Zgodba o tovarni, ki se je zalezla v hrib Obiskali smo »Volno« v Laškem. Zanimalo nas je, kako kolektiv plava v sodobnih gospodarskih razmerah in kakšna so njegova prizadevanja, da bi vajeti svoje usode kar se da trdno držal v rokah. Eno je govoriti o stabilizaciji, varčevanju, povsem drugačna pa je pesem, ko je treba uveljavljati konkretne sklepe. V »Volni« so sklenili, da ne bodo ostali samo pri besedah. V pogovoru z nekaterimi člani delovnega kolektiva je bilo kaj hitro čutiti mnenje, da nikakor nočejo doseči le otipljivih poslovnih in proizvodnih rezultatov, temveč mislijo tudi na odnos do dela. Od tu do sklepa, naj pač varčuje vsak in ne samo tisti, kjer »se bo kaj poznalo«, je le še pol koraka. Stran 3 Dvakrat da, kdor hitro da! Ko smo že pred leti razpravljali o perspektivnih ■ možnostih razvoja domačih virov toplotne in električne energije, smo tudi rudnike razvrstili med „perspek-tivne“ in „neperspektivne“. Za perspektivne veljajo Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik lignita Velenje, Rudnik rjavega premoga Kanižarica, Rudnik živega srebra Idrija, Rudnik svinca in topilnica Mežica ter Rud- delavska enotnost 17. MARCA 1973 - ŠT. 10 - L. XXX Realna perspektiva, ne »prevara« gospodarstva ^bor političnih vodstev mesta Ljubljane podprl Projekt družbenega dogovora o višini dohodkov kritje skupne porabe in o omejitvi njihove porabe za leto 1973 samoupravno dogovarjanje realna perspektiva, ne pa „prevara“ gospodarstva, kot bi nekateri že na samem začetku radi kompromitirali te nove družbene odnose, v katerih si prizadevamo za večji vpliv delavcev na porabo ustvarjenih sredstev. Slišati pa je glasove, češ, govorite, da boste z davki razbremenili gospodarstvo, namesto njih pa nam ponujate samoupravne sporazume. To Bregarjevo misel smo zapisali tudi v naslov, kajti politično misleči ljudje ob takih parolah ne morejo ostati tiho. Na politično poanto takih parol bodo prav sindikati morali vedno znova glasno in odločno reagirati, če pa gre le za poenostavljanje ali nevednost, vedno znova razlagati. STRAN 5 3^** i • [ Predsedstvo mestnega odbora ^ffoidikata delavcev družbenih ^javnosti Ljubljana, predsed-jIRvo Zveze sindikatov Ljubljana n izvršilni odbor mestne konfe-eaee Zveze sindikatov Ljublja-3a in izvršilni odbor mestne konference SZDL so se pred .^sklicem splošnega zbora mesta J-lubljana sestali na skupni seji. Obravnavali so program in fi-fl!*anciranje vzgoje in izobraže-kti^anja ter kulture, ob tem pa J.U(ii predlog „smernic o izva-nalog na področju gospo-i^stva in družbenih dejavnosti Pr Ljubljani leta 1973“ ter osnu-3! o, družbenega dogovora v SR >n|^oyeniji o višini dohodkov za s^tje skupne porabe in o ome-»jjrjPd njihove porabe za leto i^. Sklepne misli tega zbora so 0 naslednje: enotna je pod-splošni usmeritvi, ki naj e® prispeva k stabilizaciji, veljati frp1 mora za vse. K „smerni-ki jih bo obravnaval ^jddošni zbor mesta Ljubljane, ° na zb°ru posredovali svoj Pj Jadrna, katerega vsebino, približno, smo poskušali jLPdkazati v izvlečkih iz raz-U j Prave. Enotno pa so tudi pod- "■r ' ^ < Minulo soboto so se začeli zbori mladih samoupravljavcev. Naš posnetek je iz ljubljanskega Litostroja. Kaj hočejo mladi samoupravljavci? Pogovorili so se o vlogi mladine pri uresničevanju ustavnih dopolnil in izmenjali izkušnje o svoji lastni organiziranosti. Več o tem na 4. strani Prli tH vora osnutek družbenega dogo-v SR Sloveniji o višini do- he( še za kaj drugega. Toda vselej sem želel in prl čakoval, da sindikat ne bo samo formalnost deloval pri razreševanju teh in drugih vprašanj temveč da bo argumentirano reagiral na kot; kretne pojave, da bo skratka povzročil razprav6! ki morajo vplivati na boljše rešitve, kot pa bile prvotno predvidene. Veseli me, da naš sin dikat začenja stopati po taki poti, ki po moje"1 prepričanju edina lahko predstavlja njeg°v konkretni prispevek k poglabljanju neposnet' nega samoupravljanja.11 „Lahko poveste za kakšen konkreten P"1 mer? 11 „Seveda, zakaj ne? Ob koncu minulega le)! se je zgodilo, da je naša sindikalna organizacij1 zavrnila predlog nove ocene delovnih mesi Zakaj je v tem predlogu dejansko manjkal to); nejši opis delovnih mest, na to je pa opozd j rt sindikat, zdaj ne bi govoril. Dejstvo je, da t) predlog najbrž sprejeli, če sindikat ne bi reag1 ral. Tako pa smo morali predlog dopolniti in j* zdaj vnovič v javni razpravi. Ko so ljudje izve deli, da se je zgodilo to na zahtevo sindikata, s® hitro dojeli, da bi v praksi laliko imeli težave, # bi bil sprejet prvotni predlog. Zdaj so tor) spoznali, da je sindikat kot njihova organizacij’ preventivno deloval, se na ta način zavzel jj interese delavcev. To pa je pot ustvarjanja njj govega ugleda in avtoritete, obenem pa tud1 oblika spodbujanja interesa delavcev za gosp0! darjenje in druga dogajanja v kolektivu. V zve® s tem bi še omenil, da se pri nas že pripravljaj110 na referendum, na katerem bomo odločali0 ustanovitvi temeljnih organizacij združene?5 dela, organiziranih po panogah dejavnosti: Pr0 izvodnji, remontu in transportu. Ker bodo zn0 traj temeljnih organizacij obstajale informativ" skupine po poklicni usmerjenosti zaposlenih* v bodoče bistveno olajšano tudi obojestran^ komuniciranje, s katerim doslej pri nas nisn1 bili zadovoljni.11 V Volni v Laškem pravijo, da se po velikosti lahko Pnmeijajo z Majšperkom in Bačo. Toda velikost — ali majhnost — jih niti ne moti. Povsem nekaj drugega je spoznanje, da morajo že lep čas nositi na plečih ne-akšno svojevrstno usodo, žig, tako značilen za tekstilno industrijo. Cena volne, kajpada uvožene, ker °mača nima prave debeline, se je v letu dni skoraj podvojila. Cena blaga pa je že zdavnaj zamrznjena. 1 se izmuzniti nepoškodovan iz takih klešč, ki se { Povrhu vse bolj stiskajo? j .... : akor je zanimivo, da v ,,Volni“ predvsem raz-t ^'sijajo o tem, kako bi z razpoložljivi silami ustvarili i raven kvalitete,'kako bi v razpoložljivih Pr0st°rskih okvirih z nakupom modernejših strojev n ?. avali piramido uspešnosti navzgor (in ne morda °jna široko z večanjem osnovne ploskve). ^ Ub tem in takem razmišljanju smo se spomnili na ’ e,/ate.re podatke iz pogovora s šefom gospodarskega ektorja ,,Volne“ Francem Povhom: »Pred štirimi, petimi leti „Volni“ ni šlo ravno naj-J°!je. 1970. leta je krivulja proizvodnih dosežkov šla ^avzgor, kar se je nadaljevalo v 1971. letu. Lani se je st sicer umirila, vendar še vedno lahko govorimo o rasti. kar navsezadnje ni brez pomena. Prav gotovo se v vsakem podjetju venomer spra-uJejo, eni pač bolj in drugi manj, koliko so sami krivi, e se je začelo zatikati. Realna ocena uspehov in za-, t0Jey.. . Brez nje pač ni pravega načrtovanja pri-°dnje poti. Pri nas lahko ugotavljamo, da nam je spelo dvigniti proizvodnjo in produktivnost. Morda ^važnejše pa je, da smo se odločili za pravo izbiro ttiklov, ki jih proizvajamo. Dobro, nismo ravno 11ajhno podjetje, vendar veliko tudi ne, tako da je jttoral biti naš izbor blaga tak, da bomo kljub kon-tirenci na tržišču nekaj pomenili. Odločili smo se za ■kane tkanine, tvide in delno še česane tkanine. Kar sem pravkar omenjal, so prav gotovo tisti raz-8'. poleg konjunkture, ki je ne moremo zanikati, ki bistveno pomagali Volni pri vzponu, vendar ... Za et°s bi že lahko rekli, da se obetajo slabši pogoji za niTlT° ^a^a’ ta^0 51110 se mora^ Pravočasno za- Razsežnosti varčevanja Potem smo tovariša Povha vprašali, kako je pravza-j Prav 2 varčevalnimi ukrepi v podjetju. O njih smo ne-' Kai slišali in zaradi tega stabilizacijskega programa, da 8a tako imenujemo, smo se tudi oglasili v Volni. Go-VOrjenja o stabilizaciji je pri nas sicer dovolj, nepri-1 'berno manj pa je praktičnih primerov iz delovnih ■ 0r8anizacij kako se taki dobri nameni uresničujejo v ' faksi. | ^ Rekel sem, da smo se morali pravočasno zamisliti. * e samo zaradi razmer na tržišču. Dejali smo si: po-1 ?e)m0’. ^ako lahko sami kar največ prihranimo. In Prihraniti bi se prav gotovo dalo. Morda manj v proiz-v0dnji sami in več pri komercialnem delu. To poudar-1 |arh zato, ker je v razpravah, kakšna naj bi bila naša i Varčevalna akcija, nam vsem bila pred očmi predvsem Proizvodnja. Postavljalo se je pač vprašanje, kako tanjšati odpadke in podobno. Prosim, ne zanikam Poniena tega, da bo vsak delavec pazil, kako bo čim 'banj vrgel stran, vendar je dejstvo, daje pri globalnih : evilkah delež takih prizadevanj sorazmerno majhen Dinarji in milijoni Č-e smo prav razumeli, gre potemtakem za to, da - ,ar^evanja ne bi kazalo poenostavljati in da bi bila aba usluga za dobro razpoloženje v kolektivu, če bi • azali samo „navzdor\ češ. ve tkalke, če boste upo-rabile prej0 prav (j0 zadnjih metrov, se nam bo godilo e*iko bolje. Nevarnost je torej v tem, da bi prišlo pri niarjih do res doslednega varčevanja, akcija pa ne bi Prav segla v tiste dejavnosti, kjer se obračajo milijoni. Predsednica delavskega sveta Mira Travner, ki ji , ece že četrto leto predsednikovanja, nam je povedala, i ako so se v delovnem kolektivu odločili za varče-j valne ukrepe in kdaj so začeli: »Seveda ni treba razumeti tako, kakor da prej ne bi ','arčevali. V delavskem svetu smo večkrat razpravljali b sprejemali sklepe na ,,temO varčevanja", vendar je o bolj za konkretne primere. Zakaj torej zdaj govo-rirno o varčevalni akciji? Z novim letom smo začeli 'arčevati prav vsi, od delavcev do vrha. Reči moram, a nikakor ne gre za kampanjsko akcijo, temveč misli-'ho sistematično varčevanje uveljaviti kot stalno sesta-( vmo dela. Najprej smo seveda začeli s sestanki, prepričeva-Jern, razlaganjem, da bi vsak član kolektiva vedel, za FRANC POVH: „Krivulja vzpona je bila sprva dokaj strma. Lani se je rast sicer umirila, vendar še vedno lahko govorimo o rasti. Navsezadnje se morajo v vsakem podjetju vprašati, koliko so sami krivi, če seje začelo zatikati." MIRA TRAVNER: „Zakaj zdaj govorimo o varčevalni akciji? Varčevali smo tudi prej, vendar zdaj nočemo napraviti nič kampanjšči-ni podobnega, temveč želimo sistematično varčevanje uveljaviti kot stalno sestavino dela." EDI DETIČEK: „Važno je, da se vsi člani kolektiva čutimo kot aktivni udeleženci dogajanja. Zato je tudi res, da nismo hoteli samo ozko poslovne akcije, temveč smo imeli pred očmi tudi psihološke učinke." Po številu zaposlenih največja tovarna v laški občini se je zalezla v hrib nad železniško postajo, tako da bi utegnili biti v skrbeh zanjo: kaj, če jo močan naliv spodkoplje? V Volni se kajpada takim grožnjam samo nasmehnejo. In morda še dodajo: »Ne bi imeli nič proti, če bi se morali ubadati sa- Zgodba o tovarni, ki se je zalezla v hrib • V laški Volni so se oprijeli prastare modrosti, da je navsezadnje le vsak sam svoje sreče kovač - neglede na to, kako težko kladivo ima v rokah in kako voljno je železo kaj gre. Samoupravni organi in sindikat so se močno angažirali pri tem delu. O konkretnih rezultatih je zdaj, po dobrih dveh mesecih, seveda težko govoriti. Zaenkrat lahko govorimo le bolj po občutku, ker smo se dogovorili, da bomo vsake tri mesece napravili konkretnejše obračune." Važno je, da vsi... Ker je v pogovoru sodeloval tudi predsednik osnovne organizacije sindikata Edi Detiček, smo hoteli iz njegovih ust slišati, kako je po njegovem mnenju akcija pognala korenine v najširših krogih delovnega kolektiva., ,,Prav gotovo smo v varčevalni spisek, če lahko tako rečem, vključili prav vse delovne procese, tako da pravzaprav nihče ne more reči, dobro, eni bodo varčevali, preostali bomo pa opazovali, kako jim bo uspelo. Važno je torej, da se vsi člani kolektiva čutimo kot aktivni udeleženci dogajanja. Prav zato je tudi razumljivo, da se zavestno nismo odločili samo za varčevanje pri bistvenem, ker bi po tej logiki majhne denarje lahko zanemarili. Seveda je — tako gledano — tudi res, da nismo hoteli samo ozko poslovne akcije, temveč smo imeli pred očmi tudi psihološke učinke. Poudarjam še enkrat, kako važna je zavest, da si vsi prizadevamo po svojih močeh. Kakšna razgibanost Koliko seje kolektiv razgibal? Ne vse celice enako, kar za začetek ne bilo realno pričakovati. Ne bi mogel reči, da bi delavci rekli, češ varčujte vi, tam zgoraj, nam pa dajte najprej višje plače. Nekaj je tudi takih razmišljanj, res, vendar predvsem starejši člani kolektiva, taki pač, ki so življenjsko povezani z Volno, dobro razumejo pomen naših prizadevanj." Izkušnje zadnjih mesecev opozarjajo na poenostavljeno gledanje, da je — na primer — potovanje (torej dnevnica) že kar blizu nepotrebnemu zapravljanju. In reprezentanca. In . . . Zanimalo nas je, kako je s tem v ,,Volni". „V razpravah se pač pojavljajo najrazličnejša mnenja," je dejal Franc Povh, „vendar, glejte, ravno v zvezi s službenimi potovanji imam na voljo zanimiv primer. Lani smo imeli ves čas kakih 20 milijonov din zamrznjenih pri dolžnikih, kar je za nas dokaj huda številka. Vodilni delavci'smo precej potovali, sistematično smo obiskovali naše dolžnike in jih toliko • ^ PAVLINC: .JNajveč je od- do n ^Udi’ od njihovega odnosa Dri te a' kahko bi rekla, da mlajši 17 em ^ odrežejo najbolje. Moje , ®nJs je, da bo vsako tehtanje «°a2,?’č'bodo'i'“iiedo- FANIKA FAJDIGA: „Delo je zelo odgovorno, zato ni dobro, če se delavke v našem oddelku toliko menjujejo. Po mojem bi morali izbirati posebej vestne in pridne, ne pa kakor nanese, ali če je drugje delo pretežko." ANTON KOLŠEK: „Zdi se mi, da mora prvenstvena skrb nas v kotlarni veljati preprečevanju izpadov v proizvodnji. Boljše rezultate lahko dosežemo samo s pravočasnim zamenjavanjem dotrajanih delov in seveda še z rezervnim kotlom." pritisnili, da smo zdaj raven zamrznjenega denarja spravili na 13 milijonov dinarjev. Mislim, da bi tak dosežek tudi morali uvrstiti med varčevalna prizadevanja. Če smo že pri dolžnikih, je le treba povedati, daje možno s previdno selekcijo odjemalcev veliko napraviti. Solidni plačniki imajo odprta vrata, nesolidni pa . . . Dobro, upoštevati je treba dolgoročne interese podjetja, vendar . . . Modernizacija Med varčevalne ukrepe bi kazalo uvrstiti tudi odločitev, da programa modernizacije proizvodnje ne bomo izvedli v tako pospešenem tempu, kakor smo sprva nameravali. Za modernizacijo, ki smo jo že izpeljali, bo šlo letos približno 4 milijone din za odplačilo anuitet, prihodnje leto pa še 3,8 milijona, nakar bomo rešeni glavnih bremen in bomo spet lahko napravili nekaj korakov v modernizaciji." Predsednica DS Mira Travnerje ob tem pripomnila, da so zaradi modernizacij lahko zmanjšali število zaposlenih za 30, od 500 na 470. Nikogar niso odpustili, le novih niso jemali namesto tistih, ki so odšli. Modernizacija torej nikogar ni ,.požrla". Tehtanje lahko odpade Najstarejša tkalka Ana Pavline, v ,,Volni" dela že 33 let, nam je povedala, kakšne so njene izkušnje v zvezi z varčevanjem: ,.Največ je odvisno od ljudi, od njihovega odnosa do dela. Lahko bi rekla, da se mlajši pri tem ne odrežejo najbolje. Res pa je, da bo treba več prepričevanja, več sestankov. Kar nas je v delavskem svetu, dobro vemo, kaj hočemo, saj smo se večkrat pogovaijali o varčevanju in o tem, kaj vse lahko z njim dosežemo. Kdor pa je le enkrat ali morda dvakrat nekaj slišal na sestanku, mu je šlo tudi pri drugem ušesu ven. Potem je še nekaj. Pravijo, da bo treba vsak dan vrednotiti, koliko je ta ali ona tkalka napravila preveč odpadka. Moje mnenje je, da bo vsako tehtanje lahko odpadlo, če bodo ljudje dovolj zavedni." Tudi Fanika Fajdiga, ki dela v pregledovali!ici blaga in šivalnici, je bila dokaj kritična do mladega rodu: „Naše delo je zelo odgovorno, ker moramo natančno pregledati blago in popraviti morebitne napake. Ce nisi pazljiv ali če nočeš biti natančen, gre blago pač slabše v prodajo. Resje, da v pregledovalnici tega neposredno ne čutimo, vendar bi se morali zavedati, kakšne so lahko posledice našega dela, oziroma spregledovanja pri delu. Ni dobro, da se delavke v našem oddelku toliko menjujejo. Morali bi jih posebej izbirati, saj je delo, kot sem že rekla, zelo odgovorno." ..Koliko bomo prihranili, je bolj odvisno od drugih kot od nas." je rekel vodja kotlarne Anton Kolšek. „Mi proizvajamo paro in sicer toliko, kot jo zahtevajo od nas. Vprašanje seveda je, če je res potrebujejo prav toliko, kot pravijo. Sicer se mi pa zdi,da mora prvenstvena skrb našega oddelka veljati preprečevanju izpadov. V proizvodnji boljše rezultate lahko dosežemo samo s pravočasnim zamenjavanjem dotrajanih delov. Veliko si seveda obetamo tudi od drugega kotla, ki bo lahko vedno pripravljen za skrajno silo. Nekakšna železna rezerva bo." Posredovali smo nekaj značilnih drobcev iz pogovorov v ,,Volni". Res je. da bi bili ti pogovori lahko čez nekaj mesecev ali pol leta veliko bolj konkretni. Na mizi bi že bili prvi rezultati. Sicer pa, bolj kot številke so nas zanimali ljudje. Tudi njihov občutek za stvari. IGO TRATNIK mo s tem, ali nas bo odplavilo v Savinjo ali ne.« Kaj bi se motovilili s takim, sicer zabavnim pomenkom, če je naš namen resnejši. Zanimalo nas je, kako kolektiv plava v sodobnih gospodarskih razmerah in kakšna so njegova prizadevanja, da bi vajeti svoje usode kar se da trdno držal v rokah. Če je misel o tovarniški se je zalezla v hrib, izzvenela kot pretiravanje, moramo le povedati, da se simbolična primerjava med geografsko lego tovarne in njenimi razvojnimi načrti vsiljuje sama od sebe. Dejstvo je, da v hribu ni prostora za razmah na široko, čeprav si kolektiv »Volne« prav gotovo ne beli glave z vprašanjem, kolikšen pečat je udarila narava v sistem njegovega mišljenja. Narava ali kakšna druga (nad)naravna sila ... Zaenkrat nič ne kaže, da bo kakšno neurje spodkopalo »Volno« in jo odneslo čez železnico in cesto v Savinjo. Vsaj dokler se bo kolektiv zavedal, da tudi sam lahko bistveno vpliva na svojo usodo, četudi mu drugje (in drugi) odmerjajo manevrski prostor. Začeli so se zbori mladih samoupravljavcev Minulo soboto so bili v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti prvi trije od desetih zborov mladih samoupravljavcev, ki po svojem bistvu pomenijo dogovor mladih o tem, kako opredeliti lastne naloge pri uresničevanju delavskih ustavnih dopolnil pa tudi o organizaciji aktivov mladih delavcev v delovnih organizacijah. Z zbori mladih samoupravljavcev se začenja široka politična akcija slovenske mladine za uresničevanje ustavnih dopolnil, saj so mladi doslej zavoljo prepogostega enostranskega pojmovanja samoupravljanja le kot humane vrednote političnega odnosa premalo uveljavljali in razumeli njegovo družbeno ekonomsko bistvo. Že prvi trije zbori mladih samoupravljavcev so potrdili pričakovanja, da bo moč doseči učinkovito delovanje aktivov mladih delavcev v TOZD le z njihovimi skupnimi prizadevanji pri razreševanju vseh problemov organizacije združenega dela. Z zborov so mladi tudi pozvali slovensko delavsko mladino, naj bo pobudnik akcije za zbiranje sredstev za stabilizacijo gospodarstva. V letu stabilizacije naj bi mladi brezplačno delali določeno število prostih sobot in se tako pridružili skupnim naporom delavstva za premostitev sedanjih gospodarskih težav. -iv MARIBOR Zadeva vseh! Zbor mladih samoupravljavcev v Maribom je kljub rezultatom pri uresničevanju delavskih ustavnih dopolnil opozoril, da bo treba v mnogih delovnih organizacijah v severovzhodni Sloveniji pohiteti z izvajanjem ustavnih sprememb. Dogaja se tudi, da mladi vse premalo poznajo vsebino ustavnih dopolnil. V mnogih delovnih organizacijah bore malo vedo o gospodarjenju v svojem okolju, premalo pa so seznanjeni tudi z možnimi oblikami, ki lahko zagotove vsem delavcem, da neposredno urejajo medsebojna razmerja in odločajo o ustvarjenem dohodku. Delegat Franjo Peternelj iz celjskega podjetja EMO je povedal, da so se mladi v njihovi delovni organizaciji z vso zavzetostjo vključili v delo komisije za ustanavljanje TOZD. V 9 TOZD, kolikor jih bo imelo poslej EMO, bodo ustanovili aktive mladih delavcev, ki bodo skupaj tvorili tovarniško konferenco mladine. O „pretresih“, ki jih je lani doživljal kolektiv „Metalne“, pa je spregovoril delegat Marjan Krope. Dejal je, daje veliko mladih sodelovalo v prizadevanjih za čimprejšnjo sanacijo težkega gospodarskega položaja podjetja, zadnje mesece pa je bila njihova aktivnost usmerjena v razpravo o ustanavljanju TOZD. Kolektiv, v katerem je precej mladih, je sprejel predlog družbenopolitičnih organizacij, osnovne organizacije sindikata in samoupravnih organov o ustanovitvi 7 TOZD. V vsaki TOZD bo poslej deloval aktiv mladih delavcev, delo aktivov pa bo usklajevala tovarniška konferenca mladine. Razpravo na mariborskem zboru pa je sklenil delegat Viktor Zemljič iz Gorenja — obrat Elrad Gornja Radgona, ki ni prekrival dejanske resnice, da v njihovi delovni organizaciji še niso pristopili k uresničevanju ustavnih dopolnil. Doslej so imeli namreč v njihovi delovni organizaciji eno samo razpravo o uresničevanju ustavnih dopolnil, kar kaže, da so se v kolektivu premalo zavzeto lotili ustanavljanja TOZD. Vsako leto zbor mladih, Minulo soboto je bil v Ljubljani prvi zbor mladih samoupravljavcev kovinske, elektroindustrije in ladjedelništva. V Litostroju so se zbrali delegati mladinskih organizacij iz 40 delovnih kolektivov, da bi govorili o uveljavljanju ustavnih dopolnil in o reorganizaciji aktivov zveze mladine v delovnih organizacijah, predvsem pa o krepitvi vloge mladih v pospeševanju in oblikovanju popolnejših samoupravnih odnosov. Iz uvodnega referata ter iz diskusije delegatov Litostroja. Iskre. Gorenja, Lame in Ete je bilo moč ugotoviti, da so delavci, predvsem pa mladi, v večini kolektivov nekoliko premalo seznanjeni s pomenom in vsebino ustavnih dopolnil. Prav to je vzrok za premajhno aktivnost mladih pri ustanavljanju TOZD. Soglasni so bili, da ustanavljanje TOZD ne sme biti le delitev oblasti med celoto in enotami. Delegati iz podjetij, kjer so mladinske organizacije pripravile seminarje za svoje člane o ustavnih dopolnilih, so se lahko pohvalili, da se pri njih tudi mladi uspešno vključujejo v samoupravo. Drugi pa so zopet ugotovili, da so mladi nezainteresirani in da se- ustavna dopolnila uveljavljajo vse prepočasi. Da reorganizacija poteka od zgoraj navzdol, namesto obratno. V sklepih, ki so jih sprejeli na zboru, so poudarili, da se morajo ustavna dopolnila uveljavljati pravilno in dosledno: da se mora zveza mladine aktivno in kreativno vključiti v samoupravno dogovarjanje in odločanje; da si morajo aktivi ZMS prizadevati, da bo prav vsak delavec seznanjen s pomenom in vlogo TOZD. Na koncu pa so sklenili, da naj bi se zavoljo izmenjave izkušenj sestali vsaj enkrat na leto na zboru, kot je bil ta. AA „Uspeh zbora je sorazmerno dober, le delegati bi se morda lahko bolj sprostili," je povedala MARIJA TREBŠE, namestnik predsednika Zveze mladine TOZD splošne službe Litostroja. „Morali bi govoriti več o živih primerih. Vsaj v prvem deluje bilo preveč načelnega govorjenja. Le na koncu je bilo nekaj izjem. K uveljavljanju samoupravljanja lahko mladi pripomorejo predvsem z idejami, četudi potem ne bodo vse uporabne. Starejši se vse preradi držijo ustaljene poti in prav mladi naj bi to pot vsaj malo skrenili. Reči moram, da so mladi vse bolj pogumni in da se vsak dan bolj zavedajo, da je njihov jutri odvisen tudi od njih." JOŽE PERKO je predsednik aktiva'Zveze mladinelskre, Elektro-mehanike Kranj: „Leto nazaj je bila udeležba in aktivnost mladih v organih samoupravljanja pri nas zelo majhna. Z poživitvijo organizacije pa se je tudi to znatno spremenilo na bolje. Sedaj imamo v samoupravnih organih po obratih že tretjino mladincev. V centralnem delavskem svetu jih je seveda manj. Ker so naši mladinci sedaj bolj seznanjeni z dogajanjem v podjetju, so tudi bolj aktivni v samoupravnih organih. Ideja o zborih mladih samoupravljavcev je dobra, zato bi zbore kazalo organizirati tudi večkrat letno. Diskusija danes res ni bila obsežna, morda je to zato, ker smo se zbrali prvič." MILOŠ MATAS, sekretar aktiva mladih komunistov iz Litostroja: „Pravkar mi je povedala delegatka iz Primorske, da so dobili gradivo za zbor šele včeraj. Zato ni prav nič čudno, če ni bilo na zboru prave razprave. Mi smo se potrudili, da bi zbor čimbolj uspel. Računali smo, da se bo zbora udeležilo vsaj 150 delegatov iz 67 delovnih organizacij. Slaba udeležba je morda odraz premajhne aktivnosti Zveze mladine v posameznih podjetjih. Pri nas, v Litostroju, imamo v obratnih delavskih svetih tudi do tretjino mladih. V centralnem delavskem svetu pa morajo biti predvsem izkušenejši delavci. Na zboru mladih samoupravljavcev je kot gost govoril tudi podpredsednik mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Ljubljana, inž. JANEZ ZAPLOTNIK. Poudaril je, da neizobraženost pri mladih ni bistvena ovira pri samoupravljanju in da negodovanje nad trenutnimi težavami ne pomeni odstopanja. „Kjer ni težav, ni napredka," je bila ena njegovih misli. Mladi bi morali, po njegovem, z več optimizma gledati na jutrišnji dan, saj že od nekdaj velja, da počiva bodočnost na mladih. Sicer pa je po njegovem uspeh že to, da je prišlo skupaj toliko mladih in da so nekateri o svojih težavah in izkušnjah govorili odkrito. „Drugič bo gotovo bolje," je pribil. DANILO BRUN iz ETE Cerku« ,,Pri nas v ETI je od 1200 zap« slenih kar polovica mladincev. To večina nekvalificirani delavci in «* malo pretiravam, bi rekel, da so tu« večinoma nekvalificirani ozironj1 politično nerazgledani. Res je, «* imamo mladince raztresene po bli* njih vaseh in jih praktično ni m« goče dobiti skupaj, mislim pa, da) šoli niso dobili dovolj razgledanost1 da bi potem v podjetju enakopravp nastopali z drugimi. Vsaj oni misli}«' da so zapostavljeni Samoupravljavci pri nas, po m oj« ne znajo najti poti, po kateri bi rešf vali svoje probleme. Zato smo že n' kajkrat doživeli, da so naši dela«« stavkali." Dolga leta nazaj že poslušamo mlade v delovnih kolektivih, kako se pritožujejo, da jih starejši zapostavljajo in jih n« „puste“ v organe samoupravljanja. Skoraj na vsakem sestanku so govorili tudi o tem, kako v delavske svete izvoliti čimveč mladih, ki naj bi z mladostno vnemo in ustvarjalnostjo poživili ,delo ter zastopali tudi interese mlad ili. In kaj je pokazal zbor mladih samoupravljavcev v Litostroju? Od 67 delovnih kolektivov, iz katerih so bUi povabljeni delegati, so se zbora udeležili dele-gati samo iz 40 podjetij. Celo iz podjetij, ki so v neposredni bližini Litostroja, ni bilo predstav- j nikov. Pred začetkom zbora so morali celo spremeniti pripravljeni poslovnik, tako da bila zagotovljena sklepčnost že pri udeležbi več kot polovice prisotnih, namesto predvidenih dveh tretjin. In še nekaj! Na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki so na zboru, poleg gostov, povedali svoje mnenje oziroma izkušnje organizacije pri uveljavljanju samoupravljanja. Zakaj? Mnenje nekaterih, da je to pač posledica neizkušenosti in morda strahu pred samim diskutiranjem, bržčas ni sprejemljivo, saj so se sešli prav zato, da bi se pogovorili o skupnih težavah! V čem je torej vzrok za molk mlad Ui? Še na temo: Kdo zmaguje v spopadih? Spoštovani tovariš urednik! V Delavski enotnosti št. 8 ste objavili članek „Kdo zmaguje v spopadih“, ki govori o obtožbah in izključitvi tovariša Antona Dolenca iz osnovne organizacije ZK domžalske Tosame. V članku je bilo objavljeno tudi pismo tovariša Dolenca, v katerem prosi, da se preveri njegovo delo in stališča njegovo izjavo le kot tendenciozno etiketiranje s sumljivimi cilji. Ker sem tudi sam član komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu Domžale, katere predsednik je tov. Dolenc, mi seveda ni vseeno, kaj se govori in piše o njem. To mi še posebej ne more biti vseeno, ker sem bil delegat na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije in imam tako rekoč dolgoročno dolžnost, da skušam po svojih možnostih uveljaviti v praksi resolucije II. kongresa. Žal pa je vse manj tistih, ki se še spominjajo, da je sploh bil II. kongres in da je sprejel 28 resolucij; ker je takih ljudi vse manj, se seveda vse bolj navežeš na tiste, ki se še spominjajo in ki se tudi v vsakodnevnem življenju zavzemajo za razvoj samoupravljanja. Eden takšnih, ki je prežet z idejo o samoupravljanju in ki je tudi zanjo pripravljen nekaj žrtvovati in nastopati brez vsakega oportunizma, pa je prav gotovo tovariš Dolenc. - analiza in ukrepanje v zvezi z osebnimi dohodki in regresi; - razgovori v organizacijah združenega dela o različnih vprašanjih; - seminarji in predavanja. Pri delu v komisiji smo smatrali, da je potrebno različna stališča, resolucije, sklepe, sprejete na kongresih, konferencah, plenumih čimbolj preliti v prakso, to pa še posebej zato, ker je večina članov komisije izšla iz neposredne proizvodnje in smo bili še posebej občutljivi za velik razkorak med našo politično teorijo in prakso, ki smo ga še posebno natančno zaznavali v organizacijah združenega dela, kjer smo zaposleni. Pri prelivanju sklepov in stališč v prakso pa nujno pride do konfliktov med tistimi, ki hočejo zastarele odnose spreminjati, in tistimi, ki se upirajo spremembam. Seveda pa se pogosto primeri vsaj začasno, da je reakcija močnejša kot akcija, in to se je, kaže, zgodilo tudi tovarišu ODMEVI IN POLEMIKA • ODMEVI IN POLEMIKA • ODMEVI IN POLEMIKA • ODMEVI IN P0LEM v organizaciji združenega dela in v sindikatih, ker v primeru, če niso v skladu s programom ZK in sindikata, sodi, da ne more biti več član republiških organov sindikata kot tudi ne predsednik komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu Domžale. Neposreden povod za to prošnjo tovariša Dolenca je bila, kot kaže, njegova nenadna izključitev iz ZK in vulgarne splošne obtožbe naslovljene nanj, ki so izražene tudi v mislih tovariša Borštnarja, ko v svoji izjavi za Delavsko enotnost govori, da je bil Dolenc - v skrajšanem povzetku - kontradiktoren, nestrpen, da je vsiljeval stališča, deloval razdiralno itd. Žal pa tovariš Borštnar v svoji izjavi ni navedel konkretnih Dolenčevih stališč, na osnovi katerih je prišel do prepričanja o Dolenčevih lastnostih. Ker tovariš Borštnar ni navedel konkretnih stališč tovariša Dolenca, lahko jemljemo S tovarišem Dolencem sodelujem v komisiji že 4 leta in moram reči, da je bil vedno usmerjevalec in pobudnik dela v njej. V tem sestavku ne nameravam podrobneje opisovati dejavnosti komisije za samoupravljanje pri ObSS Domžale, naj navedem samo nekaj pomembnejše tematike, ki smo jo obravnavali, analizirali in uvajali v prakso: - analiza uvajanja 15. ustavnega dopolnila in korektivi; - priprave na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije; - razlaga ustavnih dopolnil: - konkretizacija in uvajanje nekaterih resolucij II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije; - uvajanje 21., 22., in 23. ustavnega dopolnila v organizacijah združenega dela; - analiza sistemov samoupravljanja v organizacijah združenega dela; Dolencu; saj je potem, ko je prebil polovico delovne dobe kot neposredni proizvajalec, začel delovati na najobčutljivejšem področju dejavnosti v organizaieji združenega dela -na organizaciji dela, sistematizaciji delovnih mest in nagrajevanju ... Naj bežno nakažem, da smo se v komisiji lotevali (sicer previdno) tudi problema razmerij med samoupravljanjem in hierarhično strukturo vodenja. Heirarhija pa ima zaenkrat v posameznih organizacijah združenega dela več moči kot samoupravne strukture. Žrtev te moči je bil zaenkrat tudi tovariš Dolenc! Pravim, zaenkrat, saj si kot delegat z II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije ne morem zamišljati, da bi ostal tovariš Dolenc trajna žrtev reakcije, saj bi to po mojem pomenilo zaviranje m ustrahovanje razvoja samoupravljanja v občini Domžale. KAREL DOMC 7 DNI V SINDIKATIH MURSKA SOBOTA Velja zavihati rokave Občinski komite ZK in občinski sindikalni svet v Murski Soboti sta ocenila uve-fvljanje ustavnih dopolnil v delovnih kolektivih ter uresničevanje začrtane stanovanjske politike. Udeleženci posveta so ugotovili, da zavoljo samoupravljanja v soboških kolektivih ni treba biti plati zvona, zgledno pa tudi ni. . Posvet je tudi poudaril izreden pomen izobraževanja — ne samo strokovnega, pač Pa tudi družbeno-političnega. Izobraževanje bi moralo delavcem dati tisto sposobnost, da bi v samoupravljanju samostojno oblikovali svoja stališča in odločitve. . soboškem področju so komunisti in sindikalni delavci zaskrbljeni zaradi kadrovske politike v podjetjih. Ta je pogosto Ve*1 P?sameznikov. Na sestanku v Murski Soboti so se zavzeli, da bi vsi dejavniki v Podjetju skrbeli za pravilno vodeno kadrovsko politiko. Za uresničevanje ustavnih dopolnil v praksi, pri poglabljanju samoupravljanja, prehajanju k neposrednemu samoupravljanju delovnega človeka je izred-n®8a.pomena poleg drugih dejavnikov tudi obveščenost delavcev. Oblike obveščanja delavcev so prerevne ne samo po razno-vrstnosti, pač pa tudi vsebinsko. Marsikje obvešča vodstvo delavce o tistih zadevah, o katerih samo sodi, da je prav, in to takrat tor na način, kot se vodstvu zdi primerno. Iz razprave je torej jasno sledila ugoto- vitCY, da bo treba v soboški občini še veliko storiti za razvoj samoupravljanja. Udeleženci posveta pa so spregovorili tudi o stanovanjski politiki. Če bi sodili po razpravi, potem bi menili, da stanovanjskih problemov v podjetjih soboške občine ni. Nihče od prisotnih sc namreč ni oglasil, da bi uvodnemu poročilu dodal svojo misel, kako iz zagate, v kateri so sc znašli delavci v Murski Soboti. Ne samo da primanjkuje 1000 stanovanj, tudi v bodoče zbrana sredstva ne bodo zadoščala, da bi jih zgradili dovolj. Doslej so bila sredstva usmerjena predvsem v zasebno gradnjo, kar je družbeno-politično skupnost veljalo znatno več, kot če bi stanovanja gradili organizirano. Sicer pa se komunisti in sindikalni delavci v Murski Soboti zavzemajo za pospešeno gradnjo delavskih stanovanj. Iz sprejetega predloga sklepov povzemamo, da je treba pospešiti pripravo programov stanovanjske gradnje v podjetjih in v občini in da je treba k uresničevanju stanovanjske ■ politike pritegniti tudi banke, urbaniste, projektante in izvajalce, ker bo le tako možno racionalizirati gradnjo stanovanj. Sklepi se zavzemajo za odmrznitev najemnin in za to, da bi v republiki sprejeli ustrezne zakonske akte. Prisotni so se molče strinjali tudi s predlogom, da bi v soboški občini v naslednjem obdobju gradili le stanovanja v blokih. rb Zadnji zbori V Šaleški dolini gredo h koncu občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Računajo, da bodo že v kratkem opravili tudi zadnje zbore. Na več občnih zborih so razpravljavci poudarjali, da je škoda, ker smo tako pozno začeli z razpravo o bodoči organiziranosti Zveze sindikatov v naši republiki. Če bi bile teze poprej nared, bi o njih lahko stekla široka razprava na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata. To bi bilo toliko bolj pomembno, ker je predvideno, da bodo osnovne organizacije sindikata podpisale statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov v naši republiki. (vš) Posvet gradbincev V Mariboru so se pred dnevi zbrali gradbinci iz celjske in mariborske regije na posvet o ustavnih dopolnilih. Posvet je bil organiziran na podlagi sklepa republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Namen posvetovanja je bil, da na podlagi programa sindikata gradbincev za uresničevanje ustavnih dopolnil ter dosedanjega dela zasnujejo dogovor o nadaljnjih nalogah. Posvetovanja so se poleg članov medobčinskih odborov sindikata gradbenih delavcev in predsednikov osnovnih organizacij sindikata udeležili tudi mnogi direktorji organizacij združenega dela. M.BRECL NA LINIJI 323-554 SLOVENSKE KONJICE Na nedavni seji predsed-s va občinskega sindikalnega veta v Slovenskih Konjicah ° med drugim sklenili, da do začeli s pripravami za ustanovitev občinskega od-°ra sindikata delavcev in-ustrije in rudarstva. Po šte-članov je namreč to v on j iški komuni najmoč-®Jši sindikat, vendar pa UI3 nobenega svojega samostojnega organa. Medtem 0 so delavci v družbenih “luzbah, storitveenih dejav-Ostih in v kmetijstvu pove-v medobčinske odbore ^ojih sindikatov, pa indu-. jski delavci povezave j~majo. Zavzeli so se, da doQo akcijo izvedli hkrati s Vnanjimi pripravami na VU. kongres slovenskih sindikatov. V Mariboru uresničujejo novo stanovanjsko politiko po predvidevanjih, ob tem pa ostaja tako kot drugje — veliko perečih pa tudi skoraj nerešljivih vprašanj. Gospodarske organizacije so se dogovorile, da bodo za stanovanjsko gradnjo izločale 6 % bruto osebnih dohodkov, in se samoupravno dogovorile, kako bodo ta sredstva uporabljale. Polovico jih bo ostalo njim, četrtino jih bodo- Na starih temeljih nova zgradba Pospešene priprave na uveljavljanje ustav-njh dopolnil v vseh sedmih cestnih podjetjih, ki se bodo 1. julija integrirala v združeno Podjetje slovenskega cestnega gospodarstva • še pred Vlil. kongresom ZSS naj bi bila ustanovna konferenca sindikata cestnega gospodarstva Slovenije Z vztrajno in okrepljeno politično akcijo za uveljavitev us^vnih dopolnil bo možno doseči, da bi v vseh sedmih slovenskih cestnih podjetjih še pred koncem prvega letoš-ujega polletja ustanovili temeljne organizacije združenega ušla in da bi se s 1. julijem te temeljne organizacije inte-Srirale v združeno podjetje slovenskega cestnega gospo-darstva. Tako bi lahko povzeli vsebino zelo živahne razprave na zadnji seji pododbora za cestno gospodarstvo pri RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, na kateri so v prvi točki razpravljali o uveljavljanju ustavnih dopolnil m združevanju cestnih podjetij. P roblematiki bodoče organiziranosti sindikata v cestnem gospodarstvu pa so udeleženci seje namenih drugo točko unevnega reda. Potem ko so se seznanili z vzroki, ki pogojujejo reorganizacijo sindikatov, so izmed štirih predlaganih variant, pripravila jih je organizacijsko kadrovska komisija republiškega odbora, podprli četrto. Po njej naj bi sedanji republiški odbor tudi v prihodnje povezoval vse dejavnosti Prometa in zvez, pri čemer pa bi se te dejavnosti navznoter povezovale v sindikalnih konferencah, navzven in navzgor pa Po delegatskem načelu v republiški odbor. S tem bi v osnovi juristih zdrave temelje dosedanjega delovanja republiškega odbora, ki je — po mnenjih, izraženih na tej seji — ob usme-na poglobljeno delo sindikalnih konferenc v ZŽTP in z.PTT Ljubljana ter pododborov za cestni transport in cestno gospodarstvo ne le dosegal upoštevanje vredne uspehe, tem-več je tudi nakazal tisto pot delovanja sindikatov, za kakršno 56 v naši družbi zavzemamo v sedanjem času. Pododbor si bo prizadeval, kolikor je le v njegovih močeh, da bi bila ustanovna konferenca sindikata v cestnem gospo-a5sJyu še pred VIH. kongresom ZSS, vsekakor pa pred letošnjimi počitnicami. -mG združile v solidarnostnem skladu občine in četrtino pri banki. Sredstev naj bi se tako nabralo v petih letih toliko, da bi v tem času zgradili kakih 5000 stanovanj. Tu pa se začenjajo mariborski stanovanjski problemi. V štajerski metropoli že sedaj primanjkuje 6000 novih stanovanj, če pa prištejemo še stanovanja, ki jih bo treba zaradi dotrajanja ali gradnje novih sosesk nadomestiti z novimi, primanjkuje v Mariboru kar 13000 stanovanj. V Mariboru pa nekateri celo sodijo, da bodo cene gradnje stanovanj, ter dokajšnja neorganiziranost gradbene operative in priprave zemljišč zavrle stanovanjsko gradnjo. Tako bodo v tem mestu v naslednjem obdobju bržčas zgradili manj stanovanj, kot predvideva občinski srednjeročni program gradnje. O teh problemih so se pred kratkim pogovarjali na razširjeni seji predsedstva občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Poudarili so, da bi bilo treba gradbeni opera-tivi preprečiti, da bi združevanje sredstev za gradnjo stanovanj pomenilo zanjo polno skledo, da bi bilo treba zagotoviti primerne cene ne samo za gradnjo stanovanj, temveč tudi za gradbena zemljišča in njihovo pripravo. Skratka, v Mariboru potrebujejo velika gradbena Realna perspektiva — ne »prevara« gospodarstva V SINDIKATU DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SPRAŠUJEJO:_ Ali potrebe presegajo možnosti? Na mariborskem območju primanjkuje več kot 6.000 stanovanj • V naslednjem obdobju premalo sredstev, da bi pokrili vsaj sedanje potrebe # Sindikat zahteva več stanovanj za delavce zemljišča, kjer bi lahko organizirali moderno in zato ceneno gradnjo stanovanj. V odboru so menili, daje zavoljo premajhnih sredstev, ki se z dogovori ali predpisi izločijo za uresničevanje stanovanjske politike, bržčas zgrešen nedavno sprejeti zakon o obdavčevanju vseh sredstev, kijih gospodarske organizacije namenijo za gradnjo stanovanj iznad dogovorjenih 6 odstotkov. Podvomili so tudi, ali ne bo napovedano rigorozno povišanje stanovanjskih najemnin preveč prizadelo standarda občanov. Na koncu razprave je predsedstvo sklenilo, da bo seznanilo sindikalne delavce na svojem območju s potekom uresničevanja stanovanjske poli-tikerPreko osnovnih organizacij sindikata si bo odbor prizadeval pospešiti gradnjo stanovanj za delavce z nižjimi osebnimi dohodki. Poudarili pa so, da ta stanovanja ne smejo zaostajati po standardih za stanovanji, grajenimi za trg. Odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva v Mariboru se bo, kot že omenjeno, zavzemal po svojih močeh za bolj organizirano gradnjo stanovanj, za cenejšo pripravo gradbenih zemljišč in ustreznejši sistem finansiranja komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. rb Materialne razmere Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana so zelo resne. Tako je uvodoma dejal tovariš FLORIJANČIČ, in dodal, da terja takojšnje razgovore in usklajevanje stališč vseh tistih, ki lahko pomagajo. Gre za vrsto perečih vprašanj, na katera delavci s področja vzgoje in izobraževanja sami ne morejo odgovoriti. Po dosedanjih predlogih naj bi TIS Ljubljana razpolagala s 9,3 % več sredstev kot lani, to pa je več le za dejavnosti v novih šolskih in varstvenih zgradbah in za nove oddelke. Ob tolikšnih sredstvih se lahko sredstva za materialne izdatke povečajo le za 4,5 % in osebni dohodki ohranijo na ravni 95 % vrednosti iz samoupravnih sporazumov. Zmanjka pa denarja za povečanje prispevka za stanovanja in za izplačila osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu iz leta 1971 v drugem polletju. Skupno zmanjka 17 milijonov din, kar naj bi zagotovili iz sredstev, ki se bodo zbrala iz stabilizacijskega davka in odstopljenega dodatnega republiškega davka na avtomobile. Tovariš Florijančič je tudi opozoril, da je skupščina občine Bežigrad odtegnila dodatno subvencijo TIS Ljubljana v znesku treh milijonov din in s tem obšla dogovor predstavnikov občinskih skupščin in mestnega sveta. Medtem ko je v javni razpravi osnutek programa Kulturne skupnosti Ljubljana in osnutek kriterijev za njegovo izvajanje, je dejal DUŠAN VOGLAR, ugotavlja kulturna skupnost težek finančen položaj. Doslej se jim ni posrečilo premostiti zaostankov iz minulih let in osebni dohodki v kulturnih dejavnostih so lani dosegli komaj 92,5 % vrednosti iz samoupravnih sporazumov. Če bi hoteli doseči vsaj 95-odstotne osebne dohodke, je dejal, bi morali imeti za 28 % več sredstev kot lani. Če pa naj bi dosegli vsaj dovoljeno porabo v višini 112,5 %, potem bo to mogoče le, če bo Kulturna skupnost Ljubljana iz zbranih dodatnih davkov deležna vsaj 7 milijonov din. ENOTNA POLITIČNA PODPORA ZA PODPIS DRUŽBENEGA DOGOVORA Sindikati podpirajo osnutek družbenega dogovora, ki naj bi ga podpisale tudi vse občinske skupščine in se z njim zavezale, da bodo sredstva, zbrana iz dodatnih davkov, namenile za uresničitev programov temeljnih izobraževalnih skupnosti, kulturnih skupnosti in socialnih programov, je dejal BRANKO BOŽIČ. Tudi SERGEJ VOŠNJAK se je zavzel za to, da bi se vsi trije forumi enotno zavzeh na splošnem zboru mesta Ljubljane za podpis tega družbenega dogovora. Dejal je, da se bo po republiških podatkih v Ljubljani zbralo iz teh dodatnih davščin 25 milijonov 300.000 din, čeprav v letošnjem koledarskem letu po ocenah davčnih uorav ne več kot 15 milijonov din zaradi različne dinamike plačevanja novih davščin na avtomobile. Tovariš VOŠNJAK je tudi podvomil, da bi po poti združevanja sredstev za investicije v srednje strokovno šolstvo in domove na osnovi samoupravnega sporazumevanja v letošnjem letu dosegli kaj več, v proračunu mesta pa je predvideno za to 2 milijona din. Tovariš FABJANČIČ je navzoče seznanil, da bo Izobraževalna skupnost SR Slovenije predlagala, naj bi letošnje presežke planskih predvidevanj pri vseh izobraževalnih skupnostih dovolili porabiti za investicije, seveda šele v letu 1974. ŠE VEDNO BIROKRATSKA DISTRIBUCIJA PRESEŽNE VREDNOSTI Razmišljanje MITJE ROTOVNIKA o „Smcrnicah za izvajanje nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v Ljubljani leta 1973“ je bilo kritično, ocenjene so bile kot predlog še vedno birokratske distribucije presežne vrednosti, ustvarjene v Ljubljani. Toda ali vemo, kolikšna je v celoti ta presežna vrednost v našem mestu, koliko je kdo porabi in zakaj? Tudi IVA PROSENC je dejala, da so sindikati že opozorili na to, da sicer govorimo o ustavnih amandmajih, praksa predloženih dokumentov pa je ostala stara. Zavzela se je za to, da bi na področju družbenih dejavnosti v II. polletju omogočili 100 % realizacijo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Med drugim pa je tudi dejala, da se sindikati zavzemajo za to, da bi izobraževalna in kulturna skupnost mesta preverjali dejavnost zavodov in da bi od zavodov zahtevali, da napravijo in izvedejo svoje sanacijske programe. Ne smeli bi imeti iluzij, je dejal med drugim BENO ZUPANČIČ, da bodo delavci dobili večji vpliv na sfero izobraževanja, kulture, zdravstva, dokler nimajo vpliva na celotno delitev. Dokler pa govorimo le o tem, naj delavci dobe večji vpliv predvsem na teh treh področjih, se zdi, kot da so prav tu največji „za-pravljivci“. In tako se vrtimo v začaranem krogu, ker te družbene dejavnosti tudi še niso uspele gospodarstva prepričati, da tudi one soustvarjajo družbena sredstva in jih uporabljajo racionalno. -Tl -—71---Tl nuttST POHIŠTVO Tudi IVAN LAPAJNE so je strinjal, da v Ljubljani manjka podatkov, ki bi omogočali konfrontacijo o celoviti potrošnji. Cilji so v „smcrnicah“ sicer jasno zastavljeni, praksa pa je obremenjena s starim. Morali bi razvijati nove mehanizme družbenega in samoupravnega dogovarjanja. Predloženi osnutek družbenega dogovora v SR Sloveniji, ki med drugim tudi občinske skupščine zavezuje za namensko uporabo sredstev iz dodatnih davščin, naj bi podprh, saj pomeni vsaj skromen začetek neke nove prakse. OBČINSKA SKUPŠČINA BEŽIGRAD NAJ JAVNO POVE SVOJE RAZLOGE FRANC SLADIČ je med drugim dejal, da dvomi, da bi že tokrat v splošnem zboru mesta lahko prišlo do celovite konfrontacije o porabi presežne vrednosti. Predlagal pa je tudi, da posredujejo občinski konferenci SZDL Bežigrad svojo zahtevo, da občinska skupščina pred javnostjo razgrne razloge, zakaj se je odločila odtegniti dogovorjeno dodatno subvencijo. s. g. Pravna |»osvrlovalnira PE VPRAŠANJE Ob koncu decembra lani sem od prijateljice, kije odšla v tujino, kupila tranzistorski sprejemnik. Ko je prišel naslednji mesec in-kasant, sem ta tranzistorski sprejemnik prijavila, le-ta pa mi je zaračunal celoletno naročnino, kar sem tudi plačala, čeprav sem menila, da bi lahko zahteval naročnino le za en mesec, torej le za čas, ko je moj in ko sem ga uporabljala. Ali lahko zahtevam povrnitev preveč plačane naročnine? Naj povem, da naslova osebe, ki mi je tranzistor prodala, ne vem, ter zato ne vem, kako bi dokazala, da sem ga kupila šele decembra in ne morda prej. BRALKA - TRŽIČ ODGOVOR: Čeprav načelno dajemo pravne nasvete le s področja delovnih razmerij in področij, ki so z njimi povezana, vam bomo na kratko odgovorili v tej rubriki, ker niste poslali svojega naslova, da vam bi podrobneje odgovorili neposredno. Da bi lahko zahtevali vrnitev preveč plačane naročnine, bi morali imeti dokaz, da ste postali lastnik tranzistorskega sprejemnika šele takrat, kot trdite, oziroma da je od tedaj plačal naročnino prejšnji lastnik. Če ne veste niti prejšnjega niti sedanjega naslova prodajalke, bo težko ugotoviti, ali in do kdaj je le-ta plačevala naročnino, bo težko dokazati, kdaj ste ga od nje kupili. Poskusite preveriti, ali je bila naročnina do decembra 1972 za ta sprejemnik plačana pri ustrezni službi RTV Ljubljaria; če bi prejeli pritrdilen odgovor, lahko zahtevate vrnitev preveč plačanih zneskov, kajti prav gotovo ne bi smela biti pobrana dvakratna naročnina. Ce pa tega ne bi ugotovili, vam postopka za povračilo tega zneska ne bi svetovali, kajti takšen spor bi vas veljal veliko več kot ves znesek, ki ste ga - upravičeno ali ne - plačali za naročnino. Kot sami pravite, dokazov za svoje trditve nimate in zato v morebitnem postopku prav gotovo ne bi uspeli. M. LIPUŽIČ lillllli STRAN 5 7 DNI V SINDIKATIH 1M0 tovarna baterij in baterijskih naprav ■ ljubljana rNfNr* ZA VAŠO L/VsVJI VARNOST DETEKTOR PLINA Dvakrat da, kdor hitro da! Zavoljo dosedanje politike cen in kreditiranja so tudi »perspektivni« rudniki močno zaostali v razvoju tehnologije in rudnih raziskav • Pestra paleta problemov, ki jih sami ne morejo in ne bodo mogli rešiti • Kaj predlagajo v sindikatu delavcev industrije in rudarstva, da bi rudarski poklic spet postal privlačen in upoštevan ter da bi rudarstvo dajalo družbi tisto, kar bi objektivno lahko dajalo, če bi le bilo enakopravno obravnavano NA KAJ VSE POZABLJAMO? Seje v republiškem odboru so se udeležili tudi predsedniki delavskih svetov in osnovnih sindikalnih organizacij ter direktorji perspektivnih rudnikov. Iz njihovih razprav je izzvenevalo precejšnje nezadovoljstvo nad tem, da družbeni dejavniki, ki lahko vplivajo na izboljšanje gospodarskega stanja rudnikov, bolj ali manj neprizadeto spremljajo napore samoupravnih in vodstvenih organov, namesto da bi tudi kaj konkretnega storili na področjih, kjer to je v njihovi moči. Za rudnike so v zvezi s tem zlasti pomembni vsi tisti ukrepi, s katerimi bi pospešili njihov razvoj in nadomestili zamujeno. Paleta nerešenih in „pozabljenih“ zadev je pestra. Rudniki predvsem terjajo zanesljiv in stalen sistem virov za financiranje razvojnih programov. Pogoji financiranja bi seveda morali biti sprejemljivi za rudnike, kar pomeni, da pridejo v poštev predvsem dolgoročni krediti z nizko obrestno mero. Če so perspektivni rudnild temeljnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva, to med drugim nedvomno pomeni, da njihov razvoj povezujemo z naraščanjem potreb po toplotni in električni energiji. Danes zbiramo samo sredstva za razvoj elektroenergetskih objektov, po mnenju rudnikov pa bi morali ustvariti čvrst sistem zbiranja sredstev za razvoj celotne energetike, torej tudi rudnikov. S tem bi k njihovemu razvoju prispevali tudi vsi tisti, katerih obstoj temelji na rednem in normalnem obratovanju rudnikov. Predstavniki sindikata so se strinjali s temi predlogi predstavnikov rudnikov, prav tako pa tudi z njihovim stališčem o oblikovanju bodočega sistema cen rudniških proizvodov. Le-ta naj bi rudnikom pri normalnem izkoriščanju zmogljivosti omogočal doseganje takega dohodka, ki bo zagotavljal ustrezne osebne dohodke in potrebno akumulacijo za razširjeno reprodukcijo. Razen tega mora sistem oblikovanja cen vsebovati tudi način njihovega prilagajanja splošnemu gibanju domačih in tujih cen. ZAČETI TAKOJ! Napori pri nadaljnjem razvoju perspektivnih in tudi pri usmerjanju neperspektivnih rudnikov so pogosto razvrednoteni ali premalo uspešni samo zaradi tega, ker ni mogoče govoriti o dovolj organizirani povezanosti med ukrepi in dejanji pristojnih dejavnikov. Prav zato je tudi sindikat podprl ustanovitev interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, kar naj bi vplivalo na trajnejšo ureditev ekonomskih odnosov med elektrogospodarstvom in premogovniki. Obenem pa se je sindikat industrije in rudarstva zavzel tudi za to, naj bi se pospešeno lotili prizadevanj za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za energetiko, s čimer bi dejansko in na samoupravni osnovi usklajevali ukrepe, dejanja in interese vseh zainteresiranih družbenih in drugih dejavnikov. Republiški odbor Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je tudi pripravljen .politično in organizacijsko sodelovati pri ustanavljanju te skupnosti. Če je ustanovitev take skupnosti očitno potrebna, to ne pomeni, da je treba razreševanje sedanjih problemov rudnikov puščati vnemar vse dotlej, dokler skupnost ne bi tudi dejansko zaživela. Nasprotno: v sindikatu delavcev v industriji in rudarstvu so se zavzeli tudi za takojšnje ukrepe, s katerimi bi vsaj omilili položaj rudnikov. Tako naj bi ukinili davek na osebne dohodke iz nadurnega dela, če gre za tako nadurno delo, kakršnega je zadnje čase precej in s katerim rudarji pravzaprav blažijo pomanjkanje premoga in s tem posredno tudi električne energije. Ker gre v takih primerih dejansko za višjo silo, naj bi te osebne dohodke rudarjem v celoti vračunali v pokojninsko osnovo. Nadalje naj bi pri obdavčevanju dohodka TOZD za rudarstvo izjemoma upoštevali zaradi težkih delovnih razmer — za 20 % višjo neobdavčeno osnovo, kot pa sicer velja za pogojno nekvalificiranega delavca v drugih dejavnostih. Ker rudniki zavoljo pomanjkanja delavcev povečujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo, naj bi jim bila pri ugotavljanju davčne osnove izjemoma upoštevana kot odbitna postavka tista sredstva, ki so jih dejansko namenili za stanovanjsko gradnjo, pa čeprav so s tem presegli neobdavčeno 6% stopnjo. Razen vsega tega se rudarji zavzemajo, sindikat pa njihov predlog podpira, za diferencirano povečanje cen do tiste višine, ki bi zagotovila tolikšno akumulativnost rudnikov, da bi le-ti lahko uskladili osebne dohodke z gospodarstvom, obenem pa postali sposobni najemati tudi bančne kredite za sicer nujno potrebno lastno modernizacijo. Z uresničevanjem teh in še nekaterih drugih stališč in predlogov bi v praksi dosegli normalne pogoje gospodarjenja v rudarstvu, s tem pa tudi stalnost zaposlitve in perspektivo rudarjev, dosegli bi, da bi rudarski poklic spet postal privlačen in upoštevan. Dokler ne bo, najbrž ne kaže upati, da bo rudarstvo družbi dajalo tisto, kar je objektivno sposobno dajati, če bi bilo enakopravno obravnavano. -mG Kaj je spremenila kolektivna pogodba Informacija o položaju delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, po uveljavitvi kolektivne pogodbe Dne 4. marca 1972 je stopila v veljavo kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavf in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji, sklenjena med r? publiškim odborom Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije in Gospodarsko zbot nico SR Slovenije. Leto 1972 pomeni torej na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju našega gospoddl stva leto intenzivnega delovanja vseh pristojnih dejavnikov za uresničitev kolektivne p® godbe, ki zajema kakih 81 % vseh v zasebnem sektorju zaposlenih delavcev v Sloveniji. Zainteresiran za vprašanje, kako je potekala akcija sklepanja novih delovnih pogodb P( kolektivni pogodbi in kako se v individualnih delovnih pogodbah v praksi uresničujejo | ustavo in zakonom določene ter s kolektivno pogodbo dogovorjene pravice in dolžno^ oziroma kakšen je položaj delavcev v zasebnem sektorju po uveljavitvi kolektivne pogodb* je republiški odbor Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije na podlagi posebfl! ankete in poročil občinskih in medobčinskih organov sindikata obdelal območje 49 občin ! približno 92 % vseh v zasebnem sektorju obrti in gostinstva zaposlenih delavcev. Glede $ lUSi stanje, kakršno je bilo ob začetku oktobra 1972. leta, je ugotovil: (NADALJEVANJE IN KONEC) Pri razreševanju vprašanja namenskih sredstev za gradnjo stanovanj za delavce iz zasebnega sektorja in oblikovanju stanovanjske politike je treba upoštevati, da so bili ti delavci vse doslej prikrajšani pri dodeljevanju to-namenskih kreditov ter se zato zavzemati za uveljavitev določenih bonitet po načelu solidarnosti. V OOS delavcev pri zasebnikih naj bi čimprej pričele z delom komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj in čimprej preučile potrebe po stanovanjih na tem področju. Pri razreševanju vprašanja namenskih sredstev za dopolnilno izobraževanje je treba proučiti med drugim tudi možnosti morebitnega formiranja in koriščenja teh sredstev v okviru občinskih skladov za štipendije in izobraževanje ali v okviru delavskih univerz. Zagotoviti je treba, da bodo občine vrnile v tona-menske sklade vsa sredstva, ki so jih nekateri obrtniki že vplačali in sojih občine neupravičeno zadržale. Proučiti je treba možnosti sankcioniranja vseh tistih obveznosti delodajalcev iz delovnih razmerij, ki doslej v sankcijah še niso zajete. Pododbor RO priporoča, da GZ SRS - služba storitvenih dejavnosti posreduje ugotovitve informacije vsem svojim pristojnim organom ter s pomočjo le-teh vsem delodajalcem, da bi tako s svoje strani čimbolj pripomogla k razvijanju pozitivnih odnosov in odpravljanju pomanjkljivosti na tem področju, predvsem pa da ukrene vse potrebno, da vsi delodajalci takoj sklenejo s svojimi delavci delovne pogodbe — kjer to še ni storjeno. a V informaciji je nakazano, v razpravi pododbora £ RO pa je bilo še posebej poudarjeno, da nekateri občinski upravni organi za delo ne posvečajo dovolj pozornosti urejanju delovnih razmerij na tem področju ali pa so se naloge lotili le administrativno, brez potrebnega političnega posluha. To velja tudi za nekatere občinske inšpekcije dela, ki odgovarjajo za nadzor nad delovnimi razmerji v zasebnem sektorju. Dogaja se tudi, da občinske uprave za delo neupravičeno dolgo zadržujejo (bodisi pred bodisi po registraciji) delovne pogodbe, ki so jih dolžne registrirati, tako da pogodbeni stranki - delavec in delodajalec - po več mesecev ne dobita v roke svoje delovne pogodbe. Ni malo tudi primerov, da občinske uprave za delo in inšpekcije dela dopuščajo večje število delavcev pri posameznih delodajalcih, kot to dovoljuje zakon. Pododbor RO za zasebni sektor storitev sodi, da bi moral republiški sekretariat za delo opozoriti vse pristojne občinske organe na ugotovljene nepravilnosti oziroma nedoslednosti. Republiškemu sekretariatu za delo velja priporočilo, da pojasnila, ki jih daje posameznim občinskim službam na njihova vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji v zasebnem sektoiju, posreduje v vednost vsem pristojnim službam v vseh občinah; te prakse se že poslužujeta tudi oba partnerja kolektivne pogodbe. Pododbor RO priporoča, da se takoj po uveljavitvi dopolnitev oziroma sprememb kolektivne pogodbe, kijih morata podpisnika sprejeti po določilih 64. člena te pogodbe, ponovna organizira poseben seminar oziroma razgovor z delavci občinskih uprav za delo in inšpekcij dela, na katerem bi jim na primeren način posredovali te spremembe ter ugotovitve iz dosedanje prakse. Pododbor RO za zasebni sektor storitev poudarja, daje odgovornost občinskih uprav za delo na področju delovnih razmerij v zasebnem sektoiju enaka odgovornosti občinskih davčnih organov na področju obdavčevanja presežkov dela v zasebnem sektoiju, to je,d so tako prvi kot drugi enako odgovorni za zakonitost na tem področju. _ Glede na to, da tako delavci kot delodajalci ob odpovedih delovnih razmerij še ne upoštevajo *■'* pismenih odpovedi niti odpovednih rokov, kakor tudi da o tem delodajalci ne obveščajo niti pristojnega občinskega upravnega organa za delo niti pristojnega organa sindikata, sodi pododbor RO, naj pristojne službe socialnega zavarovanja (ki jih delodajalci edine o tem obveščajo) ne bi upoštevale odjave delovnega razmerja, če na obrazcu ni potrjeno, da so o tem obveščeni tudi pristojni organi občine in sindikata. Pristojni organi občine, sindikata in gospodarske zbornice pa naj bi se zavzeli, da se spoštujejo določila 58., 59., 61. in 62. člena kolektivne pogodbe in da se tudi na ta način čimbolj omeji fluktuacija delavcev na tem p0“ ročju. . Pododbor za zasebni sektor storitev ugotavlja, ^ so cene obrtnih storitev neupravičeno zamrznjen* in to na zvezni ravni. S tem je onemogočen ustrezna stimulacija dela prav v tistih strokah toritven1 obrti, kjer je v največji meri udeleženo živo delo. To vprašanje je toliko bolj pereče, ker občinske skup ščine tudi sicer ne zagotavljajo ustreznega beneficiran^ pogojev za deficitarne stroke obrti in ne zagotavljajo Z3 dostnega poslovnega prostora za storitveno obrt v urW nističnih načrtih, kar vse ima za posledico vedno večj£ pomanjkanje določenih storitev (popravljanje čevlji servisi idr.). » Pododbor ima za nujno, da ob uveljavitvi drugil ^ ukrepov, ki so predlagani v informaciji in ki na zagotovijo red na področju učnih razmerij, pred vsem z družbenimi dogovori in če je le mogoče z druž benim dogovorom na ravni republike uredimo ves kom pleks vprašanj o učencih v gospodarstvu. K pripravi tet dogovorov naj bi pristopili takoj. Pobudo za to dogova1 janje predstavlja primer družbenega dogovora med ZM-ObSS in poslovnimi združenji v občini Celje; RO sind kata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije naj bi tor* razvil to pobudo tudi na ravni republike in drugih obči* Posebej pa naj bi RO Sindikata in GZ uredila z P vodom za šolstvo SRS vprašanje podaljševanja učne dob ter preučila možnosti, da učenci v gospodarstvu polagaj1 zaključne izpite tudi pred iztekom učne pogodbe, če s1 sposobni. Potrebno bi tudi bilo, da Gospodarska zbornica Sk opozori delodajalce, da ne nalagajo učencem opravil, ^ ne sodijo v stroko (delo na polju ipd.), kar se še dogaj* Pododbor RO sodi, da je treba pred uveljavitvi) r\ novega zakona o delovnih razmerjih delavcev, t delajo pri zasebnih delodajalcih (po ustavnem ^ konu za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil — d1 31. 12. 1973. leta) dobro proučiti ustrezne sprememb zakonskih določil. Podobor smatra, da se morata na področju kolekti' nega dogovarjanja glede delovnih razmerij delavcev 1 (j kmetijskih gospodarstvih in v „drugih dejavnostih11 bo’ u angažirati RO sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski i( d tobačni industriji Slovenije ter RO sindikata de lave* d družbenih dejavnosti Slovenije. sj _ Pododbor RO ugotavlja, daje večina odborov tef 2 j sindikata oziroma ObSS z veliko mero pripravi]1' P ' nosti začela urejati probleme delavcev v zas^ d nem sektoiju, in sicer tako glede urejanja njihovih d* lovnih razmerij kot glede njihove organiziranosti v sin*)1 katu. So pa nekatere občine, kjer je bilo na tem področ) premalo storjenega. Za pomoč v takih primerih so osebno zadolženi čla111 tega pododbora RO, tako da bi bile OOS delavcev f zasebnikih v vseh občinah, kjer je to le mogoče, ust* v novljene do spomladi 1973. leta. c‘ Seminar za vse člane izvršnih odborov OOS delavc* P' pri zasebnikih (ne le za predsednike in tajnike) naj se or$ . nizira še v prvem polletju 1973. leta. 0 Dogaja se tudi, da nekateri ObSS ne posvečajo dovo! P pozornosti vsem tem vprašanjem. Potrebno bi bilo op0 ,c‘ zoriti RS Zveze sindikatov Slovenije na take primere ^ ° jih celo objaviti v časopisu DE. ^ q Pododbor RO ugotavlja, da predstavlja delo si*' ^ X dikata na področju zasebnega dela veliko ob)8 menitev vseh pristojnih občinskih in medobči* skih sindikalnih organov, posebno še tam, kjer je njihof območje glede na število delavcev pri zasebnikih ali gle^ ka na razsežnost območja zelo veliko. Zato bi bilo potreb*1 pr ustrezno okrepiti to službo pri občinskih ali medobči* s skih odborih tega sindikata oziroma pri ObSS ter zag° Sg toviti njeno financiranje. ^ Postavlja se kot aktualno tudi vprašanje ustrezne?® ^ financiranja delovanja OOS delavcev pri zasebnikih P ^ tudi vprašanje ustreznega financiranja občinskih in me“ ^ občinskih odborov tega sindikata v okviru ObSS naspi0*1 sg O vsem tem naj bi razpravljal republiški odbor tega si*' ^ dikata. ča Informacijo in te beležke je treba posredov** vsem OOS delavcev pri zasebnikih ter vsem činskim in medobčinskim odborom tega sindika*1 ^ in ObSS s priporočilom, da o gradivu razpravljajo P ^ prvem sestanku z delavci iz zasebnega sektorja ustrezno ukrepajo. ANICA SOTLA** n<-v o o konferenca za rehabilitacijo invalidov Slovenije Konferenca za rehabilitacijo invalidov Slovenije skupaj z Zvezo združenj borcev NOV Slovenije, Društvom za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Slovenije, Društvom za mišična in živčno-mišična obolenja Slovenije, Rdečim križem Slovenije, Zvezo civilnih žrtev vojne Slovenije, Zvezo društev telesnih invalidov Slovenije, Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije, Zvezo slepih Slovenije in Zvezo za šport in rekreacijo invalidov Slovenije ob predhodnem dogovoru z Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Zvezo sindikatov Slovenije razglaša da se bo v letu 1973 svetovni dan invalidov praznoval v Sloveniji prvo pomladansko nedeljo, to je DNE 25. MARCA 1973. Letošnje mednarodno geslo svetovnega dneva invalidov je: HUMANO OKOLJE - VEČ ČLOVEČNOSTI! Funkcionalno združevanje v zdravstvu ali za boljše varstvo Zdravstveno dejavnost v naši republiki opravljajo samostojne zdravstvene delovne organizacije, in sicer zdravstveni domovi, bolnišnice, zavodi za zdravstveno varstvo, lekarne in naravna zdravilišča. Delitev dela med njimi je v glavnem določil že sam zakon o zdravstvu. Vendar v zadnjem času strokovni delavci ugotavljajo, da to ni dovolj, oziroma da obstajajo možnosti za izboljšanje zdravstvenega varstva z združevanjem posameznih služb, ki opravljajo enake dejavnosti. Ob tem se seveda takoj postavi vprašanje, zakaj nismo tega problema, če je tako pomemben, uredili z republiškim zakonom o zdravstvu, oziroma s kakšnim drugim predpisom. Primarij doktor SREČKO KOREN, predsednik regionalnega strokovnega sveta Maribor nam je v razgovoru o možnostih združevanja povedal, da govori zakon predvsem o organizaciji zdravstvene dejavnosti in v interesu širše družbene skupnosti tudi postavlja temeljne naloge in okvirno organizacijo zdravstva. Ne more pa se vmešavati v notranje odnose posameznih zdravstvenih delovnih or-gpnizacij in v njihovo medsebojno povezovanje, ker je to izključna pravica kolektivov. Na širšem mariborskem območju so razpravljali o možnosti združevanja na področju zdravstva že večkrat. Na tem območju deluje 9 zdravstvenih delovnih organizacij in sicer bolnišnici v Mariboru in Ptuju, zdravstvena domova Ptuj in Maribor, železničarski zdravstveni dom, zavod za zdravstveno varstvo, mariborske lekarne ter lekarni v Ptuju in v Slovenski Bistrici. Te zdravstvene ustanove skrbijo za nekaj nad 300 tisoč prebivalcev. Po besedah doktorja Srečka Korena nudijo zdravstvene ustanove na tem območju docela zaokroženo zdravstveno varstvo prebivalcem naše regije, kar pomeni, da se lahko občani po slu- žijo vseh zdravstvenih storitev, z izjemo nekaterih zahtevnejših, ki jih opravljajo le klinične bolnišnice v Ljubljani. O problematiki funkcionalnega združevanja zdravstvenih dejavnosti je večkrat razpravljal tudi regionalni strokovni svet Maribor. Da bi lahko še bolj povezali posamezne zdravstvene ustanove in njihove delovne enote, je ta organ predlagal zdravstvenim delovnim organizacijam, naj se med seboj povežejo ter ustanovijo strokovne kolegije za posamezna področja zdravstvenega varstva. Tako so na primer predlagali ustanovitev strokovnega kolegija za varstvo žena, otrok in ljudi pri delu, za laboratorijsko in rentgenološko dejavnost in podobno. Ti kolegiji naj bi predvsem skrbeli za racionalnejšo poslovanje, enotno doktrino in izboljšanje strokovnega dela. Razen tega bi lahko skupno reševali kadrovska vprašanja za posamezna področja zdravstvenega varstva ter skrbeli za nabavo potrebne opreme. Pomembna naloga teh strokovnih kolegijev pa bi bila tudi reševanje vseh vprašanj z njihovega področja dela, saj bi tako precej pripomogli k izboljšanju zdravstvenega varstva občanov. Doktor Koren nam je v razgovoru povedal, da že sedaj ugotavljajo dobro sodelovanje med posameznimi zdravstvenimi ustanovami. Pojavijo pa se tudi objektivne težave, ki bi jih bilo treba odpraviti, s čimer bi precej prispevali k boljšemu zdravstvenemu varstvu. Tako bi lahko na primer uredili boljše sodelovanje med posameznimi dispanzerji zdravstvenega doma in njegovo specialistično službo tor ustreznimi oddelki mariborske bolnišnico. Večje sodelovanje bi bilo potrebno tudi med obema osrednjima laboratorijama v Mariboru. Tudi pri reševalnih prevozih, ki jih opravlja zdravstveni dom, bi bilo zaradi izboljšanja strokovnosti in uspešnosti te službe nujno tesnejše sodelovanje z odse- kom za poškodbe pri kirurškem oddelku bolnišnice, saj so prevozi poškodovancev vedno bolj pogosti in tudi strokovno zelo zahtevni. Med pomembnejšimi nalogami je tudi sistemska ureditev sodelovanja med zdravstvenimi delavci v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Tu gre predvsem za skupne oblike strokovnega izpopolnjevanja kot so na primer skupna predavanja, simpoziji in strokovni sestanki. Pri tem seveda ne bi smeli zanemariti strokovnega izpopolnjevanja, ki je nujno zaradi posebnih pogojev dela v lastnih ustanovah. Nujno pa bi bilo treba sistemsko urediti obvezno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov splošne prakse v bolnišnici. Možnosti za sodelovanje in racionalno delitev dela obstajajo skoraj na vseh področjih zdravstva in pri vseh zdravstvenih ustanovah na našem območju. O tem so med drugim že razpravljali v ptujski bolnišnici in v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Obravnavah so jih tudi zdravstveni delavci v lekarniški službi in drugod. Ob teh razpravah o sodelovanju pa je doktor Koren menil, da gjedc na sedanjo z zakonom določeno organizacijo zdravstvene službe ni nobenih potreb za kakršnekoli fizične integracije. Obstaja pa možnost ustanavljanja medicinskih centrov, to je združitev zdravstvenih delovnih organizacij, ki opravljajo različne dejavnosti, če to opravičujeta smotrnost in večja učinkovitost zdravstvenega varstva. Prav bi bilo, da bi regionalni strokovni zdravstveni svet to možnost preučil, seveda pa lahko pride do tako združitve samo, če se za njo izrečejo zainteresirane delovne organizacije. Glede na vse te številne možnosti sodelovanja bo brez-dvomno ena glavnih nalog regionalnega strokovnega zdravstvenega sveta in zdravstvenih delovnih or-ginizacij, da čimprej proučijo stanje ter sprejmejo ukrepe za uvedbo stro- Novi pokojninski in invalidski sistem V nadaljevanjih bomo objavili novosti, ki jih prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bodo zadevale zlasti delavce-zavarovance. Rubriko smo pripravili s sodelovanjem JANEZA ERJAVCA, pomočnika direktoija službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. V njej bodo sodelovali še strokovnjaki, ki delajo v tej službi. Tako bodo naši bralci seznanjeni z bistvenimi novostmi, kako, kdaj uveljaviti svoje pravice, kolikšne bodo le-te itd. Če se bo sčasoma pokazala potreba po posvetovalnici s tega področja, jo bomo tako, kot imamo sedaj pravno, odprli. Tudi na ta vprašanja bi odgovarjali strokovnjaki službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Za izračun pokojninske osnove se štejejo osebni dohodki, ki jih je zavarovanec dobil za svoje delovne Uspehe z delom v polnem delovnem času na svojem delovnem mestu, in sicer za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih, kijih organizacija določi v 5Plošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev. Za to, kateri dohodki se štejejo za osebne dohodke, je Pristojen splošni akt organizacije o delitvi osebnih dohodkov. Vendar so pri tem nekatere pomembne 0rnejitve. Za pokojninsko osnovo se štejejo samo tisti °sebni dohodki, ki jih je delavec dosegel z delom v Polnem delovnem času, torej v rednem delovnem Casu. To je osnovno načelo. Vendar se na določen Oačin šteje za izračun pokojninske osnove tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za svoje delo v času, .o je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni Cas- Prav tako pa tudi osebni dohodek za delo z nepolnim delovnim časom. Kateri delovni čas se šteje za poln delovni čas, do-0oa temeljni zakon o delovnih razmerjih. Delavec ima P° 37. členu omenjenega zakona pravico do delovnega ■ j ,Ca?a 42 ur v tednu, če ni s posebnim predpisom do-& še krajši delovni čas. Delavca nihče ne sme siliti, 03 oi delal dalj časa — razen v primerih, ki so določeni sin I- ..in 46. členu, in sicer če zadene delovno orga-jfe *acijo nesreča ali se takšna nesreča neposredno pri-:i(t c. jUje, vendar samo toliko, da se rešijo človeška 3yo Pojenja ali obvarujejo materialna sredstva. Razen tega et‘ j® delavec dolžan delati dalj kot poln delovni čas, jif ^aciar je nujno, da se začeto delo nadaljuje, ker bi ;jji Prekinitev povzročila precejšnjo materialno škodo ali tgo javila v nevarnost življenje in zdravje občanov, ali da ® Prepreči kvarjenje surovin ali materiala ali odvrne ef . .vara na delovnih sredstvih. Delo, daljše od polnega p- ^vnega časa, sme organizacija vpeljati samo v ie<) !. ,adu s svojim statutom, ki pa mora biti v skladu z *0n°m. Za delo, daljše od polnega delovnega časa, d v določenih primerih oziroma okoliščinah šteje tudi elovni čas, ki je sestavljen iz časa dejanskega dela in asa obvezne navzočnosti delavca na delovnem mestu, taVf r^a °d delavca določeno delovno aktivnost. Tudi cat j~7na delovna mesta in trajanje obvezne navzočnosti , n* ’ ■ • - - te' J ntorajo biti določena v statutu ali drugem splošnem tu organizacije, prav tako pa tudi merila, po katerih delovna aktivnost delavca med obvezno navzoč- nostjo preračunava na ure dejanskega dela za odmerjanje delavčevih pravic iz delovnega časa. Ne more se torej — praviloma — ves čas obvezne navzočnosti šteti za podaljšan delovni čas, ampak mora biti štetje takšne obvezne navzočnosti za delo, daljše od polnega delovnega časa, odvisno od dejanske delovne aktivnosti med obvezno navzočnostjo. Samo kadar bo delo, ki je daljše od polnega delovnega časa, delavcu odrejeno v skladu z omenjenimi zakonskimi določbami, bo mogoče osebni dohodek, dosežen v podaljšanem delovnem času, vštevati v pokojninsko osnovo. Osebni dohodek, ki ga delavec doseže v tako imenovanem „nadurnem“ delu, ko je tako delo potrebno, da se doseže proizvodni program, odpravijo zaostanki in podobno, se torej ne more vštevati v pokojninsko osnovo. Osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas, in za delo z nepolnim delovnim časom se za vštevanje v pokojninsko osnovo preračuna na poln delovni čas. To pa se opravi tako, da se skupni znesek osebnega dohodka, ki ga je delavec prejel v enem letu zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je delavec prebil na delu s polnim, daljšim od polnega ali krajšim od polnega delovnega časa, tako dobljeni znesek pa se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa v teku leta zavarovanja v zadevni organizaciji. Na enak način se na poln delovni čas preračuna osebni dohodek delavcu, ki je zaposlen v več organizacijah in je skupaj delal več kot poln delovni čas. Posebej je določeno, kako se izračuna osebni dohodek za izračun pokojninske osnove, kadar se delavčev osebni dohodek ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi stroški; tu so mišljene zlasti provizije trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov in podobnih delavcev. Pri takšnih skupnih osebnih dohodkih se najprej odbijejo potni in drugi stroški, tako „oči-ščeni“ osebni dohodek je podlaga za izračun pokojninske osnove, če ne presega zneska, ki je s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov določen kot najvišji osebni dohodek v organizacijski enoti, v kateri tak delavec dela. Če presega znesek najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, se všteje v pokojninsko osnovo ta najvišji osebni dohodek. Kateri osebni dohodki se v nobenem primeru ne vštevajo v pokojninsko osnovo? Takšni osebni dohodki oziroma prejemki so: razni potni stroški, prejemki v naravi, če ni s posebnimi predpisi izrecno določeno, da je prejemek v naravi sestavni del osebnega dohodka; prejemki, ki ne izvirajo neposredno iz delovnega uspeha, kot npr.: nagrade za redno prihajanje na delo ipd.; posamezne nagrade za dela izven delavčevega rednega dela kot za dopolnilno delo ipd.; zneski, ki jih je delavec prejel mimo osnov in meril, določenih v splošnem aktu organizacije. V pokojninsko osnovo se tudi ne šteje znesek, ki bi ga delavec dobil prav zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev - mimo splošnih osnov in meril v splošnem aktu organizacije. Če bi splošni akt organizacije določal posebne nagrade ali „dodatke“, ki imajo očitno namen, dati tistim, ki so pred upokojitvijo, več, kot ostalim delavcem po splošnih osnovah in merilih, bi se takšni ne mogli všteti v pokojninsko osnovo. Delavcem, ki sojih naše organizacije poslale na delo v tujino (detaširani delavci), se upošteva za pokojninsko osnovo njihov celotni osebni dohodek, ki so ga prejeli v domači ali tuji valuti, določen pa je za te delavce najmanjši znesek, za katerega morajo biti zavarovani glede na kvalifikacijsko skupino njihovega dela. Sicer pa se za te delavce uporabljajo splošna načela o vštevanju osebnih dohodkov v pokojninsko osnovo. Seveda pa znesek osebnega dohodka, ki se všteva v pokojninsko osnovo, ne sme presegati naj višjega zneska osebnega dohodka, ki je za skupino del, na katerih je delavec delal, določen kot najvišji osebni dohodek, ki ga je mogoče še šteti v pokojninsko osnovo. Če presega ta znesek, se za pokojninsko osnovo upošteva samo znesek najvišjega osebnega dohodka v ustrezni skupini. Za zavarovance, ki ne prejemajo osebnega dohodka, se pokojninska osnova, če ni za posamezne vrste zavarovancev izrecno drugače določeno, izračuna po zavarovalni osnovi, za katero so bili zavarovani in po kateri so plačevali prispevek. J.E. PRIHODNJIČ: INVALIDSKA POKOJNINA kovno ustreznega, uspešnega in racionalnega zdravstvenega varstva. Brez dvoma bo to najpomembnejši jjrispevek zdravstvene dejavnosti na mariborskem območju k nujno jx>-trebnim stabilizacijskim ukrepom. D. P. MODERNIZACIJA TRBOVELJSKE BOLNIŠNICE Za ublažitev prostorske stiske Osrednjo zdravstveno ustanovo so pred 50. leti zgradili zasavski rudarji za svoje in za potrebe družinskih članov • Tudi po vojni so jo obnavljali večinoma s prispevki delovnih kolektivov, lani pa so republiški zdravstveni organi soglašali z nadaljnjo modernizacijo bolnišnice, s tem da ji pridajo desni prizidek Za preureditev trboveljske bolnišnice bo treba odšteti okoli 12 milijonov din, ki jih bodo prispevali republiška skupnost za zdravstveno zavarovanje, deloma pa tudi kolektiv bolnišnice. Desni prizidek bi morali izročiti svojemu namenu že jeseni prihodnje leto. Nedvomno jo sedanja modernizacija trboveljske bolnišnice velikega pomena za izboljšanje bolnišnične dejavnosti, čeprav seveda ostaja ta ustanova tudi v prihodnje povezana z osrednjo bolnišnično službo v Ljubljani. Sedanja prostorska stiska na nekaterih oddelkih je že onemogočala učinkovito zdrvstveno nego, kar so seveda najbolj občutili zavarovanci pa tudi medicinsko osebje. Seveda pa modernizacija sama po sebi še ne bo dovolj. Za trboveljsko bolnišnico bo velikega pomena tudi izpopolnitev vseh sistemiziranih zdravniških delovnih mest. Kot primanjkuje osnovni zdravstveni službi zdravnikov splošne prakse oziroma ambulantnih zdravnikov, primanjkuje bolnišnici specialistov za posamezne oddelke. S temi problemi se ta osrednja zdravstvena ustanova ubada že lep čas, vendar ji vse doslej ni uspelo odpraviti tega aktualnega vprašanja. Še najbolj urejen in strokovno izpopolnjen je ginekološki oddelek, ki je znan tudi po tem, da je v zadnjih letih veliko storil za širšo zdravstveno varstvo na tem področju in del svoje dejavnosti prenesel tudi iz bolnišnice. -m- S solidarnostjo, do pokojnine Na republiškem sekretariatu za delo si mod drugim prizadevajo urediti tudi položaj tistih ostarelih obrtnikov, ki po zakonu o pokojninskem zavarovanju ne morejo prejemati pokojnine in so zato odvisni od socialne piomoči. To vprašanje namreč v pogodbi o pokojninskem zavarovanju samostojnih obrtnikov, ki sta jo sklenili republiška gospodarska zbornica in republiška skupnost pokojninskega zavarovanja v lotu 1965, ni urejeno. Predlog, naj se to uredi z novim republiškim zakonom o pokojninskem zavarovanju, tudi ni bil sprejet. Sredstva sklada za vzajemno pomoč obrtnikov, ki sedaj svojim članom, bivšim obrtnikom, izplačujejo minimalno socialno pomoč, pa se vse bolj zmanjšujejo, samo ljubljanski sklad je aktiven. Edino možno pol za rešitev tega vprašanja je treba iskati v okviru solidarnosti vseh obrtnikov zavarovancev, in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, h kateremu bi morali pritegniti tudi skupščine občin, na katerih breme bi sicer prišli ti socialno ogroženi stari obrtniki. Republiška gospodarska zbornica je organizacija, ki obvezno združuje vse samostojne obrtnike, zato naj bi bila tudi pobudnik te akcije. VEC stikov 7sr*re / / REKLI TEMU^ , tuOvEKul- Na razšiijeni seji medobčinskega sveta ZK za severno Primorsko so poudarili, da so stiki med obmejnimi območji pomemben element političnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Gospodarsko sodelovanje ob meji z Italijo je posebno pomembno tudi zato, ker je to edina jugoslovanska meja, ki se v celoti razteza proti evropski gospodarski skupnosti. Po mnenju sveta ZKS je treba proučiti,- ali sedanja organizacija obmejnega gospodarskega sodelovanja, meddržavna telesa in veljavni pravni predpisi ustrezajo naraščajočim potrebam. Republiška gospodarska zbornica naj bi z zainteresiranimi občinami in gospodarskimi organizacijami ustanovila delovno skupino, ki naj bi se ukvarjala z različnimi aspekti gospodarskega sodelovanja. Podobno telo naj bi ustanovili tudi pri jugoslovansko-italijanskem ko-mitejuc Zadnja leta pri nas ugotavljamo, da tržaški in goriški sporazum nista spremljala hitrega razvoja italijansko-jugoslovan-skih gospodarskih odnosov in ga usmerjala v dolgoročno sodelovanje, zato bi ju bilo treba posodobiti, videmski sporazum pa tudi razširiti. Na seji so opozorili na možnost konkretnega sodelovanja, od cestnih in železniških povezav do takšnih kompleksnih vprašanj, kjer so potrebne skupne rešitve, denimo pri Luki Koper, kaninskem turističnem centru, avto-portu Fernetiči itd. Posebna delovna skupina bo sestavila analizo sodelovanja obmejnega področja z Italijo, s celotno problematiko pa bodo seznanili tudi zvezne organe. , REKEL iEhS U Mu, na; HiT- V REJE DELA ‘cAte V 06 Ko O VAH I DA SA LAHko Vplačate l Kdo iiDtunt: „ . _ ČEVLJE ko LIK SNA Tir -- ' - i/Vfi.EDN0ST Ct 30 FAANKOV 1 'DNEVNO & I^p-opaJaH Čevlje \ VENDAR.* l;ev( ki ;.h bN£. >sVNO PROiZVfDEi1 3 POMOČ VIETNAMU 'TOfl.tr; NAMESTCntV^ *j V( TLAČALI hje^a /Am on Plaču;e. 12.0 'FR. DNEVNO In PRSTEM.CfA iE \ prIc,an;atc PAi5.EiefTOtv0 ► STROJ i 50 MOJA I‘5 r kako pa sre Pfci!»Li Do STRO-l oev V Najprej v vojsko, j potem na tuje! IN KDO jč izx>£^ lAL' tiste Iz revije francoskega sindikata CFDT ponatiskujemo tako imenovano „agišalo“ v obliki stripa. Komentar k vsebini ni potreben. Svet delovne skupnosti, izvršni odbor sindikalne organizacije in se- J kretariat osnovne orga- p nizacije ZK Skupščine n SR Slovenije so razprav- si Ijali o razmerah v Vietnamu ter o akcijah in prizadevanjih celotne svetovne javnosti, da bi čim-prej odstranili posledice vojne v tej deželi. Odločili so se, naj bi se vsi člani delovne skupnosti z enkratno denarno pomočjo pridružili tej humani akciji. Delavci z dohodkom do 1500 dinarjev naj bi prispevali, kolikor pač lahko, delavci z osebnim dohodkom do 3000 dinarjev 1 %, vsi z višjimi osebnimi dohodki pa 1,5 % mesečnega zaslužka. Akcija delavcev v Skupščini SR Slovenije je bila uspešna, saj so že nakazali na račun koordinacijskega odbora za pomoč Vietnamu 6.153,00 dinarjev. Na skupni seji odborov zbora narodov za narodno obrambo in družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine so v razpravi o načrtu zakona o pogojih za zaposlovanje naših državljanov v tujini navedli podatke, da je od približno milijon delavcev, ki so trenutno na delu v tujini, polovico vojaških obveznikov, od katerih jih je več kot 80 % starih od 20 do 40 let. Poslanci so te razmere oce-nfli kot zaskrbljujoče; razpravljali so predvsem o vprašanju, kako zmanjšati odhajanje delavcev v tujino. Glede na to, da odhajajo tudi rezervni vojaški starešine in vo-jaški obvezniki, so sodili, da bi jim bila družba dolžna zagotoviti prednost pri zaposlovanju doma. Kot dopolnilo pa so v osnutek zakona vnesli določbo, da organizacija za zaposlovanje ne more posredovati zaposlovanja v tujini državljanu, ki ni odslužil vojaškega roka ali kako (hugače uredil vojaške obveznosti". | Administrativni ukrepi - slaba rešitev * v * * H s * % S ! * * N * * A »Odliv možganov« je v svetu zakonit pojav • Važno je, da emigracija strokovnjakov dobi normalne j razsežnosti i Ni nova ugotovitev, da postaja migracija delavcev vse bolj pomemben dejavnik, ki močno vpliva tako na države „izvozni-ce“ in države „uvoznice“ delavcev. Pogosto — tudi pri nas — se pri tem enostransko poudarjajo koristi, ki jih ima dežela 'emigracije, češ da delavci, ki odhajajo nekvalificirani na delo ^ f v razvite evropske države, tam pridobe kvalifikacijo, pošiljajo devizne prihranke v domovino itd. Toda vse to še zdaleč ne dosega tega, kar bi pridobili z izvozom dobrin proizvedenih pri nas oziroma v državi migracije. Migracija torej prinaša zelo hitro neposredne koristi gospodarstvu dežel imigracije in v zelo zelo daljnji perspektivi koristi državi, odkoder emigrirajo delavci. Praviloma se delovna sila preliva v smeri manj razviti — razviti. To je tudi naš primer. Sindikati in mediteransko vprašanje Kekateri zahodnoevropski sindikati si prizadevajo skupaj z arabskimi izoblikovati enotno strategijo boja za skladnejši razvoj držav Vprašanje Mediterana ponavadi obravnavamo le s stališča strateških pozicij velesil v tem delu Evrope, in to najpogosteje v povezavi z vprašanjem krize na Bližnjem Vzhodu. Vendar pa so razprave o strateških aspektih le del ali bolje rečeno posledica številnih ekonomskih in socialnih problemov na obeh straneh Mediterana (evropskem in afriško-azijskem), predvsem pa gre za velike razlike v razvitosti med centralnim delom Evrope in južnim mediteranskim območjem. Velja tudi opozoriti na to, da je arabski svet tisti, ki oskrbuje z nafto tako Združene države Amerike kot razvito evropsko gospodarstvo. Nafta kot eden najpomembnejših energetskih virov je tisto vprašanje, okoli katerega se vrtijo vse neokolonialistične ambicije, in ki se v povezavi z vojaškimi bazami v Mediteranu (Ciper, Malta, Gibraltar) spreminjajo v komponento stalne napetosti. Zlasti ameriška prisotnost v arabskem svetu je toliko bolj nevarna, kajti interes za nafto postaja vse večji, ker naftna polja v Venezueli ne zadoščajo več ameriškim potrebam. Ob tem, ko flote velikih sil demonstrirajo svojo vojaško moč na gladinah Sredozemskega morja, se zaradi neprestane napetosti porajajo m socialnem in ekonomskem področju številni problemi, eden od njih pa je prav gotovo v tem, da so vlade arabskih držav prisiljene vlagati večino dohodka v oboroževanje, namesto da bi pristopile k ekonomskim in socialnim reformam. Buržoazija v teh državah zaradi take konfliktne situacije raje investira kapital v tistih območjih Evrope, kjer ni potencialnih vojnih žarišč. Kako gledajo na te probleme sindikati? Vsekakor sindikalno gibanje v Evropi ne more molče in nekritično sprejemati vsega, kar se dogaja v mediteranskem bazenu, kajti če bi razvoj šel še naprej v negativno smer, je povsem jasno, da bi delavci tako iz območij Mediterana kot iz območij centralne Evrope utrpeli veliko škodo. Nekateri zahodnoevropski sindikati si zato prizadevajo skupaj s sindikati arabskih držav zgraditi koncept skupne strategije, katere osnovna zahteva naj bi bila v tem, da se izoblikuje mehanizem enot\ nega in skladnega razvoja in v tem smislu tudi delitev dela. (Toda posredi je vprašanje arab-sko-izraelskega konflikta!) Nekateri zahodnoevropski sindikati, predvsem tisti, ki so socialno demokratsko usmerjeni, to potrebo utemeljujejo z naslednjim argumentom: če se želi Evropa razširiti in s tem pridobiti tudi več avtonomnosti (pojem avtonomnosti je treba razumeti kot kombinacijo prizadevanj za združevanje zahodnoevropskih držav v relativni neodvisnosti od ZDA), tega prav gotovo ne more storiti, ne da bi imela izoblikovano ekonomsko in socialno politiko v Mediteranu, kajti s pomočjo le-te bo možno dobiti oporo v širših ljudskih množicah. Seveda so to le ideje in predlogi znotraj zahodnoevropskega sindikalnega gibanja, žal pa doslej še niso bili jasno formulirani. V mednarodnem sindikalnem gibanju je še vedno zaznavno vzdušje blokovske razdelitve in se stvari ocenjujejo bolj po logiki razmerja med velikimi silami kot s stališča razrednih interesov. Od problemov, ki so za sindikate najpomembnejši, lahko izluščimo problem migracije, saj vemo, da je prav mediteranski bazen rezervoar delovne sile še iz časov pred drugo svetovno vojno. Na tem področju je prišlo doslej do samo ene zelo konkretne in zelo pomembne pobude in to lani, ko so se sindikati zahodne Evrope in sindikati dežel imigracije iz juga Evrope in Severne Afrike zbrali v Beogradu z namenom, da bi proučili probleme, ki jih odpira pojav migracije. To je bil prvi korak k izboljšanju položaja de-lavcev-migrantov, na nadaljnjih podobnih konferencah pa želijo ‘Ob N sindikati evropskih in mediteranskih držav povečati zlasti svoj vpliv na ekonomski in socialni razvoj v tem delu Evrope. Kot je znano (o tem smo obširneje pisali v eni izmed prejšnjih številk), je bila organizator in skupaj z italijanskimi sindikati tudi pobudnik te konference Zveza sindikatov Jugoslavije. Vprašanje migracije za Zvezo sindikatov Jugoslavije ni samo vprašanje položaja delavcev migrantov, temveč je to vprašanje enakopravnih in pravičnih pogojev za gospodarske odnose med razvitimi deželami in deže- lami v razvoju. Z angažiranjem na teh vprašanjih bo sindikalno gibanje postalo pomemben dejavnik v preprečevanju igre velikih gospodarskih in političnih ambicij v mediteranskem delu Evrope. Poleg razmišljanj in akcij, o katerih je tekla beseda, velja omeniti tudi prizadevanja sindikalnega gibanja zahodne Evrope za ponovno vzpostavitev sindikalnih svoboščin in pravic v državah, kjer so na oblasti fašistični ali para fašistični režimi. (Španija, Portugalska, Grčija). Pri tem ne gre samo za to, da bi sindikalne organizacije lahko svobodno delovale, temveč je interes naprednega delavskega in sindikalnega gibanja v zahodni Evropi, da se sindikalne pravice tudi v drugih državah zahodne Evrope venomer širijo, to, kako obravnavajo sindikate v fašističnih režimih, pa nemalokrat ohrabruje desničarske kroge v zahodnoevropskih državah v njihovih težnjah, da bi preprečili razvoj in delovanje sindikatov. Poleg tega pa so se sindikati v primeru Portugalske tudi neposredno angažirali -tako da nudijo pomoč in podporo osvobodilnim gibanjem v portugalskih kolonijah, s čimer dobivajo vsa ta gibanja svojo razsežnost v tretjem svetu. Prav pri reševanju takih konkretnih in življenjskih vprašanj, za katera je živo zainteresiran delavski razred evropskih in iz-venevropskih držav, sodeluje tudi Zveza sindikatov Jugoslavije, pri čemer je odločilnega pomena njen prispevek pri povezovanju in oblikovanju pobude vseh naprednih sindikalnih organizacij v Evropi. ša Za našo državo je značilen velik odliv kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v tujino. Iz Slovenije je v inozemstvu celo 1200 akademsko izobraženih ljudi. Naša država je na vodilnem mestu po številu kvalificiranih delavcev v inozemstvu. Grkov in Turkov je komaj 5 %, Špancev 7 %, Italijanov 9 %, naših kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev pa je 15 %. Res je, da naši ljudje, zaposleni v tujini, prinašajo devize, ki so nam še kako potrebne, vendar se zastavlja vprašanje, zakaj ni njihovo delo tudi doma toliko vredno kot na tujem? Zakaj moramo izvažati pridne roke namesto izdelkov pridnih rok? Po zadnjem popisu sodeč, je razmerje v skupnem številu naše ekonomske emigracije 3:1 v korist nekvalificiranih (za SRS je to razmerje 1:1). Sam obseg ekonomske emigracije pa kaže na to, da promet „človeškega kapitala" presega promet fizičnega kapitala (blaga) in najbolj zaskrbljujoče je to, da gre za sorazmerno veliko število strokovnjakov. Razvite države se več let ubadajo s problemi „odliva možganov", to je z vprašanjem „bega“ visoko izobraženih znanstvenih kadrov. Tudi za nas je značilen ta proces, toda bilo bi zelo nespametno razmišljati samo o odhajanju strokovnjakov, saj vemo, da nas mora na današnji stopnji razvoja skrbeti odliv vseh kategorij delavcev, od kvalificiranih do znanstvenikov! Znanje je in postaja naj večji kapital. Z odlivom strokovnjakov si ne smemo zastavljati samo vprašanja o vloženih družbenih sredstvih v šolanje posameznika, gre za mnogo več. Naši strokovnjaki na tujem s produktivnim delom objektivno prispevajo k večanju relativne razlike v razvitosti držav emigracije in držav imigracije. Če pa je ta odliv stihijski in torej poteka mimo vseh planskih načrtov, pa postane emigriranje cilj mnogih mladih, ki še študi- rajo. Večkrat v zadnjem času f D prav v zvezi s tem zastavlja z vprašanje — zelo aktualno j6 z bilo v razpravi o osnutku za- „ kona o zaposlovanju v tujini ; s ali naj bi na administrative1 f način zavrli odhajanje kvalifici" o ranih kadrov — strokovnjakov 2 na tuje. Bilo je celo govora 0 n tem, da bi morali tisti, ki odha * jajo v tujino, plačati ozirom4 povrniti stroške šolanja. To ter instituci-flP Iob ’ torei neodložljiva na- V® n nalogo naj bi uresničili s nil P0n>.°čjo delegatskega sistema, nj' 'o je z bistveno okrepljenim "Uoupravnim vplivom občanov ,a oblikovanje vseh pomembnej-hrt .odločitev v občini in repu-Jdd. Da pa bi delegati - v Slo-i al j ®*ji jih bo okrog 40.000 -,ije, ~dco opravili to nalogo, se bo J korala krajevna skupnost razvi-, k0-t odPrta skupnost, t. j. pri l$\v Uresničevanju nalog bo morala ItlO sodelovati tudi z delovnimi Ijud-..A 'Ui in občani v drugih samo-, uPravnih skupnostih ne glede na j* občinske meje, hkrati pa pri ure-injf INu vprašanj širšega družbenega mi) Poniena pošiljati delegate v skupščino svoje občine ali dru-Mt n j- občin in republike, kakor o . dl v skupščine samoupravnih ra' .Pleresnih skupnosti. Pri oprede-Ijat J,evanju skupnih nalog v krajevni Ulji "kupnosti se torej ne bo mogoče trni na sedanji teritorialni J ■ . kvir krajevnih skupnosti, v ka-’3 80 Poudarjene zlasti po- šnt eoe razvoja naselja. Prav tako j .. 0 mogla biti osnova za opre-t,A. n 'Jovanje vloge krajevnih skup-X ^ in "Jonih nalog le število K roč-‘Valstva na določenem pod-, ol . CJU> marveč konkretni samo-[jpC P;avni odnosi. V republiški ,1« zat° nujno morali po- z . gdarit>. da delovni ljudje in ob-ra*: "ji v krajevni skupnosti samo- ydaritl, da delovni ljudje in ob--- j."!1 v krajevni skupnosti samo- HTl' nrtj*n? *n na samoupravni osnovi ,lokalne samouprave" in ®°yun pojmom je v tem, da po-,aJa »nova" krajevna skupnost okvir za neposredno zadovolje- ''anje pomembnih življenjskih Potreb delovnih ljudi v združe-delu. Se zlasti pa bo v pri-oro • .Pornembno samoupravno gamziranj® delovnih ljudi in t, ®anov v krajevni skupnosti no .Porabnikov storitev dejav-ti posebnega družbenega po-vanaa, nPj- pri oblikovanju stano-urei • ^ komunalne politike, i ianJu prometa idr. Novim na-ba8^.Rrajovnih skupnosti je tre-ci Pt.dagpditi tudi metode finan-q .j? njihovih skupnih potreb, naik- ' i® porabi teh sredstev v,:., . odločali neposredni proiz-JRi v TOZD in občani na drui»endUmu’ kak01 tudi vsi zainteresirani na osnovi dr„ Popravnih sporazumov ter talfZ k dogovorov. Samo na 0 zagotovljena trdnost fi-dranja krajevnih skupnosti, QhPa z nekakšnimi dosedanjimi krni n 1111 i odstotki udeležbe Drrie'?i'1 skupnosti v občinskem n0 kacuPu-. s takšno samouprav-1^ j ePitvij° materialne osnove tl.(j;Vnib skupnosti pa je možno vati Pajnoinkoviteje spodrezo-tašč .Aktivne vzroke za raz-' VnkjP-16 Predsedniškega sistema občinah. V. B. p fzzP i L - To je naš center za raziskovanje odpravljanja odvečne administracije - Ivo Antič Potreba in nujnost stalnejšo in bolj učinkovito politiko družbenoekonomskega in idejnopolitičnega usposabljanja delavcev v Zasavju Zadnja leta so v zasavskih občinah zelo zanemarili družbe-no-ekonomsko in idejnopolitično izobraževanje zaposlenih ljudi, predvsem delavcev. Kolektivi oziroma njihovi samoupravni organi niso pokazali skoraj nikakršnega zanimanja in razumevanja za te oblike usposabljanja, čeprav so vodstva osnovnih organizacij sindikata pa tudi delavske univerze opozarjale na škodljivost takega ravnanja. Včasih so v podjetjih prirejali vsaj za člane delavskih svetov krajše ali daljše seminarje, sčasoma pa so celo te oblike zamrle. Novoustanovljena revirska delavska univerza je v svojem najnovejšem dvoletnem programu usposabljanja delovnih ljudi posvetila prav posebno skrb predvsem tudi družbenoekonomskemu in idejno-politič-nemu izobraževanju odraslih oziroma zaposlenih ljudi. Pri tem računa na boljše in večje razumevanje vodstev podjetij in družbenopolitičnih organizacij in predvsem na to, da bodo vsepovsod sprejeli družbene dogovore o stalnem izobraževanju. Nekatere delovne organizacije so te družbene dogovore že podpisale, ostale pajih še bodo. Tudi v revirjih prav posebej opozarjajo, da bo uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil in druge etape ustavnih sprememb dosti laže steklo, če bodo okrepili in razširili družbeno-eko-nomsko usposabljanje članov delovnih kolektivov. Sedanje in prihodnje spremembe v našem družbenopolitičnem sistemu pravzaprav zahtevajo usposobljene proizvajalce. Potrebnega znanja pa jim seveda ne more dati samo vsakdanja praksa, marveč tudi vse oblike teoretičnega izobraževanja v okviru se- minarjev, predavanj in tečajev. Napačno, zgrešeno in celo kratkovidno bi bilo, če podjetja za boljše usposabljanje svojih delavcev ne bi izkoristila možnosti, ki jih daje novi izpopolnjen program revirske delavske univerze . -m- KULTURNA AKCIJA Obvestila kulturne skupnosti Celje Pred dnevi je Kulturna skupnost občine Celje izdala svoj prvi informativni bilten. Na naslovno stran so zapisali: „Kulturna skupnost Celje je začela v okviru kulturne akcije izdajati poseben ..Informativni bilten". Osnovni namen ..Informativnega biltena" Kulturne skupnosti Celje je obveščanje kroga delovnih ljudi o kulturnih dogodkih, dosežkih, zakladih, prireditvah in o obratovalnem času v posameznih kulturnih ustanovah. Namenjen je tudi uredništvom tovarniških in vseh drugih glasil, da iz njega odbirajo po svoji lastni presoji zanje zanimive informacije in jih objavljajo v čim večji meri v svojih glasilih. Vse informacije v „Informa-tivnem biltenu" Kulturne skupnosti Celje so koristnikom na voljo brezplačno in brez obveznosti plačila avtorskih honorarjev. Kulturna skupnost Celje si samo želi, da bi njen „ln-formativni bilten" čimbolj pripomogel k populariziranju kulturnih dobrin in dosežkovna njenem območju." Pobuda Kulturne skupnosti Celje je hvalevredna. Ker pa vsa obvestila verjetno ne bodo „na daljši rok" in morda zaradi tega marsikatero koristno obvestilo ne bo moglo biti pravočasno natisnjeno tudi v glasilu te ali one delovne organizacije, predlagamo, da v kolektivih te informacije posredujejo tudi preko oglasnih deska ali sistema ozvočenja. Poleg napovedi konkretnih kulturnih prireditev najdemo v prvi številki ..Informativnega biltena" tudi informacijo o možnostih nakupa razstavljenih likovnih del, tudi na obročno odplačevanje; o cenah vstopnic za gostovanje Hrvatskog narodnog kazališta Zagreb, o možnih popustih za skupinska naročila vstopnic; o posebni predstavi amaterskega igranega filma po Cankarjevi predlogi „Križ na gori" v Zibiki, s katero se bodo celjski kino-amateiji oddolžili domačim s Kozjanskega, ki so v filmu sodelovali; v.vsaki številki „Informativ-nega biltena" bodo objavljali tudi seznam novih knjig Študijske knjižnice, ki jih izdajo v drugih republikah ali v inozemstvu; zelo koristna pa je v tej številki tudi informacija o tem, ob katerih dneh in v katerih urah je obratovalni čas Mestne ljudske knjižnice Celje, knjižnic Gabeije-Hudinja, Trnovlje, Vojnik, Dobrna in v izposojevališču Strmec pri Vojniku. NOVA PRIDOBITEV RAVENSKE GIMNAZIJE Sodelovanje med železarno in gimnazijo Na ravenski Gimnaziji so uredili fonolaboratorij med prvimi na slovenskih srednjih šolah. V ravenskem fonolabora-toriju je 36 mest. Zaradi pomanjkanja denaija so dokončno opremili le 12 mest, 24 mest pa na to še čaka. Fonolaboratorij uporabljajo za zdaj za intezivni pouk tujih jezikov, pozneje, ko bodo izdelani ustrezni programi, pa ga bodo uporabljali še POLOŽAJ ŽENSK V KRANJSKI OBČINI Izobraževanje in družbeno nveljavljanje žensk Manj nočnega dela • Novi vrtci • Več delavk kot delavcev Nedavno praznovanje dneva žensk z neštevilnimi šopki rož in čestitkami, velikimi in majhnimi darili, zabavami in drugimi pozornostmi me je spodbudilo k razmišljanju o tem, kakšna so resnična prizadevanja za to, da bi žensk eobčutile skrb za reševanje svojih problemov. Kranjsko občino si za to nisem izbrala naključno, saj v njej živi 3000 več žensk kot moških, a tudi med zaposlenimi so v januarju, ne da bi bil kdo na to posebej pozoren, dobile večino. Povedle so s 14 delovnimi mesti, če se smem izraziti približno tako, kot športni reporterji. Značilno je, da je delež žensk — zaposlenih v družbenem sektorju — dosegel že 41 odstotkov, kar je le za 4 odstotke manj, kot je delež zaposlenih med moškimi. Če bi upoštevali še precej močne zasebne dejavnosti v tej občini, bi zaposlenost gotovo presegla polovico; seveda so upoštevane prebivalke vseh starosti. Največ nalog na področju skrbi za žene je torej povezano z visoko' stopnjo njihove zaposlenosti. Da bi izboljšali možnosti za varstvo predšolskih otrok, so v kranjski občini v minulem letu odprli nove vrtce z okoli 200 mesti, v naslednjem letnem obdobju pa bodo pridobili prostor še za najmanj 500 malčkov, tako da jih bodo vrtci lahko vključevali okoli 2000. Kljub temu vsem potrebam še ne bo zadoščeno, saj posebno na področju mesta naraščajo dosti hitreje, kot možnosti. Sedaj čaka na sprejem v vrtce v ,Kranju okoli 400 w+rok in, kot kaže, se vsaj še nekaj let te razmere ne bodo bistveno popravile. Ob tem pa skoraj vse šole uvajajo tudi varstvo za učence, ki zlasti razbremenjuje družine tistih otrok, ki jim je pri učenju potrebna pomoč. Zmogljivosti oddelkov za šolsko varstvo niso zadostne, vendar zadovoljujejo najnujnejše potrebe. Znatno pa se bodo te razmere popravile, ko bo dograjenih 8 novih šol, ki so v občini sedaj v gradnji. NOČNO DELO IN SKRB ZA DELAVKE V zadnjih nekaj letih se je v Kranju močno zmanjšalo število žensk, ki delajo ponoči. V Iskri so nočno delo žensk popolnoma odpravili, v Tekstil-indusu so doslej zmanjšali šte-. vilo žensk v nočni izmeni od več kor 1000 na 120, v Savi jih bo ob koncu leta delalo v nočni izmeni še 112, čez dve leti pa bodo nočno delo za ženske povsem ukinili, v Industriji bombažnih izdelkov prav tako začenjajo s postopnim ukinjanjem tretje izmene za ženske. Delovne organizacije se odločajo tudi za druge oblike skrbi za delavke. V Ideri so jim na primer omogočili redne ginekološke preglede v tovarni, 60 delovnih mest pa so namenili za 4-urno zaposlitev materam, ki ne morejo urediti varstva majhnih otrok. Precej je razumevanja tudi za reševanje stanovanjskih problemov delavk. V Savi bodo letos materam samohranilkam in starejšim delavkam dodelili 12 najemnih stanovanj. PREMALO JIH JE TAM, KJER ODLOČAJO O USTVARJENEM DOHODKU Še nadaljnje razvijanje vseh oblik pomoči za razbremenitev zaposlene žene je vsekakor najbolj gotova pot do njenega samoupravnega in družbeno političnega uveljavljanja, ki pa sedaj v Kranju ni zadovoljivo. V samoupravnih organih so udeležene s četrtino, v skupščini in občinskih vodstvih organizacij pa komaj z desetino; nekaj bolje je le v mladinski organizaciji ter v izobraževalni in kulturni skupnosti. V Občinskem sindikalnem svetu sta med 33 člani 2 ženski, v predsedstvu je med desetimi le 1, v odborih je od 47 članov 8 žensk, v komisijah pa je med 71 člani 13 žensk. Med pogoji za izboljšanje te slike je gotovo tudi skrb za vse oblike izobraževanja žensk. Okoli 4000 kranjskih delavk sedaj nima niti osnovne šole. V gospodarstvu je samo 6 žensk na vodilnih položajih, zato pa imajo precej več „besede“ v šolstvu in zdravstvu. Seveda pa vseh pogojev za izobraževanje in večje družbeno uveljavljanje žensk nikakor ni mogoče zagotoviti samo z družbeno skrbjo za njihovo razbremenitev, saj so enako nujni tudi bistveni premiki pri delitvi dela doma — pri gospodinjstvu in otrocih, na kar v ustreznih razpravah često pozabljamo. Gotovo so tudi velike razlike pri prostem času vzrok za to, da se po podatkih telesnovzgojnih društev kranjske občine vključuje v njihovo dejavnost 13,4 odstotka moških prebivalcev in komaj 2,7 odstotka žensk. M. SOSIČ za programirani pouk nekaterih drugih predmetov. Fonolaboratorij je pomembna pridobitev tako za gimnazijo, kot za same Ravne. Pomembno je ob tem poudariti, da je sredstva za nakup opreme prispevala Republiška izobraževalna skupnost Slovenije, gimnazija pa je kupila pohištvo. Ureditev prostora je financirala Železarna Ravne na Koroškem, ki si je na ta način pridobila pravico do uporabe fonolabora-torija za organizacijo intezivnih jezikovnih tečajev za člane njihove delovne skupnosti. Gre torej za nov, dokaj domiseln primer sodelovanja med gospodarstvom in šolstvom, med Železarno Ravne na Koroškem in tamkajšnjo Gimnazijo. (Ma) N a 10 cicero SLOVENSKE KONJICE Za vodenje političnih, vsebinskih in organizacijskih priprav za referendum o krajevnem samoprispevku v delovnih organizacijah na območju občine Slovenske Konjice bodo oblikovali posebne skupine vodilnih delavcev. V njih bodo vodilni funkcionarji političnih organizacij, samoupravnih in izvršilnih organov ter di-rektoiji oziroma ravnatelji. Za gradnjo in obnovo šolskih, kultumo-pro-svetnih, komunalnih in telesnovzgojnih objektov ker za njihovo financiranje bodo volivci konjiške občine neposredno odločali na 70 voliščih v nedeljo, dne 8. aprila. Sedanji krajevni samoprispevek, ki so ga izglasovali v začetku leta 1968, se bo iztekel 30. aprila letos, z novim pa bi začeli že 1. maja 1973. Na predlog aktiva direktoijev delovnih organizacij na območju občine Slov. Konjice bodo v letošnjem letu v podjetjih in zavodih po zaposlenem delavcu prispevali krajevnim skupnostim v štirih večjih krajih po 250 dinarjev za urejanje različnih komunalnih in podobnih del. V letu 1972 je ta prispevek znašal 200 dinarjev, z denarjem iz tega vira pa so opravili več akcij pri asfaltiranju cest, deloma po bodo posamezna dela izvajali še v letošnjem letu, saj vse delovne organizacije niso pravočasno nakazale svojega deleža. V. L. Komentatorjev stolpec PREDLOGA INDUSTRIJE USNJA IN LJUBLJANSKE BANKE Doklej nesmotrna poraba visokih zaslužkov Znano je, da nameravamo s pomočjo nove davčne politike vplivati na porabo tistega dela dohodkov prebivalstva, ki se očitno usmerja v nesmotrno porabo ali kopičenje zasebnega premoženja, med drugim tudi takšnega, ki nima nobene stvarne vrednosti za materialni ali kulturni standard človeka. Zaradi povečanja produktivnosti dela, pa tudi zaradi zniževanja stopnje akumulacije v korist osebne potrošnje se že nekaj let nenehno povečuje realni osebni dohodek zaposlenih. Tako se v razpoložljivem dohodku posameznika ali družine relativno zmanjšuje udeležba izdatkov za hrano in druge življenjske potrebščine, povečuje pa se tisti del dohodka, ki bi ga lahko pojmovali kot presežno vrednost ali akumulacijo. Očitno je, da tudi v naših razmerah osebni dohodek zaposlenih ne vsebuje več samo tako imenovanega potrebnega dela oziroma čistih stroškov reprodukcije delovne sile, temveč tudi presežno delo oziroma akumulacijo. Po približnih ocenah razpolagajo prebivalci Jugoslavije že s skoraj tretjino skupne akumulacije družbenega in zasebnega sektorja gospodarstva. Razumljivo, daje delež te akumulacije ali presežnega dohodka pri višjih dohodkovnih kategorijah bistveno večji, kot pri nižjih, pr najnižjih pa ga praktično ni. Zasebni kmet in obrtnik ta presežni dohodek praviloma vlagata v pridobitne namene, zaposleni v družbenem sektorju proizvodnje pa gg vlagajo v trajne potrošne dobrine oziroma varčujejo ali pa ga uporabijo povsem neracionalno. Takšnih oblik neposrednega vlaganja dela osebnih dohodkov v pridobitne naložbe v družbenem sektorju oziroma združenem delu, ki bi bile ekonomsko uspešne in obenem skladne s socialnimi proizvodnimi odnosi, pa zaenkrat še ne poznamo ali pa jih praktično ne uporabljamo. Kljub sorazmerno nizkim realnim osebnim dohodkom je presežni dohodek zaposlenih danes možen predvsem zaradi izjemno nizke udeležbe stanarine, ki znaša v skupnih sredstvih gospodinjstva v najemnih stanovanjih v Sloveniji poprečno le okrog 4 %. Zato je presežni dohodek precejšen predvsem pri družinah iz višjih dohodkovnih kategorij. Te so namreč pri sedanjem sistemu družbenega subvencioniranja stanovanjske izgradnje in oblikovanja stanarine deležne občutno večje družbene subvencije kot družine z nižjimi dohodki, ki praviloma stanujejo v lastnih ali slabših najemnih stanovanjih. Takšna struktura porabe pa omogoča med drugim nenormalno naglo povečanje števila osebnih avtomobilov in s tem tudi večjo udeležbo prometnih stroškov tako v družinskih izdatkih kot tudi v skupnih družbenih izdatkih za promet. V Sloveniji, pa tudi v celotni Jugoslaviji, se je število osebnilf avtomobilov v zadnjih dveh, treh letih mnogo bolj povečalo, kot v enakem obdobju po drugi svetovni vojni v katerikoli drugi evropski državi. Že iz primerjave med nizkimi stanarinami in nakupi avtomobilov je razvidno, da je bil že sam naš razvoj v preteklosti precej bolj naklonjen ljudem z visokimi zaslužki kot pa ljudem z nizkimi osebnimi dohodki. Kazalo bi ga torej čimprej predrugačiti v korist delovanja tržnih zakonitosti, samoupravljanja in delavskega razreda. Kljub •temu pa se za veljavo ekonomskih cen za stanovanja, avtomobile in druge predmete zelo počasi ogrevamo. Mar ne tudi iz bojazni, da bi se s tem spremenil neupravičeno ugoden ekonomski položaj dokaj velikega sloja zaposlenih? Slovenski sklad za pospeševanje izvoza Ustavne Sredstva naj bi zbralo gospodarstvo z dodatnim delom • Sklad bi pospeševal predvsem redno blagovno menjavo in izvoz v dežele v razvoju ‘industrija usnja“ iz Vrhnike in „Ljubljanska banka“ sta neodvisno ena od druge predlagali slovenskemu gospodarstvu in finančnim ustanovam zanimiv predlog: ustanovili naj bi poseben republiški sklad gospodarstva. Ta'naj bi pospeševal izvoz, predvsem v dežele v razvoju. „Ljubljanska bainka“ si za uresničitev te zamisli prizadeva že dalj časa, na Vrhniki pa je ideja dozorela pred kratkim. So pa v Industriji usnja storili korak dlje: delavski svet je že sklenil, da bo v sklad, če ga bo gospodarstvo ustanovilo, podjetje prispevalo 500 tisočakov kot začetno vlogo v obliki dotacije. V Ljubljanski banki prav sedaj pripravljajo podrobnejši predlog tudi o tem, v kakšni obliki naj bi sklad pospeševal naš izvoz. Predloga se med seboj v najvažnejših vsebinskih vprašanjih ujemata: sklad naj bi ustanovilo slovensko gospodarstvo, prispevalo vanj prostovoljno po svojih zmožnostih in tudi samo odločalo, kako bo zbrana sredstva uporabilo. Banka se zavzema, da bi pritegnili tudi finančne ustanove in zavarovalnice, saj izvozni posli mnogokrat nosijo v sebi dokajšnje tveganje. „Industrija usnja“ predlaga delovnim organizacijam, naj bi v sklad prispevala sredstva, pridobljena z delom ob prostih sobotah — tako namerava ta kolektiv tudi po svojem DS izglasovanih 500 tisočakov prispevati z delom v dveh prostih sobotah. Gospodarstvo torej ne bi bilo dodatno obremenjeno. Na tak način naj bi po mnenju iz „Industrije usnja“ zbrali 100 milijonov dinarjev, s katerimi bi pospeševali ne le izvoz investicijske opreme, pač pa tudi redno blagovno menjavo z deželami v razvoju. O pomenu tesnejšega gospodarskega sodelovanja s tako imenovanim tretjim svetom nč kaže široko razpravljati, saj je pomembnost navezovanja gospodarskih stikov povsem jasna. Prav tako je naš izvoz malenkosten, če ga primerjamo z vso jugoslovansko menjavo z deželami Latinske Amerike, Afrike in Azije. Slovensko gospodarstvo doslej ni mnogo izkoriščalo sredstev zveznega sklada za pospeševanje izvoza ladij in opreme ter za zavarovanje izvoznih poslov, saj je izvažalo bolj malo izdelkov, katerih izvoz je ta sklad glede na svoj namen kreditiral. Ta sklad se je lani sicer preimenoval v zvezni sklad gospodarstva, toda za sedaj še kaže, da so njegov namen in viri sredstev (emisija) ostali v bistvu nespremenjeni. Predvsem pa najverjetneje ne bo pospeševal redne blagovne menjave — kar naj bi bil glavni namen posebnega sklada slovenskega gospodarstva. Poglejmo pa nekatere podatke, ki govore v prid ustanovitvi takšnega sklada. Slovenski izvoz v dežele v razvoju je malenkosten, lani komajda 6,8 odstotka od vsega slovenskega izvoza. Relativno, v odnosu na ves izvoz celo pada, saj izvoz slovenskega blaga v druge dežele narašča hitreje kot izvoz v dežele v razvoju. Za sedaj uresničevanje zamisli o skladu gospodarstva za pospeševanje izvoza ni dlje od predloga dveh organizacij. Stališč pristojnih republiških krogov še nimamo, prav tako ne vemo, kaj sodi o tem gospodarstvo samo. OPREDELJENE OSNOVE ZA UREJENO POVEZOVANJE TRGOVINE IN PROIZVODNJE Pobudnik ne zgolj trgovina, ampak tudi proizvodnja Za sodelovanje trgovine s proizvodnjo so bile že pred sprejetjem ustavnih dopolnil značilne različne oblike medsebojnega povezovanja. Trgovina in proizvodnja sta iskali „stične točke “ od navadnih kupoprodajnih pogodb do dolgoročnega poslovno-tehničnega sodelovanja in skupnih vlaganj za razširitev materialne osnove ter delitev na tej osnovi doseženega dohodka, do oblik popolne integracije. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da so vse dotlej uveljavljene oblike medsebojnega sodelovanja izhajale kajpak iz interesov tako proizvodnje kakor trgovine. V takih pogojih se je Poslovno združenje za trgovino v Ljubljani že na začetku razprav o ustavnih spremembah vključilo v oblikovanje tistih določil, ki urejajo razmerja med trgovino in proizvodnjo. Slovenska trgovina je v svojem „paketu“ predlogov za dopolnitev 8. točke XXII. ustavnega dopolnila izhajala iz ocene, ki je brez dvoma rezultat dolgoletnih izkušenj in realne presoje dobrih in slabih strani dosedanjega povezovanja trgovine in proizvodnje, da vse, najsi bo takšne ali drugačne oblike bodočega povezovanja med trgovino in proizvodnjo pogojuje predvsem dosežena stopnja njune razvitosti. Iz prakse vemo, da so zlasti za trgovino značilne večje delovne organizacije, ki poleg prodaje na drobno vključujejo že nekaj let tudi proizvodnjo in predelavo, turizem, servisno dejavnost, izvoz in uvoz ter prodajo na debelo. Vse te organizacije, seveda pa tudi mnoge manjše specializirane organizacije, ki tako rekoč le dopolnjujejo tako zasnovano organizacijo trgovine, pa morajo biti zavoljo vedno večje zahtevnosti doma- čega in tujega, tržišča povezane s številnimi proizvodnimi in drugimi organizacijami, saj lahko le na tak način zagotovijo širok izbor blaga. Takšne zasnove, ki bi jih v zrcalu z obema partnerjema videli že v bližnji prihodnosti kot idealno rešitev za toliko let snujočo najboljšo „varianto“ medsebojnega povezovanja trgovine in proizvodnje, so seveda terjale spremembo v tistem delu zveznih tez, pripravljenih za razpravo o drugi fazi ustavnih dopolnil, ki govorijo o pogojih, pod katerimi se organizacije, ki se ukvarjajo s posli blagovnega prometa in storitev, združujejo s proizvodnimi in drugimi organizacijami. Predstavniki slovenske trgovine so dosegli, da v novo porajajočih se oblikah povezovanja trgovine in proizvodnje, tako na zvezni kakor tudi na republiški ravni, ne odstopamo od osnov, ki so zajete v sedanji 8. točki XXII. ustavnega dopolnila. Vse druge rešitve, posebno tiste, ki odrejajo obvezno združevanje trgovine s proizvodnjo, razumljivo upravnimi sporazumi ter medsebojnimi dogovori in pogodbami in le v izjemnih primerih naj bi jih urejal zakon. Ob sprejetju „paketa“ predlogov slovenske trgovine za razpravo v drugi fazi ustavnih sprememb nam je po nekajletnem „šlepomišju“ v odnosih med trgovino in proizvodnjo (ko pravzaprav nismo niti vedeli, katera stran bi želela pritegniti drugo ali pa v primerih obotavljanja in nesmiselne bojazni za medsebojno povezovanje tako z ene kakor druge strani) „posi-jal“ žarek upanja, da smo naposled tudi v Sloveniji na najboljši poti. da uredimo odnose v povezovanju trgovine in proizvodnje. Izhajajoč iz odslej enakopravnega položaja obeh partnerjev pri medsebojnem povezovanju si lahko obetamo, da bo v prihodnje tudi proizvodnja pobudnica za hitrejše uveljavljanje novih oblik povezovanja v blagovnem prometu. Racionalnejše gospodaijenje s sredstvi in boljše poslovne rezultate v trgovini in proizvodnji bo namreč omogočilo le takšno povezovanje, ki bo navsezadnje prispevalo k oblikovanju take poslovne politike, s katero bomo okrepili materialno osnovo trgovine in proizvodnje, odpravilo pa bo tudi vse nesporazume med udeleženci v blagovnem prometu, ki jih kot vemo iz dosedanje prakse, ni bilo tako malo. -iv V gospodarskih organizacijah raste zanimanje za izvoz v dežele v razvoju, zato ne dvomimo, da predlog vsaj načelno ne bi podprle. Usoda predloga ^Ljubljanske banke“ in „Indu-strije usnja" z Vrhnike pa bo vsekakor jasnejša potem, ko bodo o tem razpravljali pristojni republiški, tako gospodarski, kot družbeno politični krogi in pa seveda potem, ko bo bolj natančno povedano, na kakšen način naj bi ta sklad pospeševal izvoz (premije, posojila .. .) in po kakšnem ključu naj bi gospodarstvo zbiralo sredstva (dotacije, dolgoročna posojila skladu . ..). rb KRŠKO Hotel „Sremič“ v Krškem se lahko pohvali, da deluje kot prva TOZD v občini. Tak status ima ta hotel v organizaciji zdmženega dela Slavnik iz Kopra. Izvolili so že svet TOZD in opravili tudi druge formalnosti. Upravi- čeno pričakujejo, da bo or- ganizacija hitro zaživela. M. B. Karta za 29 žičnic na zakonski osnovi, bi skoraj v Pet podjetij sklenilo pogodbo o najtesnejšem sodelovanju žičničarske dejavnosti • Velike koristi za smučarje in upravljavce naprav vsem zavrle dosedanje pozitivne tendence v razvoju povezovanja trgovine s proizvodnjo in s tem seveda v prvi vrsti sam razvoj trgovine. Zato je treba pozdraviti pobudo slovenske trgovine, da pri oblikovanju dokončnega besedila 25. teze za drugo fazo ustavnih dopolnil v Sloveniji uveljavimo temeljno načelo v načrtovanem povezovanju trgovine s proizvodnjo, po katerem pogoje, način in oblike povezovanja ali združevanja trgovinskih in proizvodnih organizacij, kriterije za ustanavljanje skupnih organov in prevzemanja rizika ter delitev skupnega dohodka, urejajo organizacije združenega dela s samo- Turistično transportna podjetja Avtopromet Gorica, Creina Kranj, Izletnik Cehe, Slavnik Koper in Transturist Škofja Loka so se dogovorila o najtesnejšem poslovno tehničnem sodelovanju svojih žičnic, ki jih imajo na Lokvah, Skalnici, Krvavcu, Goltch in pri Celjski koči, na Črnem vrhu. Voglu, Pokljuki, Starem vrhu in v Škofji Loki. Gre za 29 različnih žičnih naprav, ki po številu predstavljajo približno petino slovenskih žicnic, po zmogljivostih in opravljenem prometu pa skoraj polovico. Po približnih podatkih so samo lani opravile 8 milijonov 600 tisoč prevozov. Žicnice so drugo področje, za katero so turistično transportna podjetja sklenila posebno pogodbo o sodelovanju. Na osnovi samoupravnega sporazuma o povezovanju svojih prizadevanj že imajo tak dogovor za potniški promet. Da so na drugem mestu prav žičnice, ni naključje, saj gre za dejavnost, ki ji sedanja razdrobljenost povzroča precejšnje težave in ji onemogoča, da bi hitreje in uspešneje napredovala. Sodelovanje bo zajelo vse službe, od splošnih prek komercialno propagandnih do tehničnih, izražalo pa se bo v enotni opremljenosti smučišč, v postopnem oblikovanju skupnih služb, poenotenju opreme, v enakih cenah in enotnih kartah. usklajeni investicijski politiki in podobnem. Med prvimi neposrednimi koristmi za smučarje naj bi bile karte, ki bi jih bilo mogoče uporab- ljati na vseh 29 žičnicah, žičničarji sami pa bodo najprej pridobili dobro usposobljeno skupno servisno in montažno službo. Kot kaže, gre pri tem dogovoru, ki naj omogoči izboljšanje žičničarskih uslug ob boli ekonomičnem poslovanju, za začetek večje enotnosti na področju te dejavnosti v Sloveniji sploh, saj se zanj zanimajo tudi druga podjetja. Za to, da bi se pridružili temu dogovoru, se trenutno najbolj zanimajo v Kompasu in Viatorju z žičnicami na Ljubelju in na Veliki planini. Predstavniki podjetij so si za slovesni podpis pogodbe izbrali Krvavec. S tem so tudi simbolično izrazih svojo pripravljenost, da podprejo prizadevanja za rešitev tega trenutno najtežjega žičničarskega problema pri nas. Žičničarji omenjenih podjetij se zavzemajo pri svojih samoupravnih organih, da bi pristopih h konzorciju za izgradnjo krvavškega turističnega centra. Ustanovna skupščina tega konzorcija bo 27. marca, nanjo pa so povabih nad 100 gospodarskih organizacij, največ s področja Kranja in Ljubljane. M. S. spremembe spodbuda za sodelo- vanje v turizmu Nove možnosti, ki so jih ^ sodelovanje gospodarskih or#' nizacij ustvarile ustavne splf membe, se pozitivno odražajo tudi na področju turizma. Zato lahko pričakujemo, da se bodo že izpeljanim integracijam v te) gospodarski dejavnosti kmalo pridružile še nove. Tako bodo 27. marca o združitvi z referea dumom odločali kolektivi hotel5 Adria iz Ankarana, hotelov Mo-tropol in Palača iz Portorož3> hotela Piran iz Pirana in hotclsk-pralnice in čistilnice iz Porto' roža. Dan kasneje, to je 2°' marca bodo na enak način 0 združitvi glasovali kolektivi p0' stojnske Jame, hotela Kras ' ' Postojni in gostinske dejavnost ^ podjetja Rakov Škocjan. Tako * ^ enem kot drugem primeru na' meravajo uresničiti že dolgolej; ^ai-no potrebo in željo, da bi bol) rtia povezah gostinsko turistično ue„ dejavnost in ustvarih pogoje ^ noj njen nadaljnji hitrejši razvoj Prizadevanj za večje sodelovanj' je bilo tako na slovenski obal* kot na kraško-notranjskem oj"1 močju vehko že v preteklosti . vendar so rezultati zaradi tak5' k nih ali drugačnih razlogov i2' ostah. Kaže, da so težave po nit' galc zdaj premostiti ustavo® "**■ spremembe. S Omenjeni kolektivi s sloveti ske obale bodo 27. marca z i®" ® ferendumom odločah o zdrti ® žitvi v združeno podjetje Portorož. To bi bilo dokaj močno go; stinsko turistično podjetje, saj W _ razpolagalo z nad 4 tisoč hotel' % skimi ležišči, kar je 60 odstoj m kov hotelskih prenočitvenll1 m zmogljivosti na obah. Poleg teg2 bi razpolagah s 15 tisoč sedežn tremi avtokampi, dvema pokti' g: tima zimskima bazenoma tet ^ številnimi restavracijskimi in t®i kreacijskimi objekti. Letno ti dosegh okrog 600 tisoč turističnih nočitev in 110 milijon-" bruto prometa. Po osnutku s4' moupravnega sporazuma bi vsa ko izmed podjetij v okviru zdrti' ženega podjetja Portorož imel® status TOZD in bi bilo samostojna pravna oseba. Tcmeljn' organizacije bodo med sebe) tesno sodelovale, uresničeval® enotno pohtiko in enotno na' stopale zlasti pri prodaji storite1', na zunanjih tržiščih. S posebnii'1| samoupravnim sporazumom -, . bodo dogovarjale za skupno ti' M; vesticijsko pohtiko, s posebn® rej pogodbo pa bodo določale na' čin za sanacijo tiste izmed njik ki bi morebiti zašla v težavo. N* podoben način bodo urejale tu®! medsebojno solidarnost pri uie “k( janju položaja delavcev v zdrti Jer ženem podjetju. : Ski Kot so pokazale razprave, ‘j (ej kolektivih pričakujejo od zdi11', žitve tudi večjo skrb za izobti' le ževanje in stanovanjsko izgra® Ha njo delavcev in večji razvoj gOi s® mouprave. prj Podobne cilje kot kolektivi j1? . obah so si zastavih tudi kolekti" gostinsko turističnih organizacij °ui na postojnsko-notranjskem °'v močju. Povezava med postojn sko Jamo, hotelom Kras in g?' ko stinskimi dejavnostmi podjej]5 Rakov Škocjan, naj bi pri po y k hitrejšemu nadaljnjemu 1 voju turizma na širšem področjjj Srti postojnske regije, ki vključuj'! Sri( tudi območje Cerkniškega J® zera, Rakovega Škocjana in nekaterih bližnjih krajev. Zlas“ nekaterih bližnjih krajev. * na območju Rakovega Škocjan5 možnosti za turizem še niso d® volj izkoriščene, enako velja jj* Cerkniško jezero. Nedvomno P je, da je območje od CerkniškJ ga jezera pa do Pivke Jame tuti i • r i _ i i_r i-: : _ i_1 Vvrtfl stična celota, ki bi jo kazalo bC izkoriščati tudi za obogatit®* turistične ponudbe Postojne največjega turističnega sredi-na Krasu. Nedvomno je treba prizai vanja in pobude za večjo p°va zavo v turizmu tako na obalne® kot na širšem nostoinskem 0® širšem postojnskem oj-močju pozdraviti. Na obeh o|| močjih predstavlja turizem tisti dejavnost, ki bo tudi v prihodri veliko doprinašala h gospod^ skemu razvoju. Širše gledano L| treba pobudo pozdraviti tu® zato, ker bodo združitve prispbJj vale k manjšf razdrobljenosti ,i slovenskem turizmu. Znano J", namreč, da so sile v našem t® rizmu, nam v škodo seveda, ji vse preveč razcepljene. Ob tcij| pa razvoj turizma v svetu že duffl go opozarja, da se bodo majlti. organizacije vodno teže vklju® vale v hudo konkurenčno bor® na turističnem trgu. K m,c^!. cijam v turizmu zato težijo P° vsod po svetu. KAVČI*- STRAN 12 DELAVSKA ENOTNOST - ŠT, 10 - 17. MARCA 1973 ■ . * > i 1 ) 1 ’ ) Rešetka nam jo je spet »posvetila« % Radijsko poročilo v poznih nočnih urah je bilo sicer skopo, vendar dovolj zgovorno: v TE Šoštanj III jim je spet zagodla dogorevalna rešetka • še ni dolgo tega, ko je počila gonilna os in so popravila trajala nekaj dni # Kaj zdaj? • Bodo neizogibne redukcije električne energije spet globoko zarezale v slovensko gospodarstvo (da o živcih sploh ne govorimo) V predoru je „kraška buija“ V spomin se nam je usedel Neprijeten dolg. Bolje, očitek. »Novinarji, na obisk pridete, kadar se pri nas vse blešči in nimamo na videz nobenega poštenega dela. Kadar nam pa gre za nohte, vas ni blizu .. & , T°rej na pot! Čeprav je že ^ ?k°raj p0in0^ jn prihajajo s Šta- jerskega slabe vesti o vremen-v Jkih razmerah in čeprav smo v i- elefonskem pogovoru s termo-£ elektrarno zvedeli, kako dežur- i' na ekipa dela s polnim za- 8°nom. Možnosti, da bi uspeli a Priti pravočasno in jo ujeti pri ri nnjbolj umazanem delu, naj bi n Pile minimalne. , Avto vleče, kolikor pač lah-ia vleče. Kaj bi ga krivili zaradi ja niinut, ki neustavljivo odtekajo l' v Prazno ... Na Trojanah pada ;e Sne8, v Savinjski dolini pada sneg . _ Kot v temnih pošastih — razstava lučk samo še povečuje vtis mogočnosti — prepoznamo orjaške naprave termoelektrarne, nas preseneti grobna tišina. Nekako se nam je zdelo, da bi se v vzdušje prilegala množica preplašenih postav, ki bi tekale okoli vogalov. Sicer pa, kar se v termoelektrarni dogaja, se dogaja znotraj, nekje globoko za betonskimi in železnimi fasadami" . . . Čeprav smo bili ves čas vožnje skozi samotno in s sneženjem razgibano noč v boju z minutami, imamo zdaj, na cilju, premalo časa za ugotavjja-nje, kdo je odnesel zmago. Čas ali mi. L Martin Tomše: „Ujeli ste nas za reP“ Delavci so seveda izkoristili nenapovedani vikend tehnike in so se vrgli na čiščenje naprav. Pri čiščenju šestih velikanskih mlinov, ki drobe premog, da ga lahko zračni tok potegne v notranjost kotla in nato med gorenjem navzgor, sto metrov visoko, je seveda premogovega prahu čez glavo. „Tale rešetka. Zakaj je tako pomembna? “ „Premogovi delci, ki so pretežki za ..potovanje" skozi ko- ,,Zjutraj bo torej remontna ekipa lahko popravila rešetko. Zdaj ima prosto pot, toda.. . koliko časa vani bo vzelo popravilo? Mislimo, kdaj bo elektrarna spet lahko pošiljala elektriko v žejno omrežje? Ker smo tudi mi že v hudi časovni stiski za oddajo rokopisa v tiskarno, lahko objavimo le vašo napoved. Torej? “ tel, padejo na rešetko in na njej >ore. Če dogore. Če ne bi bilo rešetke, bi šlo veliko premoga v izgubo." Izmenski obratovodja Martin Tomše je bil „prijazni razsodnik": „Za rep ste nas ujeli! Sicer, kar sami si poglejte, da boste bolje razumeli našo stisko." ,Kaj se je pravzaprav zgodilo? “ ,.Odpovedala sta dva člena v dogorevalni rešetki. O rešitvi ni bilo kaj razmišljati. Rešetko smo morali zaustaviti, nehati s kuijenjem . . . Najbolj težaško delo je čiščenje rešetke. Tokrat se na vso srečo na njej ni nabralo za dober meter na debelo žlindre kakor zadnjič." Čiščenje je bilo tokrat razmeroma hitro pri kraju, predor pod orjaškim kotlom „osvo-bojen" (orjaški kotel? Je to dovolj nazoren naziv za sto metrov visoko votlo prizmo, ki v polnem zagonu lahko pokuri tudi 9.000 ton velenjskega premoga na dan? ), osnovno delo za odstranitev okvare preteklost. Delavci so že sneli pokvarjena dela, prav katastrofalno majhna v primerjavi z velikostjo kompletne naprave. In vendar — 275 megavatni orjak je izgubil vso moč, ker mu je zaškripalo v drobovju . . . Polomljeno „drobovje“ velikana je treba zamenjati Pomočnik vodje strojnega vzdrževanja inž. Edvard Stropnik je pravkar prilezel iz predora: „Kraška burja ni nič v primeri z vleko tu notri. Celo zdaj, ko vse stoji." letimo tudi na kakšno past, za katero zdajle še ne vemo. Denimo, daje rešetka edini krivec za zastoj." Potem nas je vodja bloka Franc Kranjc popeljal z dvigalom ob kotlu navzgor in peš po mrežastih stopniščih in mostov-žih. kjer je za laikove oči ena sama zmešnjava vsemogočih cevi, nerazumljivih naprav . . . Kakor bi se spopadle orjaške pošasti iz betona in železa, se zapletle z lovkami in — otrpnile. „Tale kotel ni kar tako. Ko se ohladi, se skrči kar za 40 centimetrov. „ldealni“ pogoji za rojstvo razpoke, ki jo bomo odkrili šele tedaj, ko bo začela curljati voda. Seveda si moramo glede razpok priti na jasno, še preden bomo spet zakurili. Na kratko, vse mora biti trp top, preden bomo z mirno vestjo zakurili." Kdo bi še izsiljeval izjavo: ..Kdaj'.’ “ Inž. Stropnik ocenjuje, kolikšna je okvara na rešetki Ko smo odhajali, spet zaradi tekme s časom, noč še ni začela ,,Upajmo, da bo v enem dnevu vse nared, toda ... lahko na- ■ . *f' I J Najprej plazenje in potem čiščenje popuščati. Šoštanjski energetski v termoelektrarni pozdravljajo s trojčki so bili še vedno samo „Srečno!" Ne samo rudarji, črne pošasti na malo svetlejšem nebu. Če drugega ne, nam je Tekst: Igo Tratnik bilo jasno vsaj to, zakaj se tudi Foto: Andrej Agnič Pogovor v komandni sobi „tretje faze" Podpisniki dogovora o DE SINDIKALNE ORGANIZACIJE: 344. Temeljna izobraževalna skupnost Radovljica, 345. Veterinarska postaja Žalec, 346. Služba družbenega knjigovodstva Celje, 347. Splošna bolnica Jesenice na Gor., 348. „Konus obrat Majšperk, 349. Občinski sindikalni svet Postojna, 350. Osnovna šola „Franca Kranjca" Celje, 351. Osnovna šola Kanal, Kanal, 352. Jugobanka Ljubljana 353 ,3trojna" Maribor, 354. Rudniški odbor sindikata Rudnika Mežica. Mežica, 355. III. osnovna šola Velenje, 356. Tovarna grimce m aluminija „Boris Kidrič" Kidričevo DELOVNE ORGANIZACIJE: 149. Tovarna nogavic Polzela, Polzela, 150. Trgovsko podjetje ,,Murka" Lesce. 1 Že veliko pred začetkom tekmovanj so se zbrali tekmovalci in spremljevalci ob cilju. Seveda, pravočasno sije bilo treba ogledati in zapomniti proge Smuk »za 1000 tekmovalcev«! Zgodilo se je menda prvič pri nas. Tisoč smučarjev je istega dne v istem kraju nastopilo na tekmovanju. Tekmovali so za uvrstitev, za odličje in predvsem za uspešno prevoženo tekmovalno progo. Prav to zadnje je bil edini cilj in največja želja večine članov sindikata delovnih organizacij ljubljanskih občin, ki jim je v soboto, 3. marca v Kranjski gori štarter odšteval zadnje sekunde. Ko pa je na koncu štetja s povzdignjenim glasom vzkliknil še: „Smuk!“, ni bilo več časa za neodločnost in razmišljanje o padcih, o uvrstitvah, o časih in morda celo o medaljah in zmagovalnem odru. Treba se je bilo odločno pognati in potem ... Rdeča vratca, za njimi modra, pa zopet rdeča in modra, rdeča... Organizatorji tekmovanja Komisija za šport in rekreacijo pri mestnem svetu Zveze sindikatov Ljubljane in mestne zveze za telesno kulturo, so bili lahko zadovoljni Geslo: Šport za vsakogar je dobilo v soboto v Kranjski gori oprijemljivo obliko. Število udeležencev je preseglo pričakovanja. Napovedi organizatorjev, da bo prihodnje leto tekmovalcev vsaj polovico več, prav gotovo niso neutemeljene. Letos so tekmovali na petih progah. Od tistih na Kekcu za najstarejše do tistih na Brsnini za mlade, kjer vozijo vsako leto tudi najboljši smučarji sveta. Pa še v Podlesu in Bukovniku. Za vsako starost je bila proga primerno izpeljana. Moški so po starosti tekmovali v petih in ženske v treh kategorijah. Jasno pa je, da so bile najlažje proge za nekatere nepremagljive in da so bile tiste najtežje za druge še vedno otročje lahke. Pa saj večini ni šlo za rezultate. Tekmovanje samo oziroma udeležba na njem je pokazala, da smučanje ni razširjeno samo med mladimi, ampak je tudi za starejše vse bolj priljubljena oblika rekreacije in razvedrila. Sprehod ob progah v času tekmovanja je pokazal pestro sliko tega, tako množičnega tekmovanja. Organizacija je bila praktično brezhibna, čeprav ni šala po vseh tekmovalnih pravilih „spraviti skozi“ toliko smučarjev. Tekmovalci pa... No, ti so bili pač različni. „Tristo.. in tako dalje, je robantil tekmovalec, ki je namesto skozi vratca po smučeh, oddrsal z glavo naprej mimo njih v dolino. „Saj ni čudno, “ se je tolažil, ko je ugotovil, da je živ in zdrav. ,,Proga je že nemogoča. Saj sem vedeL Sto-dvainpetdeseti sem. Le kako more tale. “ Oziral se je za tekmovalcem, ki je pravkar z neverjetno lahkoto vozil za njim po progi. ..Najbrž sem imel smolo. “ ..Dajmo, dajmo, dajmo, direktor!", je bilo slišati osamljene glasove ob progi. Seveda je šlo za uvrstitev ekipe in navijači so tudi tu dobrodošli. „Tako, zdaj pa med tema modrima zastavicama in potem med tistima rdečima," je malo hudomušno dajal navodila naključni opazovalec tekmovalcu, ki je kljub strmini neverjetno počasi „plužil" proti cilju. ,,Kar, na drauf, Lojze, pa magari po riti!" „Hej, Bojan, bi na vsak način rad zadnjo nagrado? Ali se sploh da bolj počasi? “ „Kar korajžno, Janez, saj so tu reševalci!" Še in še je bilo smeha in dovtipov na račun tekmovalcev, ki pa si po večini tega niso jemali k srcu. Bili pa so tudi taki, ki so tekmovanje vzeli resno in jim ni bilo vseeno, ali so prvi ali pa samo drugi. Bili so pripravljeni tudi tvegati. Tako je na primer Metka, ki je zelo dobra smučarka, naletela na progi na oviro, eno tistih tekmovalk, ki so se „borile“za zadnje mesto. Ustaviti se je morala, izogibati... Čas pa je tekel. Metkin čas na cilju je bil kljub temu zelo dober. ..Pravico imaš voziti še enkrat, seveda pa se bo tale tvoj čas, ki je kljub vsemu zelo dober, zbrisal. “ Niti za trenutek ni pomišljala. „Še enkrat bom vozila!" Prisotni so zmajevali z glavami nad takšno predrznostjo. Toda Metka si je v drugi vožnji, kljub temu, da je vozila skoraj zadnja, oziroma dvesto in še ne vem katera po progi, privozila zlato medaljo. Korajža in tveganje, predvsem pa znanje, končno le prinesejo uspehe. Takih in podobnih zgodbic se je na tekmovanju dogajalo mnogo. Končni vtis pa je, da je tekmovanje v celoti uspelo. Namen je bil dosežen in organizatorji so lahko zadovoljni. Prav zaradi nemotenega poteka in tovariškega vzdušja pa nedvomno lahko računajo s še večjo udeležbo v naslednjem letu. Tekst in foto: A. AGNIČ Metka in Alenka sta tekmovanje vzeli žare* Zato sta se tudi zares znašli na zmagovalni! odru, kjer jima je v imenu organizatorja podel1 odličje Rudi Bregar, predsednik mestnih sind' katov Za mnoge je bil gozd vratič kar pregost. Kdo bi si vse to prej zapomnil, nekaj pa le mora biti odvisno tudi od sreče Največ dela so imeli tisti, ki so sproti objavljali rezultate tekmovalcev No, pa tudi ob bifejih je bilo zelo živahno Rezultati tekmovanja članov delovnih kolekti vov ljubljanskih občin Članice do 25 let: 1. Metka Luzar. Inst. Štefan, 62,6, 2. Metka Vrabec, Elektrovoi 65.0; 3. Alenka Meglič, VVZ Lit., 68,0. Članic do 35 let: 1. Krista Dekleva, Gosp. zbor., 63.5 2. Eva Zamperlo, Inst. za tur. st., 69,5; 3. Jelk Petan. Inst. J. Štefan, 71,1. Članice nad 35 lej 1. Marija Kosec, Vzgoj. šola, 67^3; 2. Marij* 2 Pirc. Iskra ZZA, 68,1; 3. Cilka Černe, OŠ R Jakopič. 68,5. Člani do 25 let: 1. Jože Čučnik, Elekt. Lj 56,1; 2. Vili Juvančič, Emona, 56,9; 3. BOŽ0 Butala, Energo, 57,2. Člani do 30 let: 1. Peter Boštin, Rep. skup. za ceste, 72,4; 2. Matjd Svet, Lj. banka, 72,6; 3. Janez Grom, Isk« Comm., 73,6. Člani do 40 let: 1. Danilo Vovk Intertrade. 40,8; 2. Vito Poljanec, Saturnus 41.0; 3. Lušnic, Iskra Comm, 41,6; člani do 5C let: 1. Bogdan Svet, Univerza, 32,5; 2. Mila11 Bernik. Iskra EL 33.4; 3. Jože Pogačnik, Vele-tekstil, 35,4. Člani nad 50 let: 1. Albi11 Vengust, Papir Vevče, 36,8; 2. Stane Konštau-tin, LB, 37.4; 3. Savo Janežič, Ing. biro elektrO-38.0. Ekipe skupna uvrstitev: 1. Iskra ZZA. % Lek, 3. Slovenija ceste. Ženske ekipe: 1. Iskf ZZA, 2. Lek, 3. Slovenija ceste.Moške ekipe: 1 Elektro Ljubljana. 2. Litostroj, 3. RTV-tehnikt Žičnice so neprestano vozile, dolgih kač pa ni in ni hotelo zmanjkati HUMORESKA Sestanek bil je živ, bi napisal Anton Aškerc, če bi še živel in če bi imel to čast, da bi bil na sestanku. Aškerca smo omenili zato, ker je bil — to je zgodovinsko dokazano — pismen človek in zaradi te kvalitete bi ga prav gotovo na sestanku določili za zapisnikarja. Težave F. Jelena pa je bila v tem, da na sestanku ni bilo nobenega pesnika in niti ne pisuna, zato so njega — F. Jelena osebno izvolili za zapisni-karja.Tisto o izvolitvi sicer ni čisto točno, vendar temu ne bomo dajali bistvenega pomena. Rečeno je namreč bilo. da naj napiše zapisnik tisti, ki ni nič govoril in ima zato najlepši pregled nad dogajanjem in poleg vsega je še osebno neprizadet. F. Jelen je bil tako izvoljen za zapisnikarja zaradi svojega molka in ne morda zaradi volitev kot takih. In prav zato mu ni bilo povsem jasno, ali „so ga položili" ali ,.se je sam položil" v zapisnikarsko godljo, ker ni mogel zanikati, da sc je za molk odločil sam. ,,Prekleto." si je mrmral v brado F. Jelen v svojem običajnem gostilniškem kotu, ..doslej sem res že slišal, da se da z molkom priti do funkcij, praktičnega dokaza pa le nisem imel." Ugotovitev ga je sprva pretresla in se je že bilo bati, da se ga bo novopečeni zapisnikar na mrtvo nalezel, ker je bil poudarjeno ftlo- dvaintridesetič zapored izvoljen za predsedujočega, nakar je najprej pozdravil prisotne tovarišice in nato še prisotne tovariše." Jelen se je nato globoko zamislil, ker se ni mogel spomniti, katera tovarišica se je zahvalila tovarišu predsedniku za pozornost do tovarišic, ki trpijo v službi in nato trpijo še doma in imajo ..Predsedujoči Francelj je nato izjavil, da razume nami-govalni značaj Primoževega predloga, zato bi rad opozoril prisome, da so take metode dela v naši družbi že dobile nezaupnico. Primož je vstal, dvignil desno roko nad višino glave in z njo (roko) delal značilne kretnje. Nato seje raz- izvoljen za predsednika, ker je bil zdaj prvič izvoljen na izredni seji. Torej 32 plus 1-Edina točka je bila „obrav-nava moralnih kvalitet tovariša F. Jelena". Obrazložitev: Tov. F. Jelen je hotel vnesti razdor v kolektiv s perfidnim namigovanjem, da tovariša Francelj in Primož na sejah nista zmožna tvornega sodelovanja in poleg Zapisnikar skl spodrsljaj zofske narave in je po vsaki pretresljivi ugotovitvi kontinuirano pil toliko časa, da je zanjo našel družbeno politično utemeljitev. Na vso srečo (za zapisnik) je F. Jelen že po tretjem dvadeciju našel povezavo med molkom in funkcijo: ..Normalno, saj bi v nasprotnem primeru mutci bili docela izločeni iz javnega življenja." Ko se je tako duševno stabiliziral, je prešel na pisanje zapisnika. S prvim stavkom ni bilo nikakršnih problemov: ..Tovariš Francelj ni skrival presenečenja, ko je bil že nasploh za svoje trpljenje komajda moralno zadoščenje. Jelen si je hrabro naročil dva deci in sproščeno nadaljeval: ,,Predsedujoči je dal tovarišicam vso podporo, nakar ga je tovariš Primož napadalno prekinil, češ da tovarišice niso na dnevnem redu, zato bi bilo smotrno preiti na pregled sklepov prejšnje seje." Jelen je malce pomislil, nakar je prečrtal besedo „napadalno“, ker ni sodila v zamisel o neprizadetosti za-pisnikaija. vila 'izredno živahna razprava. v kateri so sodelovali vsi prisotni (vključno s tovarišicami, ki so pozabile na svoj položaj v družbi), razen določenega tovariša, ki je ostal na nivoju in bil zato izvoljen za zapisnikarja." F. Jelenje hrabro končal: ..Plodna razprava ni prinesla nobenih plodov v obliki sklepov, če odštejemo izvolitev zapisnikarja." Naslednja seje je bila izredna, tako da ne moremo reči, da je bil tovariš Francelj triintridesetič zapored vsega nimata pravega odnosa do zaposlenih žena (vključno z materami samohranilkami). Tovariš Jelen si je 'D svojo diverzantsko dejavnost izbral okvir zapisnika, ki g3 ves kolektiv že vnaprej na)-odločneje obsoja." Jelen se je strinjal s kritiko. predlagal, naj kot olaj Sevalno okoliščino upoštevajo pomanjkanje slehernih izkušenj in obljubil, da se ne bo nikoli več posilil med z«' pisnikarje. Odslej naprej so vse seje (sodeč po zapisnikilt) p0'1 tekale skrajno normalno. Rezultati ekipnih uvrstitev: 1. Industrijsko montažno podjetje Ljubljana 1708,03 točke, 2. GRADIS Lj. 1497,25, 3. Projekt Kranj 1474,13, 4. SAVA Jesenice 1394,19, 5. TEHNIK Škofja Loka 1187,51, 6. Slovenija ceste Ljubljana 1039,80, 7. Geodetski zavod SRS Ljubljana, 8. Konstruktor Maribor, 9. NIVO Celje, 10. Slovenija projekt Ljubljana, 11. BOHINJ Boh. Bistrica, 12. 1BT Trbovlje, 13. Zavod za piskavo materiala Ljubljana, 14. Kom. podj. Kanalizacija Ljubljana, 15. Obnova Ljubljana, 16. SGP' Gro-saplje, 17. Elektroprojekt Ljubljana, 18. Gradišče Cerknica, 19. GP Dravograd, 20. Cevovod Maribor, 21. ELIM Jesenice, 22. Invest biro Koper itd. Rezultati XI. zimskih ŠIG Slovenije Veleslalom ženske: 1. Heda Bevc (IBT Trbovlje) 35,9, 2. Olga Sekne (Projekt Kranj) 36,2, 3. Anica Kores (SGP Konstruktor) 27,4, 4. Hermina Rusjan (IMP Ljubljana) 37,4, 5. Metka Pirnat (Slovenija ceste Ljubljana) 37,8, itd. Veleslalom moški — nad 40 let: 1. Jože Naghč (IMP Ljubljana) 34,1, 2. Dušan Dobrovoljc (IBE Ljubljana) 34,2, 3. Franjo Novak (Konstruktor Maribor) 34,4, 4. Franc Gašperin (Sava Jesenice) 34,9, 5. Teo Pajnik (Konstruktor) 35,4 itd. Veleslalom moški — od 33 do 40 let: 1. Stanko Klinar (Kovinar Jesenice) 56,81, 2. Miro Lakota (Zavod za urbanizem Bled) 58,79, 3. Janez Šarec (Investbiro Koper) 59,98, 4. lanez Hercog (Gradis Lj.) 1.00. 70, 5. Ivo Čučnik (Kovinar Jesenice) 1.01,17 itd. Veleslalom moški - do 33 let: I. Blaž Jakopič (Sava Jesenice) 2.01,14, 2. Mirko Klinar (Sava Jesenice) 2-06,94, 3. Boris Vodopivec (Slovenija ceste) 2.07,64, 4. Slavko Pajntar (ELIM Jesenice) 2.09,29, 5. Janez Čop (Sava Jesenice) 2.12,69 itd. Tek - ženske: 1. Slavica Kunstelj (SGP Sava Jesenice) 10.04,9, 2. Darinka Golubič (IMP Lj.) 10.30,2, 3. Nani Peršin (Slovenija ceste, Lj) 10.40,5, 4. Milka Vidic (SGP Projekt Kranj) 10.55,5, 5. Marta Sajovic (Tehnik Šk. Loka) 11.06,5 itd. Tek - moški nad 33 let: 1. Viktor Brezovšek (Gradles Medvode) 6.36,7, 2. Franc Naghč (Projekt Kranj) 6.37.0, 3. Lado Rovšnik Gnd. biro Lj.) 6.57,5, 4. Anton Preželj /GP Bohinj) '•08,5, 5. Gašper Krajnik (Tehnik Šk. Loka) 7,12,4 itd. Tek - moški do 33 let: L Pavel Dornik (IMP Lj.) 10.24,8, 2. Filip Kalan (SGP Sava) 10.27,3, 3. Bojan Cvaj-ner (IMP Lj.) 12.07,0, 4. Lmil Grad (IMP Lj.) 12.25,5, Zdravko Vozič (Gradis Li-) 12.30,5 itd. i^stvo u otiiamtev 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ,4 >4 4 $ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■4 4 *4 4 4 4 % 4 % 4 4- Letošnje igre Elektre so imele nekaj svojih značilnosti, ki kažejo, da smučanje vzbuja vedno večji interes med športniki elektrogospodarstva. Prireditelj je bil prijetno presenečen ob velikem številu prijav in prav tako ob skJraj enako številnih startih — vsega skupaj je bilo prijavljenih in je nastopilo okrog 230 tekmovalk in tekmovalcev. Udeležba je bila množična zlasti v veleslalomu, kjer je startalo pri članih v I. razredu do 30 let 82 tekmovalcev, do 40 let 78, do 50 let 21, nad 50 let pa 14 tekmovalcev; med članicami v treh razredih pa je startalo 17 tekmovalk. Člani I. in II. razreda so morali prevoziti precej zahtevno 1200 m dolgo progo in ni čudno, če je bilo diskvalificiranih, ali pa je odstopilo kar 22 tekmovalcev. Igre Elektre V tekih, ki jih tudi sicer v smučarskem jeziku imenujemo „garaška panoga", je bila udeležba dokaj skromna, saj je nastopilo v treh starostnih razredih le 16 članov in — letos že drugič — nobena članica. Boj je bil zlasti med „alpinci“ izredno oster, saj so bile posebno med favoriti časovne razlike zelo majhne, za presenečenje pa so v ekipni konkurenci znova poskrbeli smučarji Elektro Ljubljane, ki so osvojili pokal „Elektre“ in športne organizacije Avstrijskih dravskih elektrarn. Ekipna zmaga jim je tako pripadla že drugo leto po vrsti, medtem ko so nekdanji večkratni zmagovalci iz Soških elektrarn pristali na tretjem, smučarji Elektro Kranja pa celo na četrtem mestu. Izredno dober vzpon so tokrat dosegli smučaiji Elektro Celja, ki jim je za las ušlo prvo mesto. Kot je razveseljivo, da vlada med mladimi iz leta v leto močnejši boj za najboljše razvrstitve, tako je omembe vredna zadovoljiva udeležba starejših tekmovalcev. Med njimi naj omenimo najstarejšega, 65-letnega inž. Henrika Sebaherja (PZE), Janeza Bonclja iz Elektro Kranja, Karla Goloba iz Elektro Kranja ter 58-let- nega Staneta Cesarja iz Savskih elektrarn. In še to — izvedbo iger je materialno podprla tudi komisija za rekreacijo pri republiškem svetu ZSS, za kar so ji prireditelji, ZSŠA „Elek-tra", še posebno hvaležni. T. B. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 2 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 5 4 4 4 '4 4 4 *4 4 4 4 4 4 % 4 4 4 4 4 4 / 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 t 4 4 4 4 4 4 4 % 4 4 % 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 S podelitve odličij po uspelem I. republiškem sindikalnem tekmovanju v veleslalomu, ki je bilo minul( nedeljo v Kranjski gori. (Foto: A. Ul.) PRVO SLOVENSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU VIDELI SMO ELITO V zimsko-športnem središču v Kranjski gori je bilo minulo nedeljo pod pokroviteljstvom Jožeta Glo-bačnika, podpredsednika slovenskih sindikatov, prvo slovensko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki ga je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri slovenskih sindikatih. Na pobočjih Vitranca se je na štirih lepo izpeljanih progah, ki so jih postavili delavci jeseniškega smučarskega kluba in ljubljanske Mestne zveze za telesno kulturo, pomerilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 občinskih sindikalnih svetov. Kot je znano, je na izbirnih tekmah po občinah nastopilo več tisoč smučarjev in smučark. Za primer navedimo, da se je na tekmovanju ljubljanskih sindikatov za republiško prvenstvo merilo kar 1.000 smučarjev in smučark. Zato smo to pot na startu v Kranjski gori videli veliko znanih imen slovenskega alpskega smučanja, med njimi Lakoto, Pračka, Dornika, Jamnika, Cvcnklja, Klinarja in še mnogo drugih. Prišli pa so tudi taki, ki jim je bilo smučanje vedno le rekreacija. Pa kljub temu so dostojno zastopali „barve“ svoje občine. Tudi med dekleti smo videli nekdaj znana smučarska imena: Ankeletovo, Lužarjevo, Lakotovo, Kavčičevo in druge. Lepo nedeljsko sončno dopoldne je prav gotovo pripomoglo, da je bilo vzdušje na tekmovališču izredno. Kljub hudim naporom, ki so jih morali premagovati zlasti starejši tekmovalci — med njimi je bilo mnogo takih, ki imajo za sabo že več kot šest križev - je bilo dobre volje več kot dovolj. Prvo takšno tekmovanje v veleslalomu je privabilo na vitranška smučišča spet vse tiste, ki so si bili že v mladih letih kot športniki prijatelji. Zato je bilo ponovno snidenje več kot prisrčno. Ni šlo za to, kdo bo zmagal, ali kot je dejal predsednik organizacijskega odbora Jože Vidic: „Ni najbolj pomembno zmagati, pomembno je sodelovati." Rezultati so bili naslednji — ženske do 25 let: 1. Metka Luzar (Ljub-Ijana-Vič) 64,0, 2. Slava Kerec (Jesenice) 64,5, 3. Marina Lopuh (Kranj) 66,2, itd; ženske do 35 let: 1. Romana Lakota (Radovljica) 60.0, 2. Krista Dekleva (Lj. Center) 60.1, 3. Avrelija Kavčič (Kranj) 62,4 itd.; ženske do 45 let: 1. Mara Komar (Ravne) 58,5, 2. Marija Pirc (Lj-Vič) 59,2, 3. Marija Černe (Radovljica) 62,0 itd.; ženske nad 45 let: 1. Lojzka Praček (Jesenice) 51,8, 2. Nada Urbar (Lj. Center) 57.1, 3. Irena Mlakar (Škofja Loka) 65,0. Moški do 25 let: 1. Franc Žakelj (Ljubljana-Bežigrad) 48,55, 2. Marjan Rosina (Celje) 48,96, 3. Jože Stifter (Ravne) 49,10 itd.; moški do 30 let: Janez Šmitek (Radovljica) 48,37, 2. Rado Košir (Jesenice) 48,81, 3. Drago Jager (Maribor) 50,77 itd.; moški do 35 let: 1. Tomaž Jamnik (Kranj) 1,04,1, 2. Anton Vogrinec (Maribor) 1,05,3, 3. ing. Andrej Klinar (Radovljica) 1,05,7, itd.; moški do 40 let: 1. inž. Peter Lakota (Radovljica) 1,05,1,2. Milan Rojina (Lj. Center) 1,09,9, J Branko Jaklič (Kranj) 1,10,7 itd;’ moški do 45 let: 1. Ludvik Dornik (Ljubljana-Vič) 41,5, 2. Milan Ber ^ nik (Ljubljana-Šiška) 41,6, 3. Jože Naglič (Ljubljana-Bežigrad) 45,9-itd.; moški do 50 let: 1. Jože Po-lik (Ljubljana-Center) 44,9, *• gačnik ___________ ______ Dominko Uršič (Celje) 45,3, \ Franc Cvenkelj (Radovljica) 45,6 itd.: moški nad 50 let: 1. Janez Ka-lišnik 46,9, 2. Ernest Štoklas (Celje) 47,1, 3. Savo Janežič (Ljubljana-Vič) 47,5 itd. j Ekipno ženske: 1. Jesenice 7’ točk, 2. Radovljica 71 točk, Kranj 65 točk itd.; ekipno moški: 1 165 točk, 2. Jesenic® Radovljica _ _ _ 160 točk, 3. Celje 148 točk itd-končna uvrstitev ekip: 1. Radovljica 236 točk, 2. Jesenice 234 točk, J Ljubljana-Center 192 točk, 4. Ljub Ijana-Siška 175 točk, 5. Celje 16" točk itd. Ob koncu je Jože Globačnih podpredsednik slovenskih sindika-; tov in pokrovitelj tekmovanja p0-vedal naslednje: „Cestitam vsem zmagovalniij! ekipam in posameznikom kot tudi |\| vsem udeležencem tekmovanja. Pr®-1 pričan sem, da bodo uspehi vse# tekmovalnih ekip in posamezniku'' spodbudili še večjo množičnost n* naslednjih tekmovanjih. Tekmovali" uspehi in čimširša udeležba članu* | naše organizacije pa sta enakovredna cilja vseh naših prizadevanj za spot1 in rekreacijo. u M. Ž' Vl ni P H DRUŽINSKI VELESLALOM Ste že slišali za družinski veleslalom? Po vsej verjetnosti večina izmed vas še ne, saj gre, vsaj pri nas, za povsem novo in obenem zelo mikavno zvrst športnorekreativne dejavnosti. Družinski trim, sem šteje tudi družinski veleslalom, je pri nas plod prizadevanj Mestne zveze za telesno kulturo Ljubljana in pa revije Antena. V okviru akcije „družinski trim“ so prizadevni športni delavci organizirali oziroma imajo na programu kar štiri tekmovanja. Minulo nedeljo so se slovenske družine srečale na smučeh v Kranjski gori, na pomlad se bodo vključile v tradicionalni pohod „ob žici okupirane Ljubljane", v vročih poletnih mesecih bodo plavale in na jesen, ko bo na duri pričela trkati zima, se bodo družine iz vse Slovenije znova srečale na orientacijskem pohodu. Priložnosti za zdravo razvedrilo in rekreacijo bo torej več kot dovolj! Družinski veleslalom, prvo tekmovanje v akciji družinskega trima, je torej za nami. Tekmovanje, ki je bilo minulo soboto na smučiščih Vitranca, je imenitno uspelo. V prelepem sončnem vremenu so se srečale na veleslalom progi družine iz vse Slovenije. Za tekmovanje se jih je prijavilo več kot petdeset, nastopilo pa jih je seveda nekoliko manj, saj je nekaterim, kljub športnemu razpoloženju, zmanjkalo korajže. Vsaka družina je startala skupaj. Najprej mamica, ki je bila vodja ekipe, potem predstavnik mlajše generacije in na koncu očka. Kdo so bili najhitrejši? Prehodni pokal je zasluženo osvojila družina Bizjak iz Kranjske gore. Prejela je ..bloškega smučarja", lepo delo kiparja Rudija Stoparja. Na častno drugo mesto se je uvrstila družina Mali iz Domžal in na tretje Zupančičevi iz Ljubljane... -a. bi ni di ni Pi Pi st sr v DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovorne^ urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni bal1^ v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 33,00 din — in letna 78,00 dio^: Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana