Poštnina paviallrana.
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 10'—, polletno Din 5 50, četrtletno Din 3'—; posamezne Številke 1 Din.
Cena inseratom: 'As strani D 4'- vključno davek.
Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-■■	■	seca,	s	tem	dnem	se uredništvo zaključi, -j- i ■- .
V Ljubljani, 25. januarja 192^.
Leto X.
Pozor gostilničarji!
Vinarska zadruga v Metliki priredi v nedeljo dne 4. februarja 1923. v prostorih Narodne Čitalnice v Metliki vinski semenj z začetkom ob 11. uri in zaključ* kom zvečer. Na semnju bodo razstav* ljena najrazličnejša bela in črna vina iz vseh goric metliškega sodnega okraja. Gostilničarji in trgovci! Opozarjamo vas, da je pridelala Belokrajina letos izborno kapljico, ker je bilo grozdje popolnoma zrelo in se je trgatev vršila v lepih dneh v prvi polovici oktobra. Vino je zdravo, ne preminja barve in je že enkrat pretočeno. Zaradi obilnega pridelka bo izbira prav bogata in cene primerne.
Zvezino poročilo.
Obstanek in razvoj naše zveze je do sedaj obstojal v tem, da se je za tajni* štvo, uredništvo in upravništvo stanov* skega glasila »Gostilničarja« zaposlovalo osobje ljubljanske zadruge in ljubljanske okolice. To je omogočilo način, da niso nosile zadruge po deželi za zvezo nobe* nih bremen. Tudi z izdajanjem lista nima zveza nobenih gmotnih koristi, ker se kot naročnina računa samo to, kar zahteva tiskarna, poštnina in osobje v odpravništvu. Vse bi šlo prav, če bi člani zadrug, ki prejemajo list, vsaj to porav* navali. Brezbrižnost v tem pogledu nas je med letom napotila, da smo razposlali blizu 1000 opominov, dasiravno smo ob novem letu priložili listu položnice za plačanje onih borih 6 dinarjev, a tudi ti posebni stroški za poštnino, delo in tisko*
vine niso imeli uspeha; dotičnemu opo* minu se jih je odzvalo kakih 600, kateri so poslali eno* ali dveletne zastanke. To je velik križ. Kdo imej še potem veselje do dela za organizacijo, ko imamo oprav* ka vedno le s »pufom« in beračenjem za kredit in posojila. Stroški tiska so se ogromno povišali. Zadeva se je na obč* nem zboru vsestransko razmotrivala, kako urediti, da bi prispevki za list red* neje in točneje prihajali. Povdarjalo se je, da bi bilo najenostavneje, da sklenejo zadružni občni zbori pobirati doklado v taki višini, da plačajo nato zadruge tudi strokovno glasilo za vse člane, ter bodi prejem lista za vsakega zadružnega člana obvezen. Ta predlog je propadel z moti* vacijo, da se nikogar ne more siliti nekaj sprejemati, kar odklanja, in pa da načel* stva po največkrat še strogo zadružnih terjatev ne morejo skupaj spraviti kjer
LISTEK.
Jutranja molitev gostilničarja.
Gospod, ki romal si nekdaj v deželi sveti, V zimskem mrazu in grozni pekoči poleti; Dospevši v Emaus, posetil gostilničarja gostoljublja iskajoč,
Da odpočiješ si sladko, ker dan se mrači, nastaja že noč.
Pridi o Gospod tudi k meni, osreči me s Tvojim posetom Blagoslovi milostno mi ženko in deco, slednja da vzraste z dobrim obetom. Vso hišo, karkoli v njej se nahaja,
Od najboljšega, da najslabšega lakaja. Blagoslovi mi, kar doli v kleti v sodih počiva,
Kar na ognjišču v kuhinji, se kuha in peče, ter z maščo poliva,
Da bodo vsikdar in vedno ljubi moji gostje,
Zadovoljno trebuščke si gladili in hvalili zadost’ je!
Nadalje, o Bog ptesveti, prosim Te me obvarji,
Milostno pred požeruhi, goljufi in sleparji!
Pred zli duhovi in zavijoni, me obvari vsake škode,
In tudi sekatur namišljene gospode. — Varuj me opravljanja napuhnjenih konkurentov,
In, oj, da ne pozabim tudi davčnih vohunov in agentov,
Ki na nas kakor volk in zmaj prežijo.
Gostilniško obrt z bridkim strupom zagrenijo.
Vse tiste pa, o čuj še prošnjo to,
Ki božje dari zaničujejo, zasmehujejo, obrekujejo,
Vince, to Tvojo sveto stvar strup imenujejo,
Ki le doma v zaduhlih izbah se kisajo, nergajo,
Nikdar pri meni okrepčila poiskati ne znajo,
Tiste pa z vodo napajaj, naj jih v trebuh’ boli,
Naj le voda bo njih krampampuli. — Uniči jih, oni nam hotč nuditi mesto kruha — kamen,
Tacih mor, reši nas Gospod Amen.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
je članstvo uporno in nezavedno. Storjen je bil nato sklep, da se s prvo številko letošnjega letnika pošlje vsem naročnU kom položnice, in kdor do druge številke naročnine ne plača, se mu pošiljanje lista brez vsakih ceremonij ustavi. Uprava je preračunila, da bo s poviškom naročnine od 6 na 10 dinarjev izhajala, dasiravno je občni zbor sklenil, pobirati za bodoče leto po 20 dinarjev, kar bi poleg tekoče naročnine imelo služiti tudi za pokritje ^dosedanjih primanjkljajev. Poskusili bo* ma tedaj za enkrat samo z naročnino 10 dinarjev za leto 1923, ako nas ne bodo silila kaka hudomušna podraženja tiskar* ne k drugačnim ukrepom. »Gostilničar« je završil z nastopom letošnjega leta de* set let svojega obstanka, neprestano boreč se za pravice pravega gostilničar« stva, šušmarstvo se je vedno pobijalo, in ni nam žal, če so nekateri napol gostil« ničarji z dežele, ki se pečajo pretežno s trgovstvom, list vrnili s pripombami, da jim ne piše povšeči, ko trdi, da se največ žganja popije v prodajalnah, pijance pa pripisuje gostilničarjem. List se bo pote« goval slej ko prej za pravo razumevanje in vpoštevanje gostilničarske obrti v pra* vem smislu besede in določb zakonov, zagovarjal le pravo gostilničarstvo ter deloval za povzdigo istega. Kvarljivce gostilničarske obrti pa bo odkrival brez pardona kakršni so in kakršni ne bi smeli biti; to vse v obrambo stanovskih inter* esov gostilničar stva.
Čislanim načelstvom, ki so požrtvo* valno vzela v roke pobiranje naročnine pri zadružnih članih in nam jo poslala za preteklo leto, izrekamo prisrčno za« hvalo za njih trud in zavednost!
Ne prezreti!
Koncem meseca avgusta minulega leta je bil izdan od finančnega ministr« stva pravilnik za izvrševanje predpisov o pobiranju takse na razne veselične priprave. Takih prireditev pri nas v Sloveniji sicer ni mnogo, a tu pa tam se vendar zgodi, da priredi kdo koncert ali godbeno zabavo, pri kateri sicer ne po« bira vstopnine (ali pa tudi) — le cene pijačam in jedilom temu primerno neko« liko zviša, se smatra prireditev za bar ali variete in je podvržena taksam. Dru« gi strokovni listi gostilničarstva vse kro« novine so prinesli ta pravilnik celotno. Menimo, da tudi pri nas ne more škodo« vati, ako se naše gostilničarstvo s tem ' seznani, ker »Uradni list« ni vsakomur na razpolago, zato ga tudi mi priobču« jemo celotno.
* * *
Na podstavi člena 6. zakona o pro« računski dvanajstini za mesec julij 1922., v zvezi s členom 206. 'finančnega zakona za leto 1922./1923., predpisujem nastopni
Pravilnik za izvrševanje predpisov o pobiranju takse na bare, kabarete, varieteje, orfeje, cafes chantans in njim podobne naprave.*
Člen 1.
Po členu 6. zakona o proračunski dvanajstini za mesec julij 1922. in člena 206. finančnega zakona za leto 1922./1923., a vkljub predpsu tar. post. 99. a taksne tarife plačujejo izza dne 1. septembra 1922. bari, kabareti, orfeji, varieteji, cafčs chantans in vse ostale naprave podobne vrste 20 % kot takso od celokupnega (kosmatega) dohodka v dotičnih lokalih od vstopnic, prodaje programov, garde« robe, pijač, jedi in vseh drugih vrst do« hodka, ki bi jih utegnil izmisliti lastnik podjetja, odnosno prireditelj.
Člen 2.
Za kabarete, varieteje, orfeje se smatrajo one prireditve, kjer izvajajo posamezne osebe plese, razne produkcije, pesmi, predstave i. dr.
Za cafčs chantants se smarajo oni lokali, kjer pojo pevke.
Člen 3.
Ako v lokalu godbeniki, odnosno godbenice, na svojih prostorih ob godbi tudi pojo, se ti lokali ne smatrajo za cafes chantants.
Člen 4.
Obrati, kjer igra samo godba, Iti pa
pobirajo za pijače in jedi take visoke cene, da niso sorazmerne s cenami v drugih navadnih hotelskih in restavra« cijskih obratih boljše vrste, ali kjer so večerne cene jedi in pijač za kolikor« koli višje od dnevnih, se smatrajo za bare in gorenja taksa se pobira tudi od teh obratov.
Člen 5.
Vse prireditve, ki imajo kolikorkoli ali v čemerkoli značaj gorenjih obratov, najsi bi se jim dajali taki naslovi, po katerih ne bi bile zavezane tej taksi, se ne smejo koristiti s temi naslovi za ne* plačevanje te takse.
Člen 6.
Tudi če je lokal lastnina ene osebe, lastnik kabareta i. dr. pa je kdo drugi, je odgovoren za to takso in jo plačuje lastnik, odnosno najemnik lokala, in sicer samo na prodane jedi, pijače in ostalo v prostorih, kjer se vrše prireditve te vrste.
Člen 7.
1.) Vsi lastniki (najemniki) dotičnih lokalov kakor tudi prireditelji morajo voditi trgovske knjige, potrjene po pri« stojnem državnem oblastvu, v katere morajo absolutno vsak dan vpisovati vse
* Razglašen v »Službenih Novinah kra* ljevine Srba, Hrvtaa i Slovenaca« št, 217, iz* danih dne 30. septembra 1922.
zneske, prejete za jedi, pijače, gardero* bo, namizno in jedilno opremo, prodajo programov, raznih kart in vse druge dohodke, ki bi si jih utegnili izmisliti.
Zlasti so zavezani, voditi knjigo o nabavljenem in porabljenem blagu, iz katere je moči lahko videti vse nabave in porabo potrebnega blaga.
2.) Dohodek od vstopnine se vpisuje samo, ako se ne prodajajo posebne vstopnice; drugače pa se mora plačevati taksa ob času in na način, ki sta predpi* sana v členu 47. taksnega in pristojbin* skega pravilnika za vstopnice vobče. V istem času in na isti načiri se morajo žigosati programi in kuponi za garderobo in taksa nanje se mora plačati v naprej.
3.) Kakor morajo imeti vstopnice točno označeno ceno, morajo imeti tudi programi in garderobni kuponi označene cene, ki se ne smejo izpreminjati; preden se začno prodajati vstopnice, programi in preden se začno izdajati garderobni kuponi, jih je treba opremiti z vidnim datumom onega dne. ko se prodajajo. Ta datum mora biti vtisnjen preko besedila.
Člen 8.
1.) Od tega celokupnega dohodka se polaga 20 % takse; ta taksa pa se ob pobiranju plačila od gostov ne sme pri* računavati in pobirati.
2.) 9ko je taksa za vstopnice plačana v naprej, se vknjižuje dohodek od njih kakor tudi od programov in garderobe poseb«.
Člen 9.
Vsi obstoječi lokali, v katerih se vrše prireditve, omenjene v členih 1., 2., 3., 4., 5. in 6., se morajo prijaviti naj* kesneje do dne 1. oktobra 1922. tako pri* stojnemu davčnemu oblastvu (finančni upravi) kakor tudi pristojni upravi ali oddelku finančne kontrole (kjer sta taka ustanovljena).
Člen 10.
Lokali te vrste, ki se šele namerjajo otvoriti, morajo dati knjige potrditi in se z odobritvijo pristojnega oblastva prijaviti pristojni finančni upravi, od* nosno davčnemu uradu ali upravi ali oddelku finančne kontrole najkesneje pet dni pred otvoritvijo.
Organi finančne kontrole morajo take neprijavljene obrate takoj priobčiti pristojnemu policijskemu (političnemu) oblastvu po finančnih upravah, odnosno po davčnih oblastvih.
Člen 11.
Evidenco o teh obratih vodijo fi* nančne uprave, odnosno davčni odseki in davčni uradi in finančna kontrola, in sicer za vsako podjetje na posebnem listu, iz katerega mora biti točno raz* vidno, ali se ta taksa redno plačuje ali ne.
Člen 12.
Za jedi, pijače in ostalo se mora takoj izdati račun, najsi ga gost zahteva
ali ne. V ta namen mora imeti vse strež? ništvo vezane računske bloke z vtisnje? no firmo dotičnega lokala ali podjetja v juksti z unikatom in duplikatom, od katerih mora biti unikat na eno petino perforiran, da se lahko odtrga. Ob izra? čunavanju mora strežništvo s pomočjo indigovega papirja izdati gostu unikat računa, napisan s svinčnikom, ter na njem označiti datum. Vsi ti bloki morajo imeti serije in številke; biti morajo Žigo« sani brezplačno pri pristojnem oddelku finančne kontrole ‘er se morajo uporab? ljati zaporedoma po serijah in številkah.
2.) Dokler ne začne v Srbiji in Črnii gori poslovati finančna kontrola, izvršu?! jejo to žigosanje finančna uprava, od? nosno davčna oblastva.
Člen 13.
Lastniki morajo pričeti uporabljati računske bloke po teh predpisih najke? sneje dne 15. oktobra 1923.
Člen 14.
Vsi uporabljeni računski bloki se smatrajo za sestavni del kontrole; zate? gadelj se morajo vsi popisani duplikati računov v blokih vsakega šestega dne v mesecu vročati najbližji finančni upravi, odnosno davčnemu oblastvu, ki jih hrani šest mesecev zaradi izvrševanja kontro? le. To vročanje se opravlja brez takse s posebno spremnico v duplikatu, v kateri bodi navedena po dneh rekapitulacija dohodkov.
N. pr.; N. N. (oblastvo).
Usojam se izročiti po predpisu člena 14. pravilnika za pobiranje takse na bare
i.	dr. N. (število) blokov popisanih ra? čunskih duplikatov, po katerih se je po? bralo dohodkov, in- sicer:
1. okt. blok	s.	A,	od	101—150	Din 3052.—
»	»	»	»	151—200	»	2101.—
»	»	»	»	201—258	>»	1363.50
2. okt.	»	»	»	>»	259—300	»	4605.—
»	»	»	»	301—350	»	3002.50
itd.
5.	oktobra.....................
od 1. do 5. oktobra skupaj Din 38.541.—
(Datum.)	(Podpis.)
En izvod ostane pri oblastvu, drugi izvod pa se vrne s potrdilom o prejemu prijavitelju.
Člen 15.
Organi finančne kontrole morajo, ko opravljajo kontrolo, posebno paziti na to, ali se izdajo žigosani računi, vstop? nice, programi in garderobni kuponi in ali so opremljeni z datumom.
Člen 16.
1.) Kontrola o točnem izvrševanju teh predpisov je preiskusna (iznenadna) in stalna.
2.) Preizkusno kontrolo opravlja ob? časno na licu mesta v lokalu organ finanč? ne kontrole.
3.) Stalno kontrolo opravlja šef fi? nančne uprave, odnosno davčnega obla? stva tako, da pregleduje knjige in jih primerja z jukstami blokov, z duplikati računov, z deklaracijami, računi, tovor? nimi listi in zlasti s knjigo o blagu.
4.) Gostje (posetniki) posameznih lokalov in prireditev, ki prijavijo obla? stvu nepravilnosti, bodisi da se ne izda? jajo oblastveno žigosani računi, bodisi druge nepravilnosti, imajo, ako se izreče obsodba, pravico do polovice izrečene kazni kot ovadniške nagrade, ne manjše od 500 dinarjev, če so učinili to prijavo, preden je oblastvo zvedelo za kaznivo dejanje in če so ob predložitvi prijave izrečno zahtevali to nagrado.
Člen 17.
1.) Ta taksa se polaga v gotovini pri finančni upravi, odnosno pri davčnih od? sekih in davčnih uradih od 1. do vštete? ga 5., od 11. do vštetega 15. in od 21. do vštetega 25. dne vsakega mesca za minu? lih deset dni, odnosno za minulo tretjino meseca.
2.) Dnevni dohodki se seštevajo po teh časovnih presledkih; za njimi je treba puščati najmanj pet centimetrov praz? nega prostora za potrdilo pristojnega
' oblastva o izračunu in plačilu takse.
3.) Ob polaganju teh zneskov, taks, se mora predložiti tudi knjiga o dnevnih dohodkih, v kateri potrdi blagajnik fi? nančne uprave, odnosno davčnega obla? stva, prejem takse. N. pr. tako?le:
Na dohodek od dne 1. do dne 10. no? vebra 1922. v znesku 59.750 dinarjev je položil danes g. N. N. kot 20% no takso dinarjev (11.950) enajsttisočdevetstoin? petdeset; ta vsota je vpisana v (naslov knjige) pod št______
(Datum.)	(Podpis.)
O tej vsoti se izda tudi posebna priznanica.
Člen 18.
Za to takso je odgovoren lastnik, od? nosno zakupnik lokala, ki mora tudi tak? so plačevati.
Člen 19.
1.) Kdor ne prijavi lokala, v katerem se vrše prireditve, in ne da potrditi knjige po predpisu členov 7., 9. in 10.; kdor ne izroča blokov po predpisu čle? na 14.; kdor ne postopa po členu 13.; kdor prepozno polaga takso po predpisu člena 17. tega pravilnika, se .kaznuje za vsak zakesneli dan po 1000 dinarjev.
2.) Kdor ne dopusti preizkusne kon? trole ali jo ovira, se kaznuje s 3000 di? n ar ji.
3.) Kdor ne dopusti stalne kontrole aU jo ovira s tem, da ne daje predpisanih listin ali drugače, se kaznuje najmanj s 5000 dinarji.
4.) Kdor ne postopa po členu 12. tega pravilnika ali kdor vpisuje manjše zne? ske, bodisi v računu, bodisi v knjige, ali kdor neopravičeno popravlja zneske, se
kaznuje z ozirom na Število tako vpisa? nih zneskov ali popravkov od 1000 do 10.000 dinarjev.
5.) Kdor izvrši tietočen sešteteK po točki 2. člena 17. tega pravilnika, se kaz? nuje z ozirom na višino netočne vsote od 1000 do 3000 dinarjev.
6.) Kdor ne postavlja datuma na vstopnice, programe in garderobne ku? pone, se kaznuje po številu vstopnic, programov in garderobnih kuponov, naj? denih brez datuma, od 1000 do 10.000 di? narjev.	/
7.) Vsa ostala kazniva dejanja, ka? kršna so: prodaja vstopnic, programov ali kuponov za garderobo po dražji ceni; upotreba že uporabljene vstojpnice, u? porabljenega programa, uporabljenih garderobnih kuponov in ostala kazniva dejanja, učinjenja zoper predpis člena 7. tega pravilnika, se kaznujejo od 1000 do 10.000 dinarjev.
8.) Državni organi, ki so pristojni ali za kontrolo ali za pobiranje te takse, se kaznujejo, ako so v čemerkoli nepazljivi glede izvrševanja teh predpisov, od 20 do 200 dinarjev.
Člen 20.
1.) Žigosani garderobni kuponi, ki mOrajo imeti serije in številke, se smejo uporabljati, dokler se ne potrošijo.
2.) Povračilo takse za žigosanje pro? gramov, ki se zaradi izpremembe v spo? redu ne prodado, se sme po pripombi 7. k tar. ost. 99. a taksne tarife zahtevati v petih dneh.
3.) Za programe, na katere je udar? jen datum, se taksa ne sme povračati.
4.) Za neprodane vstopnice se sme povračati taksa samo po predpisu člena 47. taksnega in pristojbinskega pravil? nika.
5.) Povračilo takse za vstopnice ali garderobne kupone, neprodane zaradi prestanka obrata, kakor tudi povračilo takse za programe, neprodane zaradi iz? premem.be v sporedu, se sme zahtevati v petih dneh od dne poslednje prireditve, odnoisno od dne, ko se je izpremenil spo? red, pri finančni upravi, odnosno davč? nem oblastvu.
6.) Za zahtevo povračila pomotoma položene ali pobrane takse za bare i. dr. velja predpis člena 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
Člen 21.
1.) Za izrekanje razsodil so pristojne finančne uprave, odnosno davčna oblast? va.
2.) Za izrekanje kazni zoper državne prgane je pristojen minister za finance.
Člen 22.
1.) Pritožbe zoper razsodila o kazno« vanju se vlagajo po 5. pripombi k tar. post. 99. a taksne tarife v treh dneh po oblastvu, ki je izreklo razsodilo, in sicer pri generalni direkciji posrednjih davkov kjer pa so delegacije, pri pristojni dele? gaciji ministrstva za finance. Odločba
■Uk:
generalne direkcije polsrednjih davkov, odnosno delegacije, je izvršna.
2.) Zoper razsodila o kaznovanju u* radnikov pritožba ni dopustna.
Člen 23.
1.) Do popolne organizacije oblastev finančne kontrole in do naknadne nared* be ministrstva za finance opravljajo stalno kontrolo o izvrševanju predpisov tega pravilnika finančne uprave, odnos* no davčna oblastva, preiskusno kontro* lo pa opravljajo v vsem organi finančne kontrole.
2.) Ako niso obrati iz člena 1. tega pravilnika na sedežu organov finančne kontrole, morajo najemniki dotičnih lo* kalov povrniti predpisane potne stroške organom finančne kontrole, ki opravlja* .jo to kontrolo.
3.) Pobrani in ostali zneski se vrača* jo finančni upravi, odnosno davčnemu o* blastvu, takoj drugi dan, ko so bili po« brani.
Člen 24.
Ostali predpisi člena 47. taksnega in pristojbinskega pravilnika, kolikor niso izpremenjeni s predpisi tega pravilnika, veljajo še nadalje.
Člen 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. septembra 1922.
V Beogradu, dne 25. avgusta 1922. št. 23.801. .
Državni podtajnik za finance: dr. Svetislav Popovič s. r.
O pravicah in stališču članov v davčnih in cenilnih komisijah.
Skoro redno se čujejo pritožbe, da so ocene dohodkov za odmero dohodni* ne previsoke in da so davčni zavezanci takorekoč na milost in nemilost izročeni davčnemu vijaku. Pritožbe proti preobremenitvam, kolikor so upra* v i č e n e, bi prav lahko izostale, če bi cenilne komisije kritično presojale pred* loge davčnih oblastev, ki se opirajo na izjave neimenovanih in nepoznanih iz* vedencev. Nikakor ni res, da bi se mo* ralo oceniti dohodke na podlagi pripo* močkov, ki jih da komisiji na razpolago predsednik komisije, če tudi davčni za* vezanec ni vložil napovedi ali jo je pa vložil prepozno, odnotsnoi ni mogel za* dostno dokazati pravilnosti napovedi. Komisija je tudi v takem primeru dolž* na, da pretehta uradne pripomočke in v slučaju, da smatra, da ti pripomočki ni* so povsem zanesljivi ali da ne pojalsnu* jejo zadostno stvarnega položaja, ima pravico pozvati davčnega obvezanca, naj naknadno vloži napoved oziroma vloži novo napoved. Upravičena je tudi povabiti davčnega zavezanca, naj na do*
ločert dan osebno pride k seji, na kateri se bo razpravljalo o dejstvih in okolno* stih, ki so potrebne za razjasnitev nje* govih dohodninskih razmer. Te pravice naj bi se polsluževale komisije v vseh primerih, v katerih smatrajo, da je za pravilno presojo' 'dohodninskih l-azmer napoved neizogibno potrebna, oziroma osebno zaslišanje davčnega zavezanca, predvsem pa v primerih, v katerih gre za oceno izredno visokih dohodkov. Ravno v takih primerih je potrebna po* sebna pozornost komisije, da prepreči prekomerno obremenitev, ker izražajo izvedenci in pojasnilniki svoja mnenja o dohodkih, ki gredo v visoke vsote, po* navadi jako nesigurno, če tudi navajajo posamezne številke. Taka mnenja je skoro praviloma tolmačiti tako, da sma* tra zaslišani izvedenec, da je dotični davčni zavezanec veliko zaslužil, za šte* -silcno oceno dosežnega dohodka pa mu manjka prava podlaga.
Ako bi komisija smatrala, da bi se mogel stvarni položaj razjasniti tudi brez napovedi ali osebnega zaslišanja davčnega zavezanca, ima pravico h ko* misijskemu posvetovanju pritegniti izve>-dence in pojasnilnike, o katerih domne* va, da so jim dohodninske razmere po* sameznikov ali celih kategorij davčnih zavezancev znane. Komisije niso torej nikakor navezane edino le na izpovedi zaupnikov, katere je zaslišal v imenu komisije predsednik, odnosno dotično davčno oblastvo, ampak tudi upravičene izvesti zaslišanje izvedencev pred zbra* no komisijo. V interesu pravočaisne pri* redbe se komisije te pravice gotovo ne bodo posluževale praviloma, ampak le takrat, ako gre za ugotovitev ocene davčnih zavezancev take stroke, o kateri niso nobenemu članu komilsije strokov* njaško znane splošne dohodninske raz* mere in smatra, da izvedeniško mnenje, katero je dalo na razpolago davčno oblastvo oziroma predsednik komisije, ni povlsem zanesljivo. V posebno važnih primerih je komisija tudi upravičena ukazati, da se morajo priče o določenih dejstvih in izvedenci o določenih vpra* šanjih pod prisego zaslišati pri okrajnem sodišču, v čigar področju stanuje priča ali izvedenec. Vse to velja takrat, kadar se oceni dohodke po uradnih pripomoč* kih. Največ ocen se izvrši na ta način. Zato je velikega pomena za davčne za* vezance, da komisije kritično presojajo pripomočke za oceno, katere jim stavlja na razpolago predsednik komisije. V in* teresu objektivne ocene je, da se komi* sije v vseh primerih, v katerih niso po* polnoma na jasnem ali glede dohodnin* slcih razmer posameznikov ali celih kate* gori j davčnih zavezancev, poslužijo po zakonu jim zajamčenih pravic in samo* stojno ugotove dohodke na način, ki iz* ključuje, da bi se posameznikom ali ce* Jim, kategorijam delala krivica z napačno oceno.
Gospodarstvo.
Tečaj za sadjarje! V dneh od i5. do 17. februarja 1923 se vrši na kmetijski šoli na Grmu trodnevni sadjarski tečaj. Tečaj ima namen, da izuči sadjarje in kmetovalce v pravilnem vzgajanju, cepljenju, saditvi in oskrbovanju sadne* ga drevja ter v umni uporabi sadja. Po* učevalo se bo ne samo z besedo, temveč tudi praktično. Drevesničarstvo in umno sadjarstvo bi nam lahko donašak> lepe dohodke, ako bi se ga z vnemo oprijeli. Zato naj bi se tečaja v obilnem številu udeležili zlasti mladeniči in mlajši kme* tovalci. Revni in oddaljeni dobijo tudi prispevek v hrani. — Kdor se misli ude* ležiti, naj se zglaisi po dopisnici takoj, najpozneje pa do konca meseca pri rav* nateljstvu drž. kmet. šole na Grmu, p. Novo mesto.
Tečaj za pridelovanje in pravilno uporabo krme. Naša živinoreja zadnja leta silno trpi pod pomanjkanjem krme. Temu pa ni kriva samo dveletna suša, temveč v veliki meri tudi pomanjkljivo oskrbovanje in gnojenje travnikov in de* teljišč. Da se kmetovalcem pokaže, kako je dvigniti pridelek na krmi in kako je '/ njim ravnati in varčno gospodariti, pri* redi drž. kmet. šola na Grmu teoretično* praktičen tečaj za umno pridelovanje in pravilno uporabo’ krme. Ta tečaj se vrši dne 19., 20. in 21. februarja t. 1. Revni in oddaljeni udeleženci dobe na zavodu prispevek v hrani. Priglasiti, se je ravna* teljstvu čimpreje, najpozneje do 10. sve* čana t. 1.
Čislani čitatelji naročniki in zadružniki!
Z današnjo številko pošiljamo po* ložnice v svrho plačanja naročnine vsem, izvzemši člane zadrug Ljubljana in Ljubljanska okolica, ker* za plačilo teh f krbita zadrugi sami. Prosimo vse nujno in resno, da brez odlašanja izpolnijo položnice in plačajo na pošti 10 dinarjev naročnine za leto 1923. Oni, ki imlajo še stari dolg, nekateri še za leta 1921 in 1922, lahko porabijo to priliko in plačajo skupno tudi prejšnje letnike po 6 dinar* jev. Podrobnejše razlaganje v tej zadevi čitate v današnjem zvezinem poročilu. Upravništvo »Gostilničarja«.
i---------------------:—i
GO. GOSTILNIČARJI!
!	-	j
Prodam nekaj prvovrstnih, lepih, novih in zelo glasnih avtomatičnih
I	GRAMOFONOV	j
■
po primeroma zelo nizki ceni — Ogleda se lahko pri meni na domu
■	S
■	■
■	■
■	■
-----------------1—L-
A. RASBEROER - LJUBLJANA
NA STOLB1 8. (ZA MESTN. DOMOM)
[ Zaloga stekla, porcelana In svetih
Fr. KoMmazm
v £jubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjeni pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
& fi* Baiec
cvetlični salon
ŠT? Pod Trančo 2
vrtnarija
Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Mazilo zoper „SrbeCico'* garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
TrnKoczy, Ljubljana.
U M frgovfiia !o restavracija ■
; Peter Stepic ■
■ Spodnja SiJka itn. 256	■
® priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® gg veliko zalogo zajamčeno naravnih gg vin iz dolenjskih, goriških, istrskih ® in štajerskih vinskih goric. ®
■	Telefon	it. 262.	E
Ef
K
i*
{N
K
H
H
N
M
N
H
K
XXiXX'TI X XXX J£XXXXX XXXXX g
Slivovko tropinovec rum cocnac-medicinal razne fine likerje
ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
Ittttiz k x-yY.YnnrriXTOtyy x
SODE
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo
  vse solidna in trpežna izdelava. " 1	-
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah.
= Zaloga sodov ter~sodarskega lesa.-
Cene zmerne.	Točna	postrežba.	Solidno	delo
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica it. 18
II
m
H*
$3
pekarija, slaščičarna in kavarna
Star! trg 21
a*
m
m
M
WŠ
'M
m
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m
S*
te
S
m
Ni
p
M
I Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
f\r
lA
VIN©
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti prodaja po jako zmernih cenah
LADISLAV POLLAK
JAŠKA (Hrvatska).
m
mmm za
gostilničarske zadruge v LIiiDljanl
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, -—: z dežele 1 Din.  ...........---
Tovariši gostilničar]!! Poslužujte se ie ugodne prilike!
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatskih In Štajerskih ulnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC se dobi po pri- BRJINf fIllflPI 111 na BREGU merni ceni pri IlfHllW JVlVlLLJU p. borovnica	
Z A mAŠ K E oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA.	AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se (ndl tropine In sladne cime, ki so bot živinska krma zelo priporočljive.
Gostilničarji dobe stekleno in
porcelansko posodo
po tovarniški ceni v skladišču Ljubljana,
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
ŠTAJERSKO VINO
naravnost od producentov od 15 kron naprej. — Posreduje HINKO KOdIR, trgovec, Leskovec v Halozah p. Ptuj.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	dvojno marčno pivo	temno porter pivo
Interesentom v vednost!
OSREDNJA VINAR-
■ SKA ZADRUGA ZA
■ JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v
■ svoji založni kleti,
Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik
11921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
ta, sostUnieurii!
Cast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marko Stojiča iz Šibenika
W otvoril
veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega
DALMATINSKEGA VINA
ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiiki, Kavikova cesta 255
ali pa franko brod Šibenik ali Baker po
BV konkurenčno nizki ceni. IN
Pisarna je v Ljubljani, Gosposka ulica 3, restavracija „Zlatorog“.
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar.
Koncertna kavarna
PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
OIHEIT
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda".
Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gaf6 „Balkan‘‘.
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vučak,
kavarnar.
Poceni In velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroil in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
.JR IB11H A otroškihVozičkov, LJUBLJANA
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
srab, kraste, lišaje odstranjuje —U pri človeku in živalih Nafftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Jernej Stele,
UUBUANA, Sp- Šiška
priporoča svojo zalogo najboljših VII	•
po zmernih cenah.
I. kranjska tovarna mineralnih vod£, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
aoJatlco, pokalice, naravni malino* in citrono« aok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodove, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Gg gostilničarji!
Specialna delavnica za popravo in prenavljanje vseh vrst
gramofonov in godbenih avtomatov
slej ko prej
A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5
(vhod v veži.)
Popravila se izvrše strokovno pod garancijo, pri velikih avtomatih, na licu mesta.
Nadomestni deli vedno v zalogi.
Razbito ali luknjasto posodo
iz stekla, porcelana, lonce iz emajla, železa ali pločevine zlepi samo Diamantni prašek; tudi razbite marmornate plošče in modelnice od peči si lahko sami popravite. Popravljeno posodo lahko zopet rabite za pečenje in kuhanje. Zavitek zadostuje za 10—15 popravil. Razpošiljam vzorce po Din. 4.—, denar naprej, trgovcem popust, vsak je kupec!
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ANTON KOVAČIČ - LJUBLJANA
Metelkova ulica 3.
Pozor gostilničarji
Na prodaj imam več tisoč novih vrčkov, 051 in kozarcev O.3 1 za pivo kakor tudi več popolnoma dobrih, ovinjenih vinskih sodov 200 do 400 1 z novim cementiranjem.
M. Dolničar, restavrater na glav. kol. v Ljubljani.
(^Raznovrstno
<h>
■ rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.
rb
Vlnometre „Bernatot“. —Asbestov bombaž In prašek. — Eponit.—Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek.—Modro galico.—Natrijev bisulfit. —Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ——— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. ———
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Zidovska ulica 1.
Z vsemi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
1	,1	ijs	Valepraiarna n kavo n eloktrl&nlm obratom. ,	. ■ , ,=	=====	Zaloga mineralnih vod. ===
I
DDDD
A. & L Skabernš
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeie iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno"tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etam na. J^ajvečja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolemc m gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce. sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd
Solidna in točna postrežba.
BI
Izdaja In zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik AvguStin Zajec. — Tisk ,,Narodne tiskarne".