vidi ljudi moje vrste; in zdaj ima še bolj pogum proti vam, ker pravi, da so neki paragrafi tam z Dunaja tudi menda zoper nas. Memogrede naj opomnim, da bi bil že skrajni čas, da bi tudi v našo beraško korist skovali kaj postav, ne pa samo v našo škodo ! (Hitro odkrevljaj Tretji prizor. Prejšnji. Župan; nekoliko pozneje pride Brežnik od druge strani. Župan. Ali gospoda Brežnika še ni? Zdaj je najlepša prilika, da se mu zahvalim v imenu cele soseske; škoda, da gospod župnik ne utegnejo danes priti. Matej. Že gre, zdaj, zdaj bo tu. Brežnik. Srčno pozdravljeni, vsi dragi mi gostje! 65 Župan (se odkašlja). Častiti gospod! V imenu našega prečastitega gospoda župnika, v svojem imenu kot župan in v imenu cele so¬ seske Vas tukaj prijazno pozdravim in se Vam iz srca zahvalim za prelepi dar, ki ste ga na¬ klonili naši cerkvi. Naša vas je majhna in ni bogata, torej si ni mogla omisliti primernega zvonila. Večkrat mi je bilo zelo hudo, ko sem moral poslušati zbadljive zabavljice zaradi tega; a odslej bode drugače. Ponosni bomo lahko Krtinci in lahko porečemo vsakemu daleč na okoli: Ali imate pri vas kaj tacega? Častiti gospod, sam ne vem, kako bi se vam dostojno mogel zahvaliti za toliko dobroto. Veste, mi smo kmetje, nimamo tako izbranih in gladkih besedi; pa prepričani bodite, da imamo čuteče srce, da znamo hvaležni biti. Tega ste se že lahko prepričali, saj že več let živite med nami. Stokrat, tisočkrat, milijonkrat Vam povrni dobri Bog, kar ste storili naši soseski 1 Se naših otrok otroci se bodo hvaležno spominjali te dobrote in bodo molili za vas Bog vas ohrani, pre¬ blagi dobrotnik, še mnoga leta 1 Živijo ! Vsi. Živijo! Breznik. Nehajte, nehajte, dobri očka župan. Kar sem vam storil, ni nikakoršna do¬ brota, to je le moj stari dolg, ki sem ga hotel s tem poravnati. Ali nič več ne veste, kako je bilo pred dvema letoma, ko je bila moja hiša in vse poslopje v nevarnosti? Ali nič več ne veste, kako ste od vseh strani prihiteli in srečno zadušili ogenj, predno .je še mogel na- 5 66 rediti znatno škodo. Vi, preljubi Krtinci, ste bili, ki ste mi rešili poslopje in imetje. Srce se mi je topilo, ko sem videl vašo plemenito blagodušnost, solze hvaležnosti sem pretakal. In že takrat sem storil obljubo, da bom Vaši cerkvi daroval v čast svetemu Antonu, svojemu patronu, kak poseben kine, in glejte, danes izpolnim svojo obljubo. Tukaj vam izročam lepo doneči zvon, naj vam bo mili tovariš v veselju, dober tolažnik v žalosti, naj vzdiguje vaša dobra srca na kviško in kadar bodo moje kosti gnile že v črni zemlji — pa boste slišali zvečer milega zvona glas, spomnite se takrat Brežnika in molite za pokoj njegovi duši I Župan. E, danes ne mislite na smrt. Mi vsi Vam želimo, da bi še prav dolgo, dolgo živeli. Breznik. Tu imate tudi pismo, da je odslej zvon lastnina vaše cerkve. To pismo naj gospod župnik dobro spravijo. Ime zvonu je Anton, ker je to moj patron, pa tudi patron vaše cerkve. Zato je bila tudi moja želja, naj se ravno jutri ob mojem godu zvon prvič slovesno oglasi. Želim, da bi bil to pravi praznik, da bi bilo vse veselo, mlado in staro, malo in veliko. Naj se drugi tem bolj veselijo, ker se jaz ne morem . . . Župan. Veselo pa, veselo, zato bom že jaz skrbel. Vse mora biti v vencih —■ vse Ži¬ dane volje. Zdaj pa kar hitro na delo, danes mora biti zvon v zvoniku in vse dovršeno ; jutri bomo obhajali praznik, kakoršnega še ni °7 videla naša vas. Ako potrebujete še več delavcev in pomočnikov, kar recite, kar zapovejte. Matej. Oče župan, bodite brez skrbi; v kratkem bode vse dovršeno. Možje, hajd na delo, križ božji! (Ra^en %upana in Breznika vsi odidejo.) Četrti prizor. Župan in Breznik. Breznik. Oj, blagor vam, oče župan, ko ste tako lahko veseli ; moje srce je pa vse potrto! Ne bom ga imel več pravega miru, dokler se ne povrne moj Stefan; ne bom je imel več vesele ure na tem svetu, dokler se mi ne povrne ta izgubljeni sin, skesan in po¬ boljšan. Grozovito je njegovo zločinstvo; svo¬ jemu lastnemu očetu je hotel požgati hišo; svojega lastnega očeta pripraviti na beraško palico. Oh, to je v nebo vpijoče! Vendar — vendar, ko bi se povrnil, pa bi pokleknil pred svojega očeta in ga skesano prosil odpuščanja — odpustil bi mu in zopet bi ga sprejel za svojega ljubega sina. Za njim pa ne bom hodil — prosil ga ne bom, če tudi — Bog mi od¬ pusti — če tudi na cesti gladu pogine . . . Župan. Utolažite se, gospod, in prav trezno prevdarite: morebiti ste pa vendar le nekoliko preostro ravnali z Stefanom. Res, da je to strašna hudobija: zažgati hišo lastnemu očetu. A tega pa nič ne pomislite, da še ni gotovo, ali je vaš sin zažgal ali pa kdo drugi. Ali vas 68 ne spreleti neka groza, če pomislite; kaj pa če je nedolžen in sem ga jaz po krivici odgnal od hiše? Tujcu delati krivico je grdo, kaj pa še-le lastnemu sinu!? Jaz imam tudi precej izkušnje, pa moram reči, da kolikor morem jaz razsoditi vse okoliščine: Stefan je nedolžen te krivde, katere ga dolžite. Breznik. Pustite, oče, pustite to ... . Žalibog se jaz ne motim . . . Toda pojdiva še midva pogledat, kako se bo delo odsedalo; spravimo li srečno v zvonik novi zvon ali ne! Peti prizor. Stefan in Cotelj. Cotelj (pokuka na oder). Hvala Bogu, župan je odšel. Zdaj se vsaj da kaka prosta beseda ziniti. Tukaj-le bi bilo nekaj (fačne trgati pa¬ pirčke mlajev) za-me; tak praznik mora biti tudi berač Cotelj praznično opravljen; če dru- zega ne, vsaj pušeljc naj ima za klobukom! — Tako! Živijo gospod Breznik, ki je tak pre¬ krasen dar podaril Krtincem ! Toda malo bolj tiho, Cotelj, tam-le nekdo prihaja. Kdo bi neki bil? Nekako znan se mi zdi. (Štefan vstopi.) Šesti prizor. Cotelj. O, Stefan, moj dobri, moj ljubi Stefanček ! Kod pa hodiš, da te ni nikjer na spregled? Že več kot dve leti te nisem videl! 6o Caki no, da se te nekoliko nagledam; malo postaral si se, če mi ne boš zameril, pa ne¬ koliko shujšal. Ali ti je jeza škodila, ali ti je manjkalo jedi, povej no, govori! Jaz sem be¬ raškega profesijona in znam dobre svete dajati v tacih rečeh. Štefan. Za-me ga ni na svetu, da bi mi mogel svetovati kaj dobrega. Cotelj, nekdaj sva si bila prijatelja, ko sem te res rad imel zaradi tvoje odkritosrčnosti in dobrosrčnosti. Cotelj (se samosvestno namuzne in pristavi) Kaj ne, pa zavoljo moje poštenosti 1 Štefan. Tudi zaradi poštenosti. To je bilo nekaj, a zdaj je pa najina zveza postala tesnejša, kajti zdaj sva si brata. Ti nimaš nič, jaz nič ; ti nisi nič, jaz nisem nič. Cotelj. O, brata pa še ne; če že tako hočeš, pobratima si bodiva, da bode včasih tudi kaka boljša drobtinica padla s tvoje bogate mize v Coteljnova široka usta. — Pa šale na stran, zdaj ni časa uganjati burke — govoriva resno! Saj zdaj ostaneš tukaj doma, kaj ne ? Štefan. Jaz? Nikakor! Po skrivnih potih sem prišel semkaj in nepoznan hočem zopet odriniti odtod. V hiši svojega očeta nimam ničesar več iskati in tudi ničesar več najti. — Zavržen sem, pregnan od hiše, zapuščen — nimam matere, ne očeta — Cotelj. Štefan, ponižaj se, ukloni se! Pojdi k očetu — poklekni predenj — povzdigni svoji roki in prosi ga odpuščanja! Glej, kako je lepa hišica tvojega očeta! Štefan. Nekdaj je bila lepa, ko so še ži¬ veli moja ljuba mamka — ko sem imel še na svetu srce, ki me je ljubilo ! A zdaj ni več ljuba ta hiša očetova — zdaj je gadja groblja — v nji je dvoje kačjih src, ki se mi zdita tem ostudnejši, ker je eno — srce mojega očeta, drugo pa — srce mojega brata. In ti dve srci me sovražita . . . Ne, ne; očetova hiša mi je tuja, in mi ostane tuja. Proč, proč odtod! — Pusti me, Cotelj, da brž odidem in urno ostavim nesrečni kraj, kjer me je zadelo pre¬ kletstvo očetovo! Cotelj. Pomiri se, pomiri, dragi dečko in poslušaj pamet. Kaj pa hočeš začeti ? Štefan. To bodi moja skrb. Stradati sem se že navadil. In predno poprosim v domači hiši za košček kruha, raje obležim na cesti. Cotelj. Jaz bi sicer vsled tega ne bil ne na dobičku, ne na izgubi; vendar ne morem molčati, ker se mi smiliš, ko srečo tako pre¬ drzno pehaš od sebe. Ne bodi tako trdovraten in prevzeten, ali, da ti kar naravnost povem : ne bodi tak norec! Glej, tvoj oče ni tako hud, kot si ga misliš; ni ti še dedščine odrekel, marveč le žugal. In verjemi mi — jaz tudi kaj ljudi poznam ■— in še posebno dobro poznam tvojega očeta. Najboljša duša je na svetu. Takrat ga je bila premagala jeza in to vem, da se je že stoinstokrat pokesal. Ponižaj se in prosi ga odpuščanja; boš videl, da se bo vse poravnalo. In ravno jutri je najlepša prilika za to. Tvoj oče je podaril soseski nov zvon, ki ga je bilo že tako zelo treba, in tu bomo obhajali tako „žegnanje“, da ga Krtine še niso videle — glej, jaz sem si že naredil pušeljc. Srce tvojega dobrega očeta bo posebno mehko — in gotovo ti odpusti — Štefan. Kaj pa, ko bi ga zastonj prosi], in bi me zopet odpodil po pasje od hiše kakor unikrat, in tisti priliznjenec, moj brat, bi mu pa pomagal! Ah, te sramote ne bi prenesel! Ne, ne, ne morem, poznam trdoglavca. Cotelj. Prijatelj, ti se zelo motiš zaradi očeta in zaradi brata, zaradi vse hiše, ti sodiš napak in predrzno. -—• Kaj pa hočeš? Ali meniš, da bodo tvoj oče za teboj hodili, misliš, da bodo pred te pokleknili in te prosili: ljubi moj Stefanček, lepo te prosim, pridi, pridi zopet nazaj, vse te željno pričakuje, brez tebe nam ni mogoče živeti! Pojdi, pojdi! Kakor sem strgan berač, pa pravico še zmiraj ljubim in zagovarjam. Otrok se mora ukloniti starišem, sin mora prej odnehati nego oče! Štefan. Vse prav tako; toda tega ne po¬ misliš, kako grozovito sem bil razžaljen. Saj se še veš spominjati, ne, ko je predlanskim jelo pri nas goreti, kako se je drugi dan go¬ vorica raznesla po vsi vasi, da sem jaz zažgal. In kar meni nič tebi nič, zapodili so me od hiše, pregnali iz vasi. Otroci so s prstom ka¬ zali za mano ... In tako obložen s sramoto in zasmehom in prekletstvom očetovim sem moral iti po svetu ne vedoč, kako in kam. O strašni spomini ! Na novo se mi vzdiguje 72 jeza in srd v ranjenem srcu. Proč, proč iz tega kraja, kjer me ima vse za takega zločinca! Verjemi vsaj ti, Cotelj, da sem v tem nedolžen; jaz nisem zažgal, Jaz ne, jaz ne ! Cotelj. Pomiri se, Stefan, pojdi z menoj, da se na skrivnem pomeniva, kaj je ukreniti. Za zdaj je se najbolje, da ostaneš prikrit; kaj storiti jutri, to je še čas ugibati. Le kar z menoj pojdi! V srce se mi smiliš! Meni po¬ magajo drugi ljudje, naj pa še jaz kdaj komu kaj pomorem. Tudi berač zna biti plemenitega srca! (Odideta). (Zastor pade.) Drugo dejanje. Kmečka krčma, dve mi:), stoli i. t. d. Prvi prizor. Krčmar. To je življenje danes v naši vasi, kakoršnega že dolgo nihče ne pomni; to je čas žetve za krčmarja, sedaj pšenica zori, treba bo dobro srpek nabrusiti. — No, ta naš Breznik, ta se je pa izkazal, ta; dokler bodo Krtine stale, bo slovelo njegovo ime. Saj je pa bilo tudi že sila treba novega zvona; stari je tako brenčal, da si je bilo treba ušesa mašiti. (Gre 73 k oknu pogledat.) He-hej! Koliko je sveta! Od vseh strani gredo, po pet ur daleč so prišli, peš in z vozom. — Glej no, tam le se pelje Kovač in Kovačiča iz Nove vasi, za njim Sta- cunarjev iz Modrišča z ženo in fantkom, tam bolj zadaj kraljevi Jurče iz Sušja s svojim novim koleseljem, — — Ce vsi ti k meni pridejo, kam jih bom dejal? In tam zopet prihaja zvonarski pomočnik in naši vrli tesarji, ki so pomagali zvon spravljati v zvonik in so bili sinoč tako dobre volje pri nas. Take imam rad; prineso vsaj kak zaslužek. Tak delavec pride žejen v krčmo in ga kaj nese ; predno drugi še-le začne pokušati, je ta že dva vrčka izpraznil. Drugi prizor. Jože, Matej in tesarji. Jože. Dobro jutro, oče krčmar. Danes nam pa nosite na mizo najboljšega, ki ga imate v kleti — od zida! Krčmar. Takoj vam postrežem; danes sem že tako pripravljen na več gostov. (Gre ter urno pride % vinom in kruhom.) Matej. To se pa mora reči, da oče krčmar so urni in znajo priporočati ljudem svojo robo. Jože. Danes, prijatelji, ga le z veseljem potegnite, saj ste ga zaslužili. Krčmar. Tukaj sem vam, gospodje, pri¬ nesel najboljšega. Bog vam ga blagoslovi, z 74 boljšim bi vam ne mogel postreči. (Postavi kruh in vino na mi^o.) Jože. No, to je daleč na okrog znano, da take krčme ni, kakor je vaša. Vi znate gostom postreči z jedilom in pijačo, in pa, kar je glavna stvar — dragi niste 1 Krčmar. No, no, to že zahteva ljubezen do bližnjega, da se potrudimo, in ljudi dreti bi bilo grdo in greh. Matej. Kje je pa vaš Martin zdaj? Krčmar. Hvala za vprašanje. Veste, že dve leti je pri vojakih. Že dolgo nam ni pisal, tako da sem že nekoliko nejevoljen nanj. Jože. Ne smete tako prehudo soditi, tega ni nalašč opustil, vojak ima vedno mnogo opravila. Zdaj mora iti na vaje, zdaj na stražo, zdaj ga major kam pošlje, zdaj mu korporal kaj reče; in če noče ozmerjan biti, se mora vsak dan pridno snažiti. Vidite, dragi očka, potlej pa ne ostane veliko časa in veselja za pisanje pisem. Krčmar. Seve, seve, to rad verjamem. Toda vsi niso tako pridni, kakor opisujete. Jernačev Simen, ki je z našim Martinom skupaj pri enem regimentu, ta je bil že mnogokrat zaprt. Matej. A Jernačev Simen? Ge tega za¬ pirajo, pa ni čudno, saj je bil zaradi hudobije znan po celi vasi. Jože. On je tudi kriv vse nesreče mojega brata Stefana. Krčmar. Ko že govorite o svojem bratu, povejte no, kako mu je. 75 Jože. Ne vem. Odkar je šel od doma, nismo besedice slišali o njem. O, kaj bi hotel dati, ko bi bil danes tukaj, da bi se tudi vde- ležil današnjega praznika. Kako bi bilo stokrat bolj veselo ! Krčmar. Jaz bi tudi rad videl. Morebiti je pa tudi on vojak, kaj se ve, poguma je vedno dovolj imel. Tistega pa, kar so hudobni jeziki čenčali o zažiganju, dragi Jože, jaz ne verjamem. Jože. Vi mi prav iz srca govorite ■—■ kakor vi pravite, tako tudi jaz mislim, toda kar se je zgodilo, se je zgodilo — moj oče so se že davno kesali, da so se bili prenaglili in ga za¬ podili od doma! Matej Dobri Stefan, kje je neki? Morda je celo v Ameriki. Jože. Ne, tega ne verjamem. Najbrž jo je potegnil k vojakom. Matej. Jaz bi bil tudi najrajši vojak, in kar jezi me, ker so me izvrgli; kar srce mi veselja poskakuje, kadar jih mimo „maršira“ cel regi¬ ment z veselo godbo Krčmar. Prav pravite. Ko bi jaz ne bil že prestar, in pa, ko bi me putika tako ne stiskala, primaruha, precej bi jo potegnil v vo¬ jake. Vojak je lahko ponosen in ve tudi kaj povedati, in če se je izkazal v boju, ima tudi čast vse svoje žive dni, večkrat še po smrti. Jože. Matej, zdaj pa pojdimo, zgodaj je še, moramo trezni ostati, bomo pa popoldne nekoliko bolj podprli našega vrlega krčmarja. 7 6 Krčmar. Hvala lepa, gospodje! Vas pri¬ čakujem. Z Bogom za ta čas ! Vsi. Na svidenje! (Gredo.) Krčmar. To so pa junači to, in kozarce so poplaknili, da se ne more poznati, če je bilo kaj notri. (Odide.) Tretji prizor. Stefan (preoblečen, s ponarejeno brado). Zdaj sem pa že tako napravljen, da me nihče ne bo spoznal; lahko prosto hodim od konca do kraja vasi. Cotelj, ta je mojster, ta zna mladeniča premeniti v starca. Vendar vsekako mi je še treba velike opreznosti, kajti v tem kotu se še marsikaj lahko stakne. Naj pride, kar hoče. Coteljčka bom slušal. Pred vsem pa treba previdnosti. Četrti prizor. Krčmar in Stefan. Krčmar. Dobro jutro, gospod' Pozdrav¬ ljeni! S čem vam morem postreči? Štefan. Prinesite mi kaj dobrega! Truden sem od dolgega potovanja in potreben počitka ter krepila. Krčmar. Takoj, takoj — pri meni se je še vsak gost pokrepčal, naj je bil še tako truden, lačen in žejen. 77 Štefan (ja-se). To rad verjamem, če mu je dobro plačal. O, ko bi ti vedel, kdo sem jaz' Precej bi mi vrata pokazal. Krčmar. Nate, dragi mož, Bog vam bla¬ goslovi ! — Pa od kod pridete, če smem vprašati ? Štefan. Od kod ? Od daleč — daleč, še daleč proč od Avstralije sem potoval. Krčmar. Kaj — tam od Hrastalije, kjer črni divjaki stanujejo? — No, pa pridite od koderkoli, v naši hiši vam bode dobro po¬ streženo. Štefan. Da, od daleč pridem in prav vesel sem. da dobim prostorček, kjer se morem ne¬ koliko odpočiti. — Kakor se mi vidi, obhajate danes neko posebno slovesnost v vaši vasi ; vse je v vencih in zastavah in vaša cerkvica je vsa v cvetju. Kaj pa vendar je? Krčmar. Breznik, najbogatejši mož v naši vasi, je podaril — razumete, podaril nov lep zvon, in ravno danes bo prvikrat pel in vabil k službi božji. — Žegnanje je pri nas in zato je vse veselo. — Seveda, tak gospod kakor je Brežnik, lahko kaj tacega stori — on, ki ima vsega v obilnosti. Tak-le pa, kakor sem jaz in še drugih veliko, si mora pa vsak krajcar dobro ogledati, če hoče izhajati! Štefan. Ali nima Breznik nič otrok, da more deliti taka kraljevska darila? Krčmar. O, ima! dva sina, prava junaka; eden je pošten mladenič, drugi pa — tako pravijo — potepin. Štefan (je^en). Potepin!! (Se hitro umiri.) Da, da, kakor se to rado godi na tem ljubem svetu. Kaj pa vi, očka krčmar, če smem vpra¬ šati, ali vas pa ni Bog tako blagoslovil? Krčmar. Toliko, da se izhaja ; le pičli zaslužki! Štefan (%a-se). Grdi lažnik ti, kakor da bi že ne bil videl njegovih tolarjev in cekinov. (Glasno.) Tedaj pravite, da je Brežnik najboga¬ tejši v vasi? Krčmar. O, ko bi jaz imel le deseti del njegovega premoženja, ne vem, kam bi se dejal od veselja. Pa vendar ni srečen ! Štefan. Zakaj pa ne? Krčmar. Neko skrito bolečino mora imeti v svojem srcu. Revežem silno veliko daruje in priljubljen je pri vseh vaščanih. Štefan (^a-se). Svojega lastnega otroka pa je neusmiljeno zapodil od hiše. (Glasno.) Ali pride tudi kdaj k vam v krčmo ? Krčmar. Skoro vsako jutro na dober za- jutrek pa kratek pomenek. O, večkrat kako raz- dereva o starih časih, ko smo bili še mladi. Lejte, lejte, ravno prihaja tam izza vogla — precej bo tu! Štefan (za-se). Zdaj pa le previdnost! Peti prizor. Breznik. Dobro jutro, očka krčmar, pri¬ nesite mi zajutrek, kakor po navadi. Pa hitro, danes se mi posebno mudi. 79 Krčmar. Precej, precej gospod Breznik ! f Gre.) Breznik. Ali ste že tudi pokoncu? Vi ste iz okolice, je-li? Stefan. Da, gospod. Breznik Slišali ste, kaj ne, o naši slavnosti, pa ste prišli tudi pogledat? Krčmar. Tako, gospod Breznik, ali se ne pravi to hitro streči? (Bolj tiho.) Ta-le mož pride od daleč, tam od Hrastalje; ta je obhodil že ves svet; pomenite se kaj z njim, on mora veliko vedeti. Jaz imam pa posla čez glavo. ( Odide.) Breznik. Vi pridete iz daljne dežele? Štefan. Res je, da sem že obhodil veliko sveta, pa nikjer se mi ni zdelo tako lepo, kakor tukaj. In ko sem se približal vaši vasi in ogle¬ doval lepe sadonosne vrte pa krasno polje, bil sem kakor ginjen v srcu. Glejte, ta vas me živo spominja mojih otroških let; prav tako kakor tukaj je bilo pri nas doma. Breznik. Kje ste pa doma, dobri mož' Štefan. Tam blizo hrvaške meje je tekla moja zibelka. Breznik. In kam nameravate zdaj potovati ? Štefan. Oh, gospod, daleč, daleč, najraje tako daleč, da bi pozabil na svoj dom. Tam. bi zadobil morda zopet svoj dušni mir. Naj¬ rajši bi šel na kako božjo pot, morebiti bi tam našel zdravila svojemu ranjenemu srcu. Glejte, velik dolg imam na duši; toda nikar ne mi- s'ite, da sem kak roparski zločinec. To ne, a 8o ubog, nesrečen oče sem. ki je izgubil svojega ljubega sina. Breznik. Kaj, ubogi oče, ki je izgubil svo¬ jega sina? Povejte, govorite! Štefan. Oprostite; nerad razkrivam stare rane; že spomin sam mi je silna muka. Breznik. O le govorite — jaz razumem vaše bolečine in imam sočutje z vami. Gorje se lože nosi, ako se razodene sočutnemu pri¬ jatelju. Ako bi vam mogel kaj pomagati, iz srca rad bom to storil. Naročite si, kar si želite, plačam vse jaz. (Vr%e tolar na mi^o.) Štefan (^a-sej. Dobro! Naslikati ga hočem, da bo videl samega sebe kot v ogledalu. (Glasno.) No, če že hočete izvedeti na vsak način, vam povem. Že dolgo časa begam okrog po svetu brez miru. V moji rojstni vasi se je nekoč zgo¬ dilo hudo zločinstvo in vse je govorilo, da je bil zločinec moj sin. Celo jaz sem bil tako slep, da sem brez preiskave verjel ljudski go¬ vorici. Z mojim sinom — sam ne vem, kako je že to prišlo —- sva bila več časa nekoliko navskriž, in to me je še potrdilo v krivičnem sumničenju. V prvi jezi sem ga hitro zapodil od hiše, s sramoto je moral zapustiti dom in rojstno vas. Celo prokletstvo sem vrgel za njim na pot. Tako je prišel na ptuje — brez denarja, brez časti. Toda pregovor pravi: Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito; tako je bilo tudi tukaj —■ v kratkem je prišlo spo¬ ročilo, da te hudobije ni zakrivil moj sin. Na 8i vse strani sem pisal in pošiljal sporočila, toda prepozno — prepozno je bilo moje kesanje! Breznik. O, grozovita usoda! In kaj je prišlo potem? Štefan. Kaj je prišlo potem? O, bilo je prepozno — moj sin je bil mrtev — umorjen po očetovi roki! Breznik, Mrtev! — O, za Boga! Štefan. Da, mrtev! Obupal je in samega sebe končal. Breznik. Nehajte, nehajte! Preveč ste že povedali. Stefan. Glejte, zato me tako silno muči huda vest, in moje srce ne najde miru nikjer — nikjer! Povejte, kaj zasluži oče, ki je kriv smrti svojega lastnega sinar — Kaj zasluži? Breznik. Nehajte, lepo vas prosim, ne¬ hajte; zame je to preveč! Tu imate denar; pojdite na romanje, in kamor pridete na božji poti, molite še za nekega druzega očeta, ki ni manj nesrečen kakor vi! (Odide ves utrujen in prevzet.) 1 Sesti prizor. Štefan. Posrečilo se mi je; pušica je za¬ dela kakor sem želel. Skoro čutim, kakor bi se jelo jasniti tudi v moji glavi. Zdi se mi, da je tudi v mojih prsih nekoliko lažje. Taja se! O Bog, podpiraj me! Daj mi moč, da niorem odpustiti! pomagaj mi, da morem celo odpuščanja prositi! 82 Sedmi prizor. Krčmar. Stefan, ob koncu tudi Cotelj. Krčmar. Kam pa je izginil Breznik i Stefan. Kdo ve, menda je šel domov; v naglici je še denar pustil tukaj. Krčmar. Seve, seve! Breznik je danes ves razmisljen. Današnji praznik mu nalaga toliko opravila in skrbi, da ne ve, kje se ga glava drži. — Kaj pa vi, gospod? Vi ostanete pri nas! Je-li ? Boste le videli, kako znajo pri nas ljudje veseli biti. Dopoldne greste k sveti maši in pridigi, potlej pa spet lahko pridete in pri nas kaj zajamete. Ta-le soba bo tako bolj prazna, to sem prihranil za odličnejše goste; za kmete sem napravil kar tam pod kozolcem in na vrtu, saj danes ne bo dežja. Štefan. Bom pa tako prost; vendar s tem pogojem, če imate kako sobico, da bi bil po službi božji nekoliko sam; sem zelo utrujen, da se nekoliko odpočijem. Krčmar. To pa to; jaz rad postrežem, kar morem in komur morem; to je moj poklic. (Kotelj pokuka.) O, Cotelj, ti se pa kar brž po¬ beri, tukaj je za gospode, danes se ne vtegnemo ukvarjati z berači, marš! Tam zunaj počakaj! Cotelj. Oče krčmar, nikar ne bodite tako hudi, saj vam ne bom nikogar snedel. Tako sem se že veselil današnjega dne, na, zdaj mi pa skazite vse veselje. Ali je kaj ostankov za-met Krčmar. Ali ti že nisem rekel, da se mi poberi brž! 8 j Cotelj. O, gospod, en krajcarček bi prosil in pa, kajne, da smem biti tukaj-le; saj se ne bom tako hitro v gospoda izpremenil, če sem par trenutkov tam, kjer je za gospode po¬ grnjeno. O nič se ne bojte, Cotelj ostane to, kar je bil, do zadnjega dne; vi imate, kakor pravite, svoj poklic, da ste krčmar; jaz imam pa svoj poklic, da sem in ostanem berač — ali imate kaj ostankov ? Stefan. Oče krčmar, ta mož mi je všeč, pustite ga vsaj za nekoliko časa tukaj, mi bode druščino delal, saj vi tako nimate nič časa danes! Krčmar. No, naj pa bo, na vašo besedo. Nži, Cotelj, to-le pospravi. (Porine mu Brezni¬ kove ostanke in gre.) Osmi prizor. Cotelj. Kaj ne Štefan, da se znam po¬ tuhniti. Ali si videl, kako sem te nadlegoval za krajcar, kakor kakega čisto tujega človeka. — Zdaj pa ti povej, kako si pa ti kaj rešil svojo nalogo pri očetu ' Ali bo kaj? Štefan. O dragi Cotelj, vrlo dobro, iz¬ vrstno, še vse boljše, kakor sem si prej mislil. Tako hudo je bilo mojemu očetu, da se je tudi meni jelo srce tajati. Prav malo je manjkalo in vrgel bi bil s sebe te-le hinavske brke in letel v očetovo naročje, objel bi jih bil, jokal bi se bil v njihovem naročju — pa k sreči ali ne¬ sreči so hitro ubežali od tod ! 6* 8 4 Cotelj, Le počasi Štefan, le vse po para¬ grafu. Pšenica mora biti popolnoma zrela, potlej se požanje. Štefan. Kaj pa zdaj? Pred očeta se sicer zdaj bojim stopiti, toda kaj pa z bratom Jo¬ žefom? Tudi on je zapleten v mojo nesrečo. Cotelj. Tudi to naj te nič ne skrbi; za zdaj naj bo še vse prikrito, vse tajno! Pride že pravi trenotek, kakor za vsako pravdo, tako tudi za tvojo. Štefan. Prav praviš Cotelj; ti pa pazi na tisti pravi trenotek in povej, kadar pride. Jaz sem že najel sobico čisto za-se, da se spet preoblečem in skrit ostanem, in potem se dam nenadoma spoznati, kakor egiptovski Jožef. Popoldan se vidiva I (Zastor pade?) Tretje dejanje. Zopet ista krčma. Prvi prizor. Krčmar. Tako zelo sem se veselil današ¬ njega dne, na, zdaj gre pa vse narobe ! Kdaj je že opravilo v cerkvi minulo, pa jih ni iz- čakati. Tako lepo sem vse pripravil. Tukaj bo 8; sedel Brežnik, tukaj oče župan, tam-le Brež- nikov Jože, potlej zvonarski pomočnik, naka Gospoda učitelja moram spredaj dejati, pa ti¬ stega bradatega od zjutraj tudi ne smem po¬ zabiti. No, tega tudi ni na izpregled, do zdaj bi se bil že lahko naspal! In kaj bo z jedili — vse bo prestano; tako lepo račico smo zaklali, na, zdaj bo pa vse osmojeno in ožgano. Drugi prizor. Cotelj (vstopi hlastno in oblastno). Dober popoldan, očka krčmar! Krčmar. No, ravno tebe je bilo najbolj treba, gospod Coteljček ; ali se bodo vsedli v kot na prvi sedež? — Ali se mi pobereš, kaj ti nisem rekel že zjutraj, da je tukaj za go¬ spode! Marš! Cotelj. Oh očka, ko bi vi vedeli, kar jaz vem, bi me ne suvali in odrivali tako od sebe. Jaz sem mislil, kako vas bom razveselil z neko novico, zdaj me pa še kregate ! O mati krčma¬ rica so vse boljšega srca, kakor ste vi; mama so se kar od veselja razjokali, ko sem jim po¬ vedal to novico, vi pa še slišati nočete. Krčmar. Cotelj, lepo te prosim, vsaj danes nam daj mir, saj vidiš, da imamo toliko posla, in kaj, če te gospoda dobi tukaj? Cotelj. Kaj bo, če me dobi? Saj sem vam že povedal, da se ne bom v gospoda izpre- menil; sem imel opraviti že z večjo gospodo, 86 kakor je ta le vaša 1 — No, če nočete, pa pu¬ stite, pa grem. Jaz sem vas hotel le razveseliti in vam povedati novico, kajti v poizvedovanju in pripovedovanju novic me ne prekosi izlepa kdo, da je prišel vaš Martin od vojakov. Zdaj pa, ko ste pa taki, pa grem. (Hitro krevlja proč.) Krčmar (hiti njim). Kaj praviš, Cotelj, kje je, ali res naš Martin? Cotelj, Gotelj 1! Tretji prizor. Zupan, Jože, Matej in drugi. Zupan se vsede bolj zadej, pa ga s silo pomaknejo naprej. Župan. Lepo je bilo, krasno! Vse veselo, vse v radosti. In pa ta pridiga o zvonovih 1 Kar solze so me posilile. Kje pa so gospod Breznik? Oni morajo biti danes med nami; brez njih ni nič. Jože, zakaj jih pa nisi pripeljal t Jože. Saj sem jih silil in prosil, pa niso hoteli. Danes so tako čudni, tako nekako za¬ mišljeni, da že zdavnej niso bili taki. Slišal sem praviti, da je bil zjutraj neki bradat gospod ž njimi, in ta jih je popolnoma zbegal, kakor bi bil čarovnik. Vsi smo jim že prigovarjali, pa nič ne pomaga, vedno svojo ženo : Kaj bi hodil med vesele ljudi, ker ne morem biti vesel. Drugi bi se smejali, jaz pa jokal, to ne gre. Pustite, naj bom sam. Župan. Tu ne pomaga noben izgovor. Naš največji dobrotnik, dobrotnik cele soseske, morajo biti danes med nami, bomo vsaj ko¬ zarec vina izpraznili na njihovo zdravje. Jaz sam grem, po-nje ; morajo, pa morajo priti, magari če jih imam na rami sem prinesti. (Gre.) Četrti prizor. Prejšnji razun župana; krčmar in Martin v vojaški opravi. Krčmar. Gospoda, ali smem biti tako predrzen, da tudi svojega ljubega sina Martina pridružim vaši družbi? Tako nenadoma je prišel domov. Vendar kakor nalašč na današnji veseli dan. Sedi, Martin, pa nikar ne hrani jezika! Jože. O servus, Martin! Dobro došel! Sedi tukaj k nam, tem bolj smo te veseli, ker prideš nenadoma. Povej nam najprej, kako ti je bilo mogoče priti danes. Martin (s svetinjo na prsih). Kaj ne, to se vam čudno zdi? Jaz sem že davno izvedel, da bode danes v naši vasi nenavadna slavnost. Predvčerajšnjim se oglasim torej k raportu in prosim gospoda havptmana prav ponižno za štiriindvajset ur odpusta, kar mi je tudi z naj¬ večjo prijaznostjo dovolil. Zvezal sem torej po menaži z radostnim srcem svojo culico, in zdaj sem pa tu, kakor vidite. Oj, kako mi veselo bije srce; tukaj je stokrat prijetnejši nego v kosami ! Jože. Oče krčmar, ali bomo v krčmi se¬ deli kar tako brez pijače? Krčmar. Ker smo že tako dolgo čakali, počakajmo še par trenutkov, da prideta gospod Breznik, pa župan. Ta čas bode tudi mati v kuhinji pripravila kaj za med zobe. Jože. No, če je pa taka, naj bode pa tudi prav, saj morata biti vsak trenutek tukaj. — Ti, Martine, kako si pa dobil to-le svetinjo t Martin. To je bilo pa tako-le, le po¬ slušajte, bom vse povedal. — Nekega dne sem ravno na straži hodil gori in doli, blizo vode, kjer so se otroci igrali. Naenkrat zaslišim vpitje in krik: pomagajte! Jaz nisem precej vedel, kaj je; kar zagledam, da dve rokici molita tam iz vode. Brž vržem puško z rame, kanistro s hrbta, slečem suknjo in skočim v vodo, da bi rešil otroka. Skoro sem bil že sam v ne¬ varnosti, ker voda je bila globoka in deroča. Ko je bil otrok rešen in spet vse v redu, pa zvem, da je bil to otrok mojega polkovnika. Storil sem bil to iz ljubezni do bližnjega in nisem maral sprejeti nobenega plačila. Toda kmalu potem se je naš regiment postavil v paradi v vrsto in jaz sem sam moral stopiti pred fronto, in vse je gledalo proti meni — moj gospod polkovnik pa mi je pripel meda- lijo, ki so mi jo svitli cesar prisodili za to dejanje ! Vsi. Castitamo, živijo ! Martin. Pa še nekaj imam na srcu, to moram pa Jožetu samemu povedati ali pa očetu, kadar pridejo. 8o Jože. Pa kar meni povej, saj menda ne bode nič tacega, da bi ne smela oba vedeti? Martin. O, vedeti pa smeta oba! (Pove mu nekaj na uho.) Jože. Ali res? Hvala Bogu! Tudi jaz sem tako mislil in zatrjeval očetu. 0, kar na glas povej — vsi naj vedo, da je moj brat Stefan nedolžen! Vsi. Ali res: O, hvala Bogu! Peti prizor. Prejšnji. Breznik. Župan. Cotelj, ki večkrat skozi vrata pokuka. Jože. Oče ! Oče! Res je, kar sem vam tolikokrat pravil: naš Stefan je nedolžen! Martin, povej nam natančneje, kar veš! OČe, vsedite se I (Zupan namigne Martinu.) Martin. No, ker oče in brat ne naspro¬ tujeta, bom pa glasno povedal. — To veste, da je šel Jernačev Šimen pred dvema letoma v Ljubljano k regimentu. Kmalu potem izvem, da je Sirnen zaprt, in zaradi raznih hudobij in sleparij v preiskavi. — Jaz ga nisem več videl, kajti bil je več zaprt nego prost. — Slednjič pred nekaterimi dnevi sem bil klican v bolnišnico, Češ, da želi Simen nekaj govoriti z menoj. — Videl sem ga reveža — na pol mrtev je tam ležal; vročinska bolezen ga je grozovito izdelala. S pojemajočim glasom me je še prosil, naj v njegovem imenu prosim 9° gospoda Breznika za odpuščanje in mu povem, da je on — Šimen bil hišo zažgal. — Zakaj da je to storil, tega mi ni mogel več povedati — kajti takoj na to je padel v nezavest in kmalu izdihnil dušo. Breznik (jokaje). O hvala Bogu’ O tiso- černa zahvala ti, Martin ! O ubogi Stefan! ubožec ubogi ! Storil sem mu grozovito krivico. Jože. Oče, ali vam nisem večkrat pravil, da je nedolžen ? Oh, oče, pustite me, naj grem križem po svetu, da naj.dem svojega brata 1 Breznik. Na vse strani, na vse kraje hočem pisati in poizvedovati po izgubljencu. Stefan mora nazaj! O moj ubogi, po nedolžnem zavrženi otrok ! Cotelj (ki se je polagoma ^mu^al v sobo). Ni treba pisati zaradi Stefana do skrajnih mej. Cotelj sicer ni čarovnik, a vendar, če hoče, zna storiti čudo, da bode Stefan kar pri tej priči tukaj. (Hiti ven in kliče): Stefan, Stefan! (Cotelj se vrne s Stefanom.) Šesti prizor. Vsi. Res, Stefan, pravi, pravcati Štefan ! Bog te sprejmi ! Štefan (poklekne pred očeta). Oh, oče, od¬ pustite! Veliko skrbi in tuge sem vam napravil, odpustite! Breznik. Moj sin, moj Štefan tukaj! Ali je mogoče? (Pade na koleni in sklene roki.) Oj, 9 1 dobri Bog, to je tvoja milost! Ti neskončno usmiljeni Oče si mi ga dal nazaj! Župan. Bog že povračuje Brezniku veliko dobroto, ki jo je storil naši soseski. Breznik. Bodi mi srčno pozdravljen, moj sin! Vse sem izvedel: ti si nedolžen, po kri¬ vici sem te dolžil. O koliko sreče naenkrat! Pojdi sem, da te objamem in pritisnem na svoje srce ! Stefan. O preljubi oče! Breznik. Se z bratom si sezita v roke! Štefan (Jožetu). Se ti mi odpusti, moj brat! Jože. Je že davno odpuščeno! (Se objameta.) Vsi. Hvala večnemu Bogu ! Župan. Glejte, kako dobrotljiv je ljubi Bog ! Ravno danes, ko obhajamo Krtinci tako lep praznik, je vašega največega dobrotnika izgubljeni sin zopet najden. Bog vas blagoslovi, ljuba družina! Bog vam tisočerno povračaj, kar ste nam dobrega storili! Mir in ljuba za¬ dovoljnost naj poslej neprestano vlada v vaši hiši. — Prav, kakor je zapisano v sv. pismu, da so se veselili, ko je prišel izgubljeni sin nazaj k očetu — se hočemo veseljti tudi mi nocoj! (Začne zvoniti Ave Marijo.) Cujte, novi zvon je zapel. Prvikrat nas vabi k večerni molitvi, a danes še posebno k zahvali. Zato, predno začnemo obhajati veselico, se zahvalimo poprej vsi skupaj ljubemu Bogu in preblaženi Devici Mariji za prelepi današnji dan, za veselo spravo in za vse brezštevilne dobrote njegove 9 2 mile očetovske roke! (Vsi se odkrijejo. Župan moli naprej „Angelj Gospodov*; potem reče): Zdaj pa, možje in fantje, v čast našega novega zvona in njegovega darovalca zapojmo »Zvo¬ ni kar je vo“ !*) Vsi (papajo) : Ko dan se zaznava, Danica priplava, Se sliši zvenenje Črez hribe, črez plan; Zvonovi, zvonite ! Na delo budite, Ker naše življenje Je kratek le dan ! (Zastor pade.) *) Glej »Slov. pesmarica“ I. zvezek, stran 33. Zakleta soba V gostilni „pri zlati goski“. Burka v enem dejanju. Nemški spisal G. Dengler, Priredil Fr. Kimovec. Oseb©: Gospodična Marija Pekavec, učiteljica v zavodu, je podobna po obleki, opravi in postavi Gospodični Gabrieli Tekavec, tudi učiteljici v zavodu. Gospa Pusteževa, zasebnica. Doroteja pl. Zvonograjska, pisateljica. Gospa Donda, gostilničarka pri ;; zlati goski*. Kati, hišna. PozorišČe: Soba v gostilni; dohod ima še v dve drugi sobi; pokončna omara, miza, stol, postelja, omarica. - Prvi prizor. Doroteja in Kati. Kati ('pometa in poje pesem o metli). Kako ti vse časti metlo, in čuda res to ni — saj vsakdo vč, kak je hudo, če metle v hiši ni. Po kočah kakor po gradeh metlo spoštuje vse, in če otrokom jezik ne jim metla dopove. Če metla v rokah poje mi, kraljujem v hiši jaz, in čim bolj kvišku prah hiti, bolj mi žari obraz; in če gospa kaj godrnja, mi to prav nič ne de — le renči kakor godčev bas, če ti kaj prav ne grč. Tako ukvarjam se z metlo, jo sučem dan na dan in se tolažim z mislijo, da revež je zemljan: 9 6 Pod krono se vladar poti', za plugom se ratar, nam metla dosti da skrbi — preveč jih je vsekdar ! In če enkrat smrt pridrči: Hoj, Kati hajd, grevh! — uho si Kati zamaši, kot da za njo ne zna. Pa če mi de: le brž na pot, ti hišen kranjskih cvet! — postavim metlo urno v kot in rečem: Z Bogom svet!*) Doroteja, (pride svoje sobe). Ah Kati, že zopet stojite tu in tako dolgočasno brez vsake vzvišene misli pometate tla, ko vendar s takim silnim hrepenenjem čakam, da mi pri¬ nesete papirja. Ko bi vedeli, koliko pesniških misli se bo izgubilo po vaši zanikrnosti člo¬ veškemu rodu!! — (Gleda sko^i okno.) O ta krasna narava ! Kati (za Dorotejo). Počesana je kot krava! Doroteja. To mehko zelenje, ki pokriva polje! Kati. Da bi se ji obrnilo na bolje ! Doroteja. To cvetje in petje, žvenkljanje povsodi! Kati. Za-me ni kaj žvenka pri taki go¬ spodi ! (Pomenca s kazalcem in palcem.) Doroteja Kak lepo jezero zeleno in grad samotni tam zadaj! ■~) Napev zadaj v prilogi. 97 Kati. Toliko grši ta gosposki strah tu — spredaj! Doroteja. In to žarno solnce! Koliko le¬ pote, da bi človek izlil srce v pesmih na papir! — Da, papirja ! Ah, Kati, kaj ni prišlo do vaših ušes, ko sem vas že dvakrat prosila, da mi greste po papir? Kati. Bognedaj, da bi ne bila slišala ; ali glejte, tu-le pri nas je pri knjigovezu zaprto že ob šestih, drugi pa nobeden ne prodaja papirja. Doroteja. Ah ubogo pesniško srce! Kam naj sedaj izliješ svoja gorka čuvstva?! Kati. Kar shranite jih do jutri — ali pa, veste kaj, kar na vrata jih napišite, jih bom že jutri z metlo obrisala Doroteja. Lej! Saj res, na vrata! Rešene so potomcem moje vzvišene misli! Kati, za ta svet vas bom plačala s posebno pesmijo, ki jo zložim vam na čast in jo dam natisniti v svoji najnovejši zbirki. (Odide.) Kati. No, jaz bi ne imela nič zoper to, če bi me takole plačala (pomenca s kazalcem in palcem kot bi štela denar.) Že tri tedne straši ta bavbav po gozdih in travnikih in nosi glavo pri nebeških golobih. Razmršena je kot strašilo v turšici, roke pa steguje in otepa ž njimi, kot bi hotela vse zvezde z neba sklatiti — in vsak hip mi naroči kaj novega, pa mi še ni pokazala niti helarja! — Oh, saj pravim, hišne smo pa res revice ! Kati, če še kdaj prideš na svet, to ti povem, hišna ne boš nikoli več in v gostilni 7 — bognasvaruj! Na vsezgodaj se že začne komedija! Ravno dobro se človek pogreje v postelji, in kako dobro bi bilo, če bi se še parkrat obrnil, pa se že kdo spomni: Kati, pokonci! In ni ga konec vpitja, da moram iz svojega brloga. Ali zdaj še le pride prava, ko se pokažem; vsakdo ima kaj za-me. Prvi uka¬ zuje : Kati, pometat, drugi: piske klat, tretji: sladkor tolč, ta pravi: obleko snažit, oni vpije: kavo! drugi zopet hoče, da grem čevlje snažit; pa me spet pošiljajo zdaj sem, zdaj tje; povsod mora biti Kati zraven, vsak hoče Kati — ja, križ božji, ko bi ne imela take nastrašne po¬ trpežljivosti, kdaj bi bila že vse popustila. Tako se pa včasih tolažim z nebesi! Sicer pa ne vem, če bo tudi gori kaj boljše! Že zdaj premišljam včasih in tuhtam, kako je tam gori in kaj bo vse na vrsto prišlo ! Ljudi je polno gori in vsak bo spet hotel Kati. Že zdaj slišim, kako vpijejo : Kati, pojdi no solnce na- žigat, Kati, mesec na nebo obesi, Kati, nebes pometi, Kati, pojdi oblake razmikat, Kati, bliskaj, Kati, grom sproži, Kati, veter spusti, Kati, pojdi dež precejat, Kati, točo prerešetaj, Kati, malo snega namrši! Bog se usmili! Kar naprej Kati! Drugi prizor. Gostilničarka z lučjo. Gospodična Tekavec s prtljago. Gostilničarka. Kati, ali si pripravila? Je vse v redu? — Tako, gospodična, to je vaša 99 soba ' Mislim, da se boste nocoj prav dobro odpočili. Glejte, posteljo s svežim perilom, omaro za obleko, lepo omarico! Kati, uro navij! Si že spet pozabila! — Glejte, gospica, krasen razgled ! Na konci jezera je Jezična vas, tam so imeli moji rajni stariši — Bog jim daj dobro — veliko gostilno „Pri Jeziku”. Tako, mislim, da je vse pripravljeno! (Kati odide) Gdčna Pekavec. Prav, prav ! gospa go¬ stilničarka. Upam, da bom prav dobro počivala; sem od daleč prišla in sem res prav trudna! Prav zelo si že želim spanja. Le pomislite, od zjutraj se že vozim s pošto ! Gostiln. O sveta Pomagalka, to pa niso mačje solze! Pekavec. Pa pri takem vremenu ; včeraj je šel celi ljubi dan dež, kot bi ga bil človek naprosil — in še danes so bile ceste polne blata, kot bi ga bil kdo nalašč navozil, kolesa kar niso hotela vun. Sicer pa ni nič čudnega, je pač jesen in človek se mora vsega navaditi! Gostiln. Lejte, čudno! Pri nas je bilo pa tako lepo, da nikoli tega! in mislim, da bo tudi lepo ostalo. Jaz vsaj ne čutim slabega vremena v svojih kosteh. Veste, ko sem bila še otrok, sem enkrat padla na možgane in od takrat je moja glava najzanesljivejši vremenski prerok. Pekavec. Vi revica! Ali imate tudi kaj tujcev ? Gostiln. Ravno zdaj so najbolj žalostni časi; na jesen ga ni človeka, ki bi hotel na poj. IOO Pekavec. Torej je gostilna prazna? Gostiln. Ni ravno prazna ; ali takole po¬ leti imamo vedno vsaj petkrat toliko ljudi; no in ni čuda, saj gostilna „pri zlati goski“ je na najboljšem glasu ! Pekavec. Torej je le kaj tujcev? Gostiln. Kajpada, dve dami, tukaj na desno in levo. Tu-le notri stanuje že tri tedne neka Francozinja. Slišite, kaj mi je ta rekla: pravi, da zna še-le štiri leta sem slovenski govoriti! To mi ne gre v glavo ! Jaz znam že vendar slovenski, odkar sem na svetu, ta je pa že tako stara, pa še-le štiri leta sem I — Semle notri se je pa včeraj naselila neka gospa Pusteževa: ta mora imeti pod palcem; živela je na Du¬ naju, pa si hoče tu kupiti hišo, ker ji v velikem mestu kar ne ugaja. Pekavec. To me veseli, da so ravno dame tukaj. Tako je neprijetno, če je človek sam. Gostiln. Toda s tema dvema se ne bo dalo kaj pomeniti, ena kar naprej piše in čečka, druga je pa pusta kakor njeno ime. Pekavec. No, saj zdaj mi ni ravno kdo- vekaj za pomenkovanje; sem preveč trudna, da bi veliko in dolgo kramljala. Ampak le tako sama . , . Gostiln. O že razumem, že! Ja, popotovati kot moški, to se že napravi; toda takole kot ženska je pa vseeno sitno; tako rado tesno prihaja. Pa le brez skrbi! V moji gostilni ste tako dobro spravljeni kot doma pri gospe Materi. Ali kaj dalj tukaj ostanete ? 1OI Pekavec. Ne, jutri zjutraj moram že proč, da pridem v zavod, kjer sem nastavljena kot učiteljica. Gostiln.Torej gospodična učiteljica, dobro, dobro! Soba je pripravljena. Ali še kaj želite? Pekavec. Imate kaj za večerjo? Gostiln. O tisto pa, kar vam drago. (Na¬ števa ra^na jedila: domače klobase s hrenom itd.) Pekavec. Izborno! Več kot dovolj! Pri¬ nesite mi klobaso, če so res domače, pa malo hrena zraven 1 Gostiln. Izvolite gospica večerjati v obednici? Pekavec. Ne! Prinesite mi večerjo v sobo ; se mi nič kaj ne ljubi doli hoditi. Gostiln. Takoj postrežem; na uslugo, go¬ spodična! (Se pokloni in odide.) Pekavec (hodi po sobi in si vse natanko ogleduje). Bom pogledala, če je vse pripravljeno, kar potrebujem. Postelja bo že še ! Sicer pa če je človek zaspan, mu tudi kamen ni pretrd za podglavo. Najprej moram odložiti svoj težki plašč; ta je še od včeraj moker in težak, kot svinec; še-le potlej mi bo odleglo. Aha, tukaj-le v steni je omara, plašč in kovčeg gresta prav dobro vanjo. (Dene notri oboje)) Tako, prav lepo! In ti klobuk, ali greš ti tudi še notri? Izvrstno! V tej omari je vsa moja ropotija pred tatovi varna, kakor le kaj. Sicer bi mi ne bilo ravno kdovekako všeč, če bi mi kovčeg tatje odnesli! Kaj pa naj počnem zdaj do ve¬ čerje? Hm, ko bi imela malce papirja, bi skrbni mamici lahko pisala, kaj sem doživela na svojem 102 prvem potovanju. Pa je že tako ! Na najpotreb¬ nejše se človek spomni, ko je prepozno! — Gak ! Poskusila bom pri sosedi; obenem jo imam lepo priliko spoznati in tako z enim delom dvoje odpravim. Pri tehle vratih začnem v božjem imenu. (Gre proti sobi Dorotejini.) Bom videla kaj Francija pravi. (Lahno potrka.) Meni se zdi, da Francija že brenči. Pa je vendar še-le sedem ! (Močneje potrka.) Ali smem pro¬ siti za eno besedo ? (Od ^notraj se sliši klic : Qui vive?) [Ki vif?] Aha, zdajle se bo pa treba po francosko udariti. Hvala Bogu, da sem se svoj čas tudi francoščine učila. Bon ami (arm) 1 (Vrata se odproj Oprostite, mi¬ lostna, sicer je že malo neprimeren čas. (Stopi skozi vrata in %apre.) Tretji prizor. Gostilničarka z lučjo, gdč. Tekavec s plaščem, klo¬ bukom, kovčegom (prav takim kot gdč. Pekavec). Gostiln. Ali gospodična, kaj vam vendar v glavo pade! Gdčna Tekavec. Čez vse se čudim vašemu obnašanju; jaz ne vem, kako morete misliti, da ste mi že odkazali sobo, ko sem ravnokar stopila z voza. Gostiln. Kaj niste vi ona gospodična, ki gre v zavod ko učiteljica ? Tekavec. Seveda sem, in jutri moram priti tja. IO 3 Gostiln. Torej dobro! Vidite, tu-le imate luč, ki sem vam jo prej pustila, tu je postelja, ki smo jo za vas pripravili; še nove rjuhe sem dala vanjo. Tekavec. To ste že za koga drugega pri¬ pravili, zakaj mene še ni bilo nikdar v tej sobi, tudi še svoj živ dan nisem stopila čez prag te gostilne, ker sem ravno danes prvič v tem malem mestnem gnezdu. Gostiln. Ne! Vi, gospodična, se motite ! Za vas je ta soba pripravljena. Sicer se mi prav smilite! Seveda, če se človek tako dolgo vozi, se kajpada utrudi, možgani se vsi pre¬ tresejo in potem se človeku lahko marsikaj zmeša . . . Tekavec. Slišite, gospa gostilničarka, dobro premislite svoje besede, preden jih spustite Čez zobe; presneto dobro vem kaj govorim. Gostiln. Prosim odpuščanja, gospodična, saj vas nisem hotela žaliti. Imam že to slabost, da moram, kar mi na misel pride, brž izblekniti. — Le dobro zaspančkajte! Ali zdaj veste za svojo sobo ? Tekavec. Da, v božjem imenu, zdaj le pojdite ! Je že pozno — in z vami se mi ne ljubi več kregati. Gostiln. Lahko noč! — (Za-se maje z glavoj: pri tejle se pa ne vrtč vsa kolesa na pravo stran. Kaj tako neumnega se mi še svoj ljubi dan ni pripetilo. (Odide £ lučjo.) Tekavec. Za božjo sveto voljo, kam sem le prišla? Moje prvo popotovanje v življenju 104 se začenja — kakor se mi zdi — s čudnimi dogodbami! (Maje % glavo.) To je res nekaj čudnega! Ta ženska misli celo, da sem bila že v tej sobi! A propos (žl propo), lej ga spaka, zdaj sem pa še večerjo pozabila naročiti. (Gre k vratom.) Slišite, gospodinja, slišite ! Kar nič ne sliši, ali pa neče slišati. Najbolj pametno je, da grem sama doli; lačna pa vendar ne grem spat. (Odide bre% luči.) Četrti prizor. Doroteja in gospodična Pekavec. Pekavec (pri vratih plačno). Ali ste slišali, mademoiselle (madmoazel = gospica) ? Doroteja. Kaj pravite? Pekavec. Zdi se mi, kot da bi bil v tej sobi kdo govoril. Doroteja. Ni mogoče! Pekavec. Torej res niste nič slišali? Doroteja. Nekaj se tudi meni zdi, kot da bi bila slišala; že včeraj je v tej sobi nekaj godlo; seveda je mogoče, da me je varala moja živahna in razburjena domišljija; zakaj gostilničarka mi je včeraj pripovedovala, da je nje mož umrl na tejle postelji. Pekavec. Kaj pravite? Umrl? V tejle po¬ stelji? Tukaj? Tule? —• Doroteja. Kako, ali se mrtvih bojite? Pekavec. Da bi se jih bala, tisto ravno ne; je pa vendar tako nekaj čudnega spati v postelji, ali tudi le v sobi, kjer je ležal mrlič. I0 5 Doroteja.. Slišite, strah, to je moja slabost; živih se ne bojim, z mrtvimi se pa kar ne morem sprijazniti: ko sem bila nekega večera v Gradcu, pet let je že od tedaj . . . Pekavec. No pa t a ropot ne bo menda kaj posebnega? Doroteja. Upam, da ne; saj še ni polnoči. Pekavec. Nemara sem se pa zmotila' Doroteja. Morda je pa kdo tukaj; poglejva ! Pekavec (vratne svečo in hodi % Dorotejo po sobi). Nič ni videti (posveti pod posteljo); tudi nič! Doroteja. Gotovo so bile kakšne mačke ! Pekavec. Ne, to pa ne — zdel se mi je prav človeški glas. — Sicer pa vse skupaj ne bo nič, če je pa kaj, bova pa že spet slišali. Doroteja. Pojdite, pojdite z menoj; prav žal mi je, da je ta sitnost pretrgala najin po¬ govor. — To, kar sem vam povedala, še ni nič, kar je najvažnejše, še-le pride. (Počasi po¬ tegne Pekavčevo seboj v sobo.) Ona gospo¬ dična je bila pusta, grda kot poljsko strašilo, toda imela je protekcijo, in zato je dobila ono mesto, čeprav se je zelo malo učila. Ali se vam to ne zdi krivično? Jaz sem se izobra¬ zila v Parizu in sem že izdala dva debela zvezka svojih pesmi, pa sem se ji morala umakniti! Zdaj pa . . Pekavec. Toda, milostna gospica, je že pozno in vi . . . Doroteja. O pojdite, pojdite z menoj v sobo; tu nisem rada, ker je eden tukaj umrl. io6 Pred polnočjo nikoli ne ležem. Pokazala vam bom delo, ki sem ga jaz spisala. {Medtem pokale Pekavčevi, ki ima v roki luč, sobo in potem %apre vrata.) Peti prizor. Tekavec vstopi od nasprotne strani in najde vse v temi Teiavee. Kaj je le to? Križ božji, saj sem vendar pustila gorečo svečo, ko sem šla odtod. Da, da, še prav dobro se spominjam. Kako je le ugasnila? V tej gostilni se gode čudne reči! Ko sem prišla, da si naročim ve¬ čerjo, so se mi smejali, češ da sem jo že enkrat naročila. To je res več kot neumno! In vendar še nisem o večerji rekla najmanjše besedice. Kaj naj zdaj počnem v temi? Ravno takega veselja nimam, da bi ostala v sobi, ki je prav nič ne poznam, pa sama in v temi! Kaj se vč, ali ni morda, če ni kakšen tat , . . Ni tako nemogoče! (Išče % rokami mi^e.) Miza, miza, kje si vendar? Navsezadnje so mi še mizo od¬ nesli! (Jo najde in išče svečnika.) Zdaj pa poglej človek, tudi svečnika ni več! V tej sobi so gotovo tatje, ali pa sem zašla v kako drugo ! (Naprej tipa okoli.) Žveplenk tudi ni nikjer! To je pa že od sile! Ali naj grem zdaj še enkrat doli k gostilničarki, da me bo zopet ozmerjala? V temi pa tudi ne ostanem tukaj! {Gre in drji roke pred seboj in prevrne stol) Bog Oče nebeški, kaj je bilo pa to? — A, samo stol! Nič ne dč! (Odide.) 107 Šesti prizor. Doroteja in gospodična Pekavec. Doroteja. Sedaj sem pa tudi jaz sama slišala ! Pekavec. In ta ropot! Bog nas varuj, kaj je to! Doroteja. Kakor če bi bilo mizo razbilo. Pekavec. Meni se je pa zdelo, kot bi bil' kdo močno udaril z gorjačo. Doroteja. Ali ta je strahovito udaril. Pekavec. To naj razume kdor hoče, jaz ne razumem. Doroteja. Tu ni druge pomoči, kot da greva k gostilničarki. Pa kaj bo navsezadnje? Morebiti so se kakšne mačke drvile? Pekavec Tega ne verjamem; je bil tudi človeški glas zraven. Doroteja. Ne brigajmo se več za to. Poj¬ dite k gospodinji, naj pride s hišno in pogleda, kaj da je. Pekavec. Saj res, to bova naredili, kajne, saj greste tudi vi z menoj? Doroteja. Ne, jaz grem v svojo sobo. Pekavec. Prosim, pojdite še vi; obema bo gostilničarka raje verjela, Doroteja. Imate prav. Torej allons au petit bonheur (alonsopti bončr — naprej na dobro srečo) ! Pekavec. Za božjo voljo, kaj vidim? Doroteja. Kaj pa '. io8 Pekavec. Stol je prevrnjen. — Kaj naj bo iz tega? Doroteja. Kaj naj to pomeni? Pekavec. Pojdiva k gostilničarki in po¬ vejva ji vse natanko. O bognasvaruj, ta soba, ta soba! (Obe odideta. Doroteja pusti svečo na mi^i) Sedmi prizor. Gospa Pusteževa pride iz svoje sobe v nočni čepici, nočnem plašču in šlapah. Pusteževa (je^no). Zdaj pa tega nepokoja in razsajanja že več ne prenesem! Tule zunaj je ropotanje in razbijanje, kot bi se bile vse „copernice“ s Kleka sem zaletele. Kakor bi se vse zaklelo, če grem le par dni na pot! V Linču je gorelo, na Dunaju so tatje ulomili, v Celovcu sta dva bolnika zraven mene stra¬ hovito kašljala! In tukaj vse pleše, žvižga in rentači in se podi kot „divja jaga“ kvaterni četrti večer. (Gre sko-j vrata ) Gostilničarka! Gostilničarka! Čak, že gre! Pa še eno ima seboj. No, ta bo danes enkrat slišala, kakšne litanije zna Pusteževa gospa skupaj spraviti. (Gre na^aj.') Osmi prizor. Gostilničarka, gospodična Tekavec, Pusteževa. Gostiln. Saj sem vam že rekla, da vas je dolga pot vso zmešala. No, vidite, vaša luč je tule! log Tekavec. Vsa sem iz sebe; kaj takega se mi še žive dni ni pripetilo. Gosti, '’ ' tudi še ne. Zdaj pa upam, da bo za u;- rat mir. Zakaj, če menite z menoj burke uganjati, niste na pravo na¬ leteli ; veste, jaz sem pohlevnega srca, in je precej časa treba, da se ogrejem; ampak to rečem, če začnem enkrat vreti, tudi brž vzkipim in potem bo godlja, ki vam ne bo dišala! To vam povem ! Pusteževa (stopi naprej). Jaz pričakujem tudi, gostilničarka, da že napravite mir. Pri vas sem ostala, da bi mogla za svoj denar dobro in mirno spati, in nikakor ne trpim, da bi zraven moje sobe kdo kozolce preobračal. Se enkrat vam rečem : Kakor hitro slišim naj¬ manjši ropot, grem takoj proč, sredi noči, iz vaše gostilne. Gostiln. Pomirite se, milostna gospa. (Ji pokaje^ da Tekavčevi malo manjka. Proti Tekav- čevi.) Tu sem vam prinesla večerjo, toda potem mi dajte mir, in tudi svoje sosede pustite v miru. (Odide) Tekavec (v rje nemirno klobuk in plašč na posteljo) In vendar je bil nekdo tukaj. Saj se mi vendar ne sanja? (Se potegne po obratu in očeh.) Ne, jaz se ne motim! (Proti Pustejevi.) Oprostite, milostna, če vas je kdo motil v spanju. Prav tisti vrišč, ki je vas sem spravil, je tudi mene tiral k gostilničarki, da sem za¬ htevala red in pokoj. Saj me skoro obhaja I IO groza v tej gostilni, in če bi ne bilo že tako pozno, bi šla takoj v drugo. Pusteževa. Torej vi ste ' iali vriše in ga niste sami delali? Tekavec. Bog obvaruj ! ba, je ravno ta šunder, ki sem ga slišala, kriv, da me je strah. Le pomislite, prvič popotujem sama; jutri moram biti v zavodu, kamor sem po¬ klicana kot učiteljica; čast mi je namreč, da sem gospodična Tekavec, in sem učiteljica glasbe in kot taka nastavljena in sem na potu v službo — in zdaj se mi take reči pripetč! Človek bi znorel ! Pusteževa. No le potolažite se. Morda so samo živci tako razburjeni, ker sva tako dolgo popotovali. Dobro spite, pa duri dobro zaklenite in če potrebujete kaj pomoči, se le name obrnite. (Odide.) Tekavec. Hvala Bogu, da imam vsaj enega človeka, ki se morem k njemu zateči. Prav v resnici se bojim v tej sobi! Ali je tudi vse dobro zaprto? (Poskuša okna in vrata.) Nekaj skrivnostnega je pri vsem — gotovo se ne motim, da sveče najprej ni bilo tu, zdaj pa je. Pa naj bo kakor hoče, zdaj se mi zdi vse v redu. Sicer bo pa dobro, če si malo ogledam, da bom bolj mirna. Kdove, če kaka prismojena postrežnica ne dela dovtipov, da bi človeka v strah pripravila. — Dekle, le korajžo, naš rajni oče so zmiraj dejali: otroci, korajža velja! (Preišče lučjo sobo.) Pa res ne morem kar ni¬ česar najti — prav nične. (Zunaj potrka.) Kaj je? 111 Deveti prizor. Kati z večerjo. Gospodična Tekavec. Kati (%unaj). Kati je z večerjo! Tekavec {odpre). No vendar enkrat! Hvala Bogu, vsaj ena vesela novica v ti zmešnjavi. Se bom vsaj malo okrepčala. Želodec mi prav pošteno gode. Kati (postavi večerjo na mi^o). Tu je prava sveža — kranjska klobasa in fin domač bo¬ hinjski sir. Tekavec. Toda jaz tega nisem naročila ! Kati. Na, ta bo še lepša! Seveda ste na¬ ročili, zraven ste pa še rekli, da naj bo ne¬ koliko hrena pri klobasi. Glejte, če ni vsega ; tudi hrena sem prinesla, da se človek bolj zbrihta. Tekavec. Jaz pa pravim, da tega nisem naročila. Kati. Jaz pa pravim, da niste prav nič drugega naročili — zdaj je pa tu. Sicer sem res samo bore hišna, pa toliko soli imam le v glavi, da si zapomnim klobase s hrenom. Tekavec. Jaz sem naročila pečenko s so¬ lato pa brez hrena. Kati. E, naročite kar hočete, tu imate večerjo, ki ste jo naročili; če jo hočete, želim dober tek, če pa ne, pa lačno lahko noč ! ( Odide.) Tekavec. E, lej, natakarica! Kati ! Se to navrh! Še za večerjo ne morem dobiti, kar bi hotela in kar mi tekne, in to v gostilni ! — 1 I 2 In ta jezični spak jo je odkuril, ne da bi od¬ govoril. V tej gostilni pa res ne ostanem ! — Ko bi le tako pozno ne bilo! Že devet je ura! Jutri pa, jutri! (Hoče jesti.) Klobasa! Kaj naj le počnem z njo; zvečer imam rada nekoliko lažje jedi, in vendar moram jesti, kar mi ta neotesani hlod — ta gostilničarka dati hoče. — (Sliši se glasno in hitro govorjenje.) Cuj, čuj, kakšen ropot je pa spet to? Kdo se pa krega zunaj? Je že spet ta grda gostilničarka zraven! Navsezadnje bo še enkrat prišla, in se zaradi večerje nad menoj znosila. Res, jo že po stopnicah gori nese! Kaj naj naredim? Da, da, takole bo najbolje; gospa Pusteževa je sicer nekoliko bolj na kratko, pa je videti, da ima vseeno dobro srce. K njej se zatečem. Proč, proč, so že tu. (V^ame luč in gre njo hitro v sobo k Pustejevi.) Deseti prizor. Gostilničarka z lučjo, gospodč. Pekavec in Doroteja. Gostiln, (še \unaj). Vi boste vso gostilno iz uma spravili! Pekavec. Saj pa tudi niste za to, da bi gostilno vodili! Gostiln. Vi ste pa prismojeni, če mislite, da v moji hiši straši. Pekavec (vstopi previdno). Vidite, v sobi je že zopet tema kot v kovaškem mehu. ii 3 Doroteja. Kaj je to, kje je moja sveča ? Slišite, kam ste pripravili mojo svečo? Gostiln. Kaj me brigajo vaše sveče! Po vaši sobi se menda luči sprehajajo ali kali! Toda zapomnite si, jaz ne bom prijela strahov, ampak vas, če mi zmanjka kaj svečnikov; vi jih boste plačali! Doroteja. Pri vseh bogovih na Parnasu! Kakor gotovo sem Doroteja plemenita Zvono- grajska, jaz sem luč pustila na mizi! Gostiln. Vsak izgovor je dober, če ga pes na repu prinese, so rekli naša rajnica mati. Jaz pa dobro vem, da so ljudje, ki hočejo strahove videti, da bi tako za njimi na tihem praznili tuje mošnjičke. Toda gostilničarka pri „zlati goski" ni več taka goska, da bi verjela take larifari. Povem vam, da za cigane nimam v hiši prenočišča! Doroteja in Pekavec. Kako, kaj? Cigani, cigani ? Gostiln. Samo toliko vam rečem, če jutri ne bo svečnikov tu, jih boste kratkomalo pla¬ čali. Zdaj pa spat! Jutri se že vidimo! Pekavec. Da, da, jutri, jutri. Doroteja. In moja sveča? Gostiln. To mislim je zadnjipot, da vzne¬ mirjate svoje sosede. (Naglo odide.) Doroteja Eh bien, eh bien (e bjen, e bjen — že dobro, že dobro). Svečo, gostilni¬ čarka, svečo' — Je zastonj. Ta je tiča! 8 H4 Pekavec. Bolj neotesanega človeka še nisem videla. Doroteja. Ali naj grem zdaj v temi spat? Pekavec. Prav dobro se spominjam, da ste svečo postavili na mizo. (Stopi k rni^i in ^apa^i večerjo.) Za Boga, kaj pa je to? Tu je moja večerja, ki sem jo naročila; to je zopet čarovnija. Doroteja. Ta je pa prijetna. — Pričarana večerja! Pekavec. Saj sem vam rekla, da je go¬ stilničarka malo pricvrknjena. Prej ji ni nič kaj dišalo, da bi mi prinesla večerjo. Zaradi ljubega miru sem že sklenila vse pustiti in s praznim želodcem iti spat. Doroteja. No, zdaj si jo pa le privoščite, večerja je tu; le po nji. Pekavec. Vas smem povabiti? Doroteja. Prav lepa hvala! Počakala bom, da pojeste, da potem dobim luč. Medtem vam bom pa dalje pripovedovala, kar sem prej začela. Pekavec. Ali vas je strah, mademoiselle (madmoazelj = gospica) ? Doroteja. Tega ne, toda v temi se ne vidi, kaj človek dela, potem se pa tudi ne morem umiriti zaradi luči, kam Je prešla. Pekavec. Vendar bo boljše, če začneva še enkrat malo preiskavah. Doroteja. To je dobra misel. Jaz vzamem luč. Jaz sem ob ves mir! Pekavec. Jaz pa ob ves apetit. (Gresta varno, po sobi gledata spredaj in ob strani pod posteljo. Ko se Pekavec pravna, ^apa^i klobuk, plašč in kovčeg Tekavčeve in vzklikne.) Za božji čas, kaj pa je to? Doroteja. Kaj pa je že zopet? Pekavec. Tu na postelji je moj klobuk, pa plašč, pa kovčeg, ki sem ga pustila v omari. Kako neki sem pridejo ? Doroteja. Parbleu (parblč = preklicano, primojdunaj, tri sto itd.), to je začarano! Pekavec. Ah, mrlič, mrlič! Doroteja. Kaj, ko bi bilo res ? Pekavec. Kdo bi bil pa moj plašč in klobuk in kovčeg vzel iz omare ? Doroteja. Kdo drugi, kot. . . Pekavec. To je čudno, skrivnostno. Doroteja. Da, da, to so čudne reči. Pekavec. Jaz za-se že ne ostanem v tej sobi; še danes se preselim. Doroteja. Pojdite v mojo. Pa bova skupaj spali in potem nama je ena luč dovolj. (Se strese.) Pekavec. Z veseljem sprejmem vaš nasvet. Svoje reči vzamem seboj (vratne klobuk, plašč, kovčeg) in ne storim ne ene stopinje več v to zakleto sobo. (Se hitro vzdigne.) Doroteja. Tako je prav; še to malo ve¬ čerje vzemiva seboj, pa nesiva v mojo sobo, tam lahko v miru povžijeva. (Pograbi vse skupaj in odnese tudi luč.) Pekavec. Zdaj pa le hitro iz te zaklete sobe in dobro zapriva vrata. Potem naj se pa premetujejo notri vsi strahovi, kolikor jih je, mene nič več ne brigajo. (Obe odideta.) 8* 116 Enajsti prizor. Gospodična Tekavec in Pusteževa. Tekavec (previdno vstopi). Zdaj ni ničesar več slišati; kaj je bilo? Bog vč, kaj bi bila ta hudobna gostilničarka v svoji neumni jezi z menoj naredila ? Pusteževa. Torej kaj vam ni prav? S čim naj vam ustrežem ? Tekavec. Hvala vam, cenjena gospa, vidim, da mi vaše pomoči ni več treba; je že zopet vse v redu in miru. Pusteževa. Ali je to vse? Ali me hočete za norca imeti ? Za prazen nič zlorabite mojo prejšnjo prijaznost in mi delate nepokoj. Tekavec. Stokrat prosim odpuščanja; prej sem ravno mislila . . . Pusteževa (ostro). To si mislite, gospo¬ dična, da sem utrujena in zaspana in da je tisti, ki me je v spanju motil, surovina. Z vami nimam nič več opraviti. Zdi se mi, kot bi bili s Studenca (norišnice) ušli. (Jetpna odide.) Tekavec. Se to! Nocoj sem pa res v čudnih razmerah. Gostilničarka me ima za malo prismojeno, Pusteževa za noro. — O uboga Gabriela! Kakšna nesreča te je danes zadela’ Toda nesreči se mora kljubovati! — Jn to bom naredila. — Skoro sram me je, da sem se dala ugnati. — Naj svet o meni misli, kar hoče, meni je vseeno — vsaj danes. — V miru bom povečerjala, potem bom šla pa II 7 spat. (Pogleda na mi^o.) — Na, kdo mi je pa spet to odnesel ? Bore želodec! Kdo je bil v sobi? Gotovo roparji! Pa sem vendar zaklenila! Resnično, še zdaj je zaprto! To naj razume, kdor hoče ; jaz ne vem, kaj mi je pravzaprav. Vse je bilo tukaj, kar je za jed treba : skledica, krožnik, nož, vilice, in vse je izginilo. — Ne, zdaj pa ne ležem prej, dokler te reči ne do¬ sežem do konca. (V^ame luč in hodi po sobi.) Ali so mi skrili? Ali se hoče kdo norčevati iz mene, da bi mi ne privoščil ene mirne noči ? (išče pod posteljo; ko se pravna, ^apa^i, da ni plašča.) O za božji svet, kje je pa moj plašč? In moj klobuk in kovčeg? Saj sem vendar vse na posteljo djala. Oh moj kovčeg! Ves moj denar je notri. Joj mene nesrečnice! (Se trese in upije bridkosti.) Kje je moj kovčeg? V raz¬ bojniško gnezdo sem zašla, ne pa v gostilno! Zdaj sem pa čisto prepričana, da je gostilni¬ čarka tatica! (Zelo razburjena hodi po sobi.) Takoj grem na policijo! Se nocoj morajo vso hišo preiskati. (Hoče oditi.) Pozor, nekdo pri¬ haja po stopnicah ; pa kako počasi, in za ograjo se prijemlje . . . kdo bi le bil? Gotovo je tat. — Tega popadem, temu izpraskam oči iz obraza; od zadaj ga napadem. Gabriela, pogum, korajžo . . . (Ugasne luč) Tako, v temi me ne bo videl; semle zraven postelje se stisnem... (Počene na tla.) Pa bo res prišel; ko bi le ne bilo zaklenjeno! Križana gora, on ima tudi vi- trihe, že odpira. — Križ božji pomagaj ! 118 Dvanajsti prizor. Kati pride v sobo brez luči. Tekavec. Kati. Tu je pa črna tema, kot v rogu. Se tega je manjkalo ! Je šla ta sitnica že vendar enkrat spat! Nemara se ji o strahovih sanja. — Ko bi bila vedela, da bo luč pihnila, bi jo bila seboj prinesla. Pa kdo bi bil tudi mislil, da se bo ta strahopetna, mila jerica upala v posteljo, ne da bi ji celo noč luč gorela?! Tekavec ({ase). To je brez dvoma Kati; torej ta krade! Dekle, zdaj pa pazi! Kati. Kdove, ali že spi? (Hodi po prstih.) Prav nič ne smrči; pa jo menda niso tudi stra¬ hovi odnesli ? Tekavec ({ase). Kako se plazi' —■ Pa le počakaj! Kati. Kako naj zdaj v temi najdem krož¬ nike in drugo ropotijo? Ge brez nje doli pri¬ dem, to bo grmelo! Stara je danes že tako predrto slabe volje. Tekavec ({ase). Ti prekanjenost ti preka¬ njena! Krožnike bi rada vzela in drugo orodje, pa mene — zraven okradla. Kati (še vedno tipa.). Tukajle je stol, tudi miza mora biti blizu; aha, je že tu. Toda krožniki? Kje so krožniki? Tu ni nič.— Navse¬ zadnje je ta pretrgana snedenost še krožnike pojedla. No potem pa dober tek! Tekavec ({ase). Cak, zdaj te zgrabim! Kati. Morda so na tleh. (Išče po tleh). Pa čemu naj se mučim v temi, naj gospodinja ii 9 reče kar hoče : brez luči ne morem nič poiskati. Če so tu, jih bom že še jutri tudi našla, če jih je pa zlomek odnesel, jih pa tudi v sto letih ne dobim ! (Hoče proti vratom.) Tekavee (plane nanjo). Zdaj te imam, ti tatinska zalega ! Zdaj mi pa več ne uideš! Kati. O jemnes, o jemnes! Duhovi me davijo ! Izpustite, izpustite, saj jaz nisem uči¬ teljica, jaz sem Kati od „zlate goske“. (Se skuša izviti.) Tekavee. Ti hudoba hinavska ! Kati. Pomagat, pomagat! (Se iztrga in $be%i.) Tekavee. Primite jo, primite jo! Tatje, roparji, morivci! Tule so, tule! Gospodinja, gospodinja! (Išče vrata, pa jih ne najde.) Bog nebeški, kako bom vun prišla? Kje so duri? Ta hudoba! Kakor kača mi je ušla iz rok! Kje so duri? (Pride do omare.) Hvala Bogu, tule so! Nak, tu je omara. (Vrata Dorotejine sobe se odpro.) Križani Bog, zdaj pridejo drugi tatje. Kam naj zbežim? Kar tule notri v omaro! (Stopi v omaro in jo fapre.) Trinajsti prizor. Gospodična Pekavec s plaščem, klobukom in kovčegom, Doroteja z lučjo. Pekavec. Ali ste slišali ? Doroteja. Nekaj — da! Pekavec. Plašč vendar ni moj in tudi kovčeg je očividno lastnina neke druge dame. I 20 V prvem strahu sem ga imela za svojega, saj sta si čisto podobna; tukaj mora biti go¬ tovo kaka pomota zraven. Mrlič tule menda burke uganja. Doroteja. Ne, rie, mrtveci, gospica, se ne norčujejo. Pekavec. Kaj prej niste slišali vpitja v tej sobi ? Doroteja. Morda je naju strah le tako premotil. Pekavec. Tu ni nobene zmote! Doroteja. Kam ste pa vendar dali svoj plašč in klobuk? Pekavec. Saj sem že rekla, da v to-le omaro! Doroteja. Potem pa poglejve ! Pekavec. Da bi le kakšen tat ne . .. Doroteja. Ljuba moja gospica, tu velja korajža. Že večkrat se je pokazal strah kot zmota. Torej le ne preveč bati se! (Se blija omari.) Pekavec. Imate prav. Sicer se prav nič ne bojim, samo malo skrbi me, pa strah me je, (Gre počasi ^a Dorotejo.) Doroteja. Ge ste plašč tu notri dčli, mora biti notri. — (Odpre omaro. — Tekavec skoči nje.) Pekavec. O jemnes, križ božji, pomagat. (Zbe%i.) Doroteja. Uh, mrlič, mrlič! (Be^i, sveča ugasne.) I 2 I Tekavec. Tu so roparji! Ljudje božji, po¬ magat! Tatje, tatje, ubijavci! (V temi teče Dorotejo in Pekavčevo in ugrabi ^adnjo roko. Pekavec plačno ^akriči; velika ^mešnjava, dokler ne prideta gostilničarka in Kati.) Štirinajsti prizor. Gostilničarka in Kati s svečami in prejšnje. Gostilničarka. Komedija vendar, kakšen peklenski vrišč je spet to? Kaj pa je spet? Kdo pa je tukaj ? Tekavec. O ravno prav pridete. Pekavec. Jaz sem mrtva, mrtva sem! — O križ božji, o moj Bog! Gostiln. Ali bo preč mir! Vsa bajta je pokonci. (Ta pribor mora iti, kar se da hitro, kot bi vse obenem govorile.) Petnajsti prizor. Gospa Pusteževa in prejšnje. Pusteževa. Tristo naglavnih grehov ! Zdaj bo pa že enkrat konec teh komedij! Že tretjič sem iz postelje. Gostiln. Prosim gospa Pusteževa, nikar te zmešnjave še bolj ne mešajte ! Kati. Predrta reč, kakšen dirindaj je to ! Gostiln. Gospoda, kaj pa naj bo iz tega; Tekavec. Roparji so, roparji. Doroteja. Kako, kaj? — Mi roparji? Gostiln. Kaj pa to ? (Pokale na Tekavčevo.) Kdo pa ste vi pravzaprav ? Tekavec. Kaj, ali me ne poznate ? Gostiln. Meni se tudi zdi, da bi vas imela poznati! Tekavec. Tako, zdaj, ko ste me toliko časa trpinčili, se pa delate, kot da bi me ne poznali; vi ste prismojeni, kakor se mi zdi! Pekavec. Tudi jaz tako mislim. Bojim se, da bo gostilničarka . . . Tekavec. Ha, torej sem prišla med same razbojnike! Take postrežbe v tej gostilni nisem pričakovala. Pekavec. Pa ona, ki se je zaprla v omaro, kdo je pa ta? Gostiln. Na, zdaj sem pa Čisto ob pamet, jaz sem čisto proč. Pusteževa. Tako, lastne hiše več ne po¬ znate? Pa hočete imeti gostilno. No seveda pri zlati goski! Tekavec. Meni gre zdaj dobro v glavo,da... Gostiln. Meni gre pa v glavo, da sem mislila, da ste vi sami, pa sta dve. Doroteja. Kako važno odkritje! Gostiln. (Pekavčevi.) Dovolite, kako se pišete? Pekavec. Pišem se Marija Pekavec in sem učiteljica v zavodu! Gostiln. (Tekavčevi). In vi? Tekavec. Jaz sem Gabriela Tekavec in tudi učiteljica v zavodu. 123 Pekavec. Kako, vi da ste ? Tekavec. Kako, vi ste ? Pekavec Tovarišica vaša v zavodu Tekavec. Kako iznenadenje! Gostiln. (Tekavčevi.) Kdaj ste pa prišli? Tekavec. Jaz? Čemu le prašate? Kaj se vam sanja? Gostiln. Skoro gotovo bo kaj takega. Meni se zdi, da je nocoj samo ena dama prišla. Tekavec in Pekavec (obenem). Ta sem jaz. Pekavec. Meni je bila ta soba odkazana! Tekavec. Prosim, oprostite — meni — Kati. No, to je lepa godlja; bilo bi spet treba metle, da bi to reč malo razmetla. Gostiln. Aha, zdaj se mi je posvetilo! (Pokale s prstom na čelo. — Tekavčevi:) Kje je pa vaša prtljaga ? Tekavec. Zmanjkala mi je. (Kaje jta stvari, ki jih ima Pekavčeva v roki.) Tamle je ! Pekavec. Že mogoče. Jaz sem položila svojo v omaro ! Doroteja. Tukaj, gospica Pekavec, uganka je rešena. (Vjame vse ij omare.) Tekavec. To je pa ravno tako, kot moje. Pekavec. Zdaj se je pa meni tudi zjasnilo. To je pa čudna zamena. Gostiln. Zdaj ga pa imam! Zmotila sem se. — Po postavi in obleki sta si tako po¬ dobni, zato sem mislila . . . Zdaj seveda vidim, da gospodična Pekavec ni gospodična Tekavec in da gospodična Tekavec ni gospodična Pe¬ kavec. — (Vsi se posmejejo.) Oprostita, cenjeni I 24 gospodični, da sem bila poprej malo nevljudna; mislila sem, da se vedno le ena pritožuje, sta se pa dve! Pusteževa. Če je vsa reč taka, potem je seveda kriva gospa gostilničarka. Zato mora pa zdaj za pokoro zmoto takoj poravnati in dve sobi pripraviti in pa pošteno večerjo za obe preplašeni gospici, da si zopet dušo privežeta. Vsi. To pa to! Bravo gospa Pusteževa! Gostiln. No, to ni ravno taka pokora zame. Meni bo to v veselje, če vam bom mogla nobel postreči in vam s tem dokazati, da gostilničarka pri zlati goski ni taka jerhovna in pa taka drva, in da v njeni hiši ni nobene sobe zaklete. Pusteževa. Ker vidim, da ste vsi nedolžni pri tej reči, naj pa še jaz vsem odpustim, da sem morala tolikrat iz postelje. Pekavec (Tekavčevt). Medve se morava nocoj še prav dobro pozabavati; jutri se pa skupaj popeljeva v zavod, za prihodnji predpust bova pa najine dogodke pri zlati goski spravili v svet kot pustno burko. Slišite gostilničarka, iz srca rade vam odpustimo vašo zmoto in želimo, da vaša gostilna čedalje bolj napreduje! Sklepni zbor.*) Zbor: Naj sprava v vseh srcih odmeva glasno, ljubezen oklepa nas z zlato vezjo. ♦) Napev zadaj v prilogi. 125 Duet: Izginila groza je, strah je prešel, in duh naš raduje se prost in vesel. Zbor: Naj mir se razlije nad hišo leto, gostilno „pri goski" naj čuva ljubo! (Zastor pade.) Hapevi k pesmim. 1. svetu se za silo je . . . (K igri: „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček j I. dejanje, 1. prizor.) Petje s harmonijem ali brez harmonija. Za/iiio, poredno. 1. Na sve - tu se za si - lo je 2. No, dok-tor-ja i - gra - ti ni pa-nie-ti, so do-bro to mi 1. norcev zmir dobi - lo brez 2. rav-no težko zna - ti in 128 1. zdi, ta moder se jim zdi. 2. le, kaj misli-jo si le? 2. Pesem o metli. (K igri: »Zakleta soba v gostilni pri .Blati goski 1 .“ I. dej., 1. prizor.) Tiloderato. Fr. K. Ka - ko ti vse ča - sti metlo, in I 2Q ču-da res to ni, saj vsak ve, kak je ni; po ko-čahka-kor po gradeh me¬ tlo spoštu-je vse, in če o-tro-kom jezik ne—jim metla do - po - vč. 1 3° 3. Sklepni zbop. (K igri: »Zakleta soba v gostilni pri .zlati goski'«, zadnji prizor.) Naj spra - va v vseh sr - cih od- '3‘ du - je se prost in ve - sel. Naj Zbirka ljudskih iger. 1. snopič (2. natis). Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastirica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. 2. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka.Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge 3. Zupan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Ve¬ seloigra v dveh dejanjih. Samo žen¬ ske uloge. 3. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih de¬ janjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s pcjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. 4. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh de¬ janjih. Samo moške uloge. 3. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni ,,pri zlati goski 0 . Predpustna burka venem dejanju. Samo ženske uloge. Cena: mehko vezanemu snopiču 40 kr., po pošti. 45 kr. Za društva, ki vzamejo vsaj 5 izvodov skupaj, je cena 30 kr., po pošti toliko več, kolikor znaša poštnina. Posamezni snopiči se dobivajo v »Katoliški Bukvami 11 in pri stolnem vikarju L. Smolnikarju v Ljubljani. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000057586 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000057585 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000057584 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA