Klinične ľaziskave v onkologiii in vloga ľaziskovalne
medĺcinske sestľe
Tjaša Pečnik Vavpotíč
Uvod
Że ođ Samega zaćętka se človeštvo ukvarja z odkĺivanjem novih zdravil in
razvijanjem razlilćnlh načinov ter metod zdravljenja. Prvi dokumenti kliničnega
ľaziskovanja segajo v leto 1747, ko 
je 
Lind izvędęI primerjalno študijo pri bolnikih
s skorbutom in dokazal učinkovitost limon in pomaranč pri zdľavljenju le - tega.
Prva randomizkana klinična raziskava pa je 
bila izvedena lęta l93Í, v kateri so
pľeizkušali učinkovitost zdravila sanocrysin pĺi bolnikih s pljučno tuberkulozo. 24
bolnikov 
je 
bilo naključno razdeljenih v dve skupini, in siceĺ v skupino bolnikov, ki
so prejemali sanocrysin, tęr kontľolno skupino bolnikov, ki sanocrysina niso
prejemali.
Z napređkom medicinske znanosti in njenih sorodnih ved se 
je 
razvija|o tudi vedno
več novih in učinkovitejših zdravil ter načinov zdravljenja. S tem se 
je 
število
kliničnih raziskav zaće|o dramatično povečevati, izvajanje kliničnega preizkušanja
paje postajalo bolj zapleteno' saj seje v proces raziskovanja vključevalo vedno več
disciplin. To še posebej veLja za področje onkologije, ki 
je 
mlada veja medicine in
njen uspeh zđravljenja še ni zadovoljiv. Klinično preizkušanje pri rakavih oboleqjih
je postajalo vedno večji izziv ttldi za bolnike, karje pripeljalo do večjih potreb po
informiľaqju in podpori tako bolnikov kot njihovih druŽinskih članov.
Navedęna dejstva so dala pľiloŽnost tudi mędicinskim sestram Za novo podľočje
delovanja, ki se intęnzivno razvija zadnjlh 45 let.
Eden najpomembnejših dejavnikov za uspešno izvajanje kliničnę raziskave 
je 
dobra
komunikacija in sodelovanj e znotrajl multidisciplinarnega tima. Vse profesile, ki so
vključene v izvajanje kliničnih raziskav, imajo pri izpolq|evanju zahtey posamęZne
študije za dosego kakovostnih podatkov specifične naloge.
Pomemben član multidisciplinaľnega tima 
je 
tudi raziskovalna medicinska sęstra.
Ta 
je 
odgovorna Za usklajeva{e praktičnih vidikov raziskav ter za zagotav|janje
kakovosti in kontinuitete raziskovalnega procesa v sodelovanju z glavnim
raziskovalcem.
Ęaša 
Pečník Vavpotič, pľot|, 
zdnuzg.
on ko loš ki inštitut Lj ub lj ana
82

Klinične ľaziskave
Pri zdrav|jenju rakavih obolenj si strokovnjaki 
prizaďevajo razviti nove,
učinkovitejše in manj škodljive načine zdtavljenja, s katerimi bi izboljšaĺi preŽivetje
bolnikov in 
jim 
omogočili boljšo kakovost Življenja' Poglavitni namen kliničnih
ľaziskav pri bolnikih z rakom 
ję potrditi varnost in učinkovitost novih načinov
zdrav\jenja. Klinično raziskovanje pa se pľične šele takĺat, ko znanstveniki novo
učinkovino oziroma zdľavilo ali način zdravljenja uspešno 
preizkusijo v
pľedkliničnih raziskavah na tumoľskih celicah v celičnih kulturah. Nato določijo
učinkovitost, neželene učinke in največji varen odmeręk za Živali. Uspešnost
zdravi|a ali metod zdravljeĺlJav laboratoľijskih 
poizkusih ne pomeni nujno, da bo
zďravilo ali zdrav|jenje učinkovito tudi pľi bolnikih.
Pri raziskovanju rakavih obolenj v nekaterih kliničnih raziskavah raziskovalci
preizkušajo nova zdravila, pri drugih pa vrednotijo in izpopolnjujejo razliěne
načine zďravljenja, kot so kiĺurškę metode, obsevanja, sočasna lporaba źe
uveljavljenih zdravil ter sočasna uporaba različnih metod zdravĘenja' obenęm
ľaziskovalci tudi preizkušajo različne odmerke zdravil, pogostost in načine 
jemanja
zďravil.Vendar pa lahko vsako novo zdravilo ali nov način zdravljeĺťa poleg koristi
pľinese tudi neželene učinke, zato klinične raziskave potekajo v skĺbno
nadzorovanih 
pogojih, najpogosteje v bolnišnicah ali v okviru ambulantnega
zďravljenja. Če novo zdravilo ali način zdrav|jenja bolniki prenesejo brez hujših
nęŽelenih uěinkov in 
je 
zdravljenje 
pri večini bolnikov uspešno, se odobri 
qjegova
uporaba za vsę bolnike. Na podtagi ľezultatov kliničnih raziskav se zdravniki laŽje
odločiio Za Spremembo pri obravnavi bolezni in začnejo z novim, učinkovitejšim
načinom zďravljenja.
Pri nekatęrih kliničnih ľaziskavah 
preizkušajo en način zdravtjenja na eni skupini
bolnikov, pri dľugih kliničnih ĺaziskavah pa lahko primerjajo dva ali več načinov
zdravljenja na vęě skupinah bolnikov s podobnimi bolezenskimi lastnostmi. Eno
skupino bolnikov tako običajno zdravijo z uve|avljenim načinom zdravljenja, zato
da lahko primęrjajo učinkovitost novęga načina zdtavljenja v drugi skupini
bolnikov. Skupina, ki 
jo 
zdľavijo z źę weljavljenim načinom, se imenuję kontrolna
skupina. Nov način zdľavljenja v primerjavi s standardnim ni nikoli manj učinkovit,
saj se vedno ugotavlja le bo|jša učinkovitost in manjša toksičnost. Bolniki, ki
privoliio v sodelovanję v klinični raziskavi, so zaradi nepristĺanskosti razporejeni v
ęno ali drugo skupino na podlagi naključnega izbora oziroma randomizacije.
Postopek ľandomizacije se največkĺat izxęďe s pomočjo ĺačunalniškega izbirania.
83

Faze kliničnih ľaziskav
Zabolj natančno in smiselno izvajanje klinične raziskave potekajo v trehfazah.
Klĺnične ľaziskave I. Íaze
V kliničnih raziskavah I. fazę raziskovalci ugotavljajo odmęľek zďravila, ki 
je 
še
Yaten Za ljudi in način aplikaciie, ter spoznavajo neŽelene učinke le - tega. Ker
raziskovalci ne morejo natančno predvideti, kako se bodo nanj odzvali bolniki' 
je
zďravlJenje v ptvi fazi lahko precej tvegano, zato so 
y 
Ío fazo klinične ľaziskave
vključeni samo bolniki, pri kateľih 
je 
bolezen tako napredovala, da so izćrpane že
vse dľuge oblike zdravljeqja. Ker 
je 
za določitev vatnega odmęrka potrebno majhno
število ljudi, v klinični raziskavi I. faze običajno sodeĘe 20 d'o 40 bolnikov'
Klĺnične ľazĺskave II. Íaze
V drugi fazi kliničnih raziskav zdravniki ugotavliajo uěinkovitost zdravila, kombĹ
ĺacilje zďravil ali metod zďrav|jenja in neŽelene učinkę. obenem ugotavljajo tudi
moŽne načine za obvladovanje neŽelenih učinkov. Y tej fazi kliničnih raziskav
sodeĘe od 40 do 80 bolnikov. Če 
je 
zdľavilo a1i kombinacija zdravllučinkovita, le - to
ozboma le - ta preide v tretjo fazo kliničnega preizkušanja.
Klinĺčne raziskave III. faze
V tretji fazi kliničnih raziskav zdravniki ugotavljajo, ali 
je 
novo zdravl7o ali nov
način zdľavljenja učinkovitejše oziroma učinkovitejši od dotlej najboljšega
standardnega zdravljenja, oziroma, ali v primerjavi z njim izboljša preŽivetje
bolnikov. oceqiujejo tudi, ali ima novo zđravljenje manj neŽelenih učinkov kot
standaľdno zdravljenje' Poseben poudaľek pa je 
v tej fazi namenjen tudi
oceĺ{evanju kakovosti ž'ivhęrĺa bolnikov. V tretji fazi kliničnih raziskav običajno
sodeluje od nekaj sto do več tisoč bolnikov, kat zagotavl1a zanesljive klinične in
statistične podatke. Čę se zdravilo izkażę za učinkovito tudi v tej fazi kliničnega
preizkušanja, je 
njegovo uporabo moŽno ľegistľirati. Uporabljati se ga lahko začne
tudi v kombinaciji z drugimi zdravtli ali metodami zdravljenja.
Pot od odkľitja nove učinkovine do njene ľegistrirane upoľabe običajno tĺaja od
deset do petnajst let.
Potek kliničnih ľaziskav v onkologiji
V kliničnih raziskavah lahko sodelujejo vsi bolniki, ki izpolnjujejo pogoje za
sodelovanje' Ti so določeni v dokumentu, ki ga imenujemo pľotokol. Ta natančno
opisuje tudi namen in potek raziskave, nairt zdravljenja in oceqjevanja stanja
84

bolnika ter določa število predvidenih bolnikov v raziskavi. Protokol morajo strogo
upoštevati vsi strokovnjaki, ki sodeĘejo v klinični raziskavi.
Zďravhenje v okviru k]iničnih ľaziskav 
je 
zelo natančno načrtovano in strogo
nadzorovano, saj le tako lahko zagotovimo ustrezno zaščito bolnikov. Klinične
raziskave potekajo v skladu z mednarodno sprejetimi etičnimi načeli, ki so zapisana
v Helsinški deklaraciji, in načelih dobre klinične prakse.
Klinične raziskave rakavih obolenj v Sloveniji mora pred pričetkom izvajanja
pĺegledati in odobľiti Komisija za protokole onkološkega inštituta Ljubłana, Etična
komisija onkološkega inštituta Ljub|iana, Komisija RS za medicinsko etiko in
Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. Člani teh komisij pľesodijo, ali
pričakovani pozitivni učinki zdrav|jenja odtehtajo tveganja.
Vsi bolniki, ki se 
jim predlaga sodelovanje v kliničnih raziskavah, morajo biti
podľobno seznanjeni z namenom raziskave, načrtom zdtav|jenja in njihovimi
pravicami. Preden se odločijo za sodelovanje, 
prejmejo natančne ustne in pisne
informacije, ki 
jim jih poda njihov lečeči onkolog. Natančna seznanitev s kliničnimi
raziskavami 
je 
ze|o 
pomemben proces' ki mora zagotoviti bolnikovo razumevaĺ{e
podanih informacij, na osnovi katerih bo sam zavestno pľivolil v sodelovanje. Če
se bolnik odloči za sodelovanje, mora podpisati poseben obrazec (infoľmirano
soglasje), s katerim potrdi, daje pripľavljen sodelovati v klinični raziskavi in daje
z njo tudi podrobno seznanjen. V procesu informiĺanega soglasja 
je 
vsak bolnik
seznanjen, da lahko kadarkoli prekine sodelovanje v raziskavi, ne da bĺ za to
navedel razlog. Takšna odločitev ne vpliva na njegovo nadalj4jo obľavnavo.
Med sodelovanjem v klinični raziskavi zdravniki bolnike obveščajo tudi o novih
dognanjih in morebitnih novih tveganjih.
V skladu z mednarodnimi 
pľavili in s slovensko zakonođajo so vsi podatki o
bolniku, ki se zbeľejo zapotrebe klinične raziskave, zalpni.
Moga ľaziskovalne medicinske sestľe 
pľĺ kliničnih ľaziskavah v onkologiji
Vloga medicinske sestre pri kliničnih raziskavah ľaka se 
je 
zaćelaruzvijativ 
poznih
šestdęsetih letih 20' stoletja. Prve raziskovalne medicinske sęstre so asistirale
zđravnikom 
pri aplikaciji kemoteľapije in zbiľanju potrebnih podatkov za
dokazovanje učinkovitosti kemoterapije.
Danes raziskovalna medicinska sestra v sodelovanju z glavnim raziskovalcem
kooľdinira klinično ľaziskavo in 
je 
soodgovorna Za zdtavljenje, saj 
je 
aktivno
vključena v načrtovanj e, izvajanje in nadzor zdravĘenja pacientov, ki sodelujejo pri
le -tej. Njena nalogaje tudi zagotav|janje kakovostnegaizvajanja klinične raziskave
in komunika clja znotraj multidisciplinarnega tima.
85

Medicinske sestrę onkološkega inštituta Ljubljana aktivno sodelujejo pri izvajanju
kliničnih raziskav od lęta 1993. Takľat seje oblikovalo delovno mesto raziskovalne
medicinskę sestre, njene vloge pa so se skozi leta spreminjale'
Raziskovalne medicinske sestre sodelujemo v procesu izvajanja tako kliničnih
raziskav mędnarodnih organizacLj kot farmacęvtskih druŽb in inteľnih študij, naše
vloge pri tem pa so štęvilnę'
Poglavitne vloge raziskovalne medicinske sestre so:
- 
vloga >data manageľ-ja<
- 
vloga koordinatorja
- 
administrativnavloga
izobrażevalna vloga
- 
svetovalna vloga
- 
vloga ocenjevalca toksičnosti zďravil
- 
vloga izvajalca zdravstvene nege
- 
vloga bolnikovega zagovornlka.
Raziskovalna medicinska sestra kot >data manager..
V tej vlogi ima raziskovalna medicinska sestra največ nalog, saj 
je 
odgovoĺna za
zblĺanje, inteľpretacljo in zapisovanje podatkov iz medicinskę in negovalne doku_
mentacije na obrazce, ki so oblikovani za potrebe klinične raziskave. Na teh obrazcih
se običajno zblĺajo osnovni podatki o bolniku, izvidi laboratorijskih in drugih preiskav'
podatki o predpisanem zdravljenju rakavega obolerla, nęŽeleni učiĺki v času
zdrav|jenja, morebitne druge bolezni in njihovo zdravleąje. obenem raziskova|na
medicinska sestra tudi preverja primernost bolnika za vključitev v klinično raziskavo
po vk]jučitvenih kriterijih navedenih v protokolu klinične ľaziskavę. Nato bolnika
registriĺa in/aľ randomiziĺa v posamezno klinično raziskavo. Dokumentiĺa in poroča
tudi o hudih neŽelenih učinkih. Večkĺat letno sodeluje pri organizaciji in izvędbi
nadzornfü tęr revizorskih obiskov mednarodnih organizacg in farmacevtskih podjetij.
Njena pomembna naloga 
je 
tudi oblikovanje zbiĺnih dokumentov in sodelovanje z
glavnim raziskovalcęm, s soraziskovaIci in z medicinskimi sestrami pri zagotavljanju
zblĺanja podatkov v skladu z zahtęvami pľotokola.
Raziskovalna medicinska sestľa kooľdiniľa vse naloge pri izvajanjl klinične
raziskave in njenih podštudiiah v sodelovanju z glavnim ľaziskovalcem teľ sodeluje
z vsemi člani multidisciplinarnega tima. Kot kontaktna oseba sodeluje tudi s
predstavniki mednarodnih organizactl in farmacevtskih podjetij.
86

V vlogi administľatoľja 
pa se pogosto znajďe pľi sodelovanju v praktičnih in
administrativnih 
pripravah za zaćetęk izv ajanja kliničnę raziskave.
Raziskovalna medicinska sestľa kot učĺtelj in vzgojitelj
V tej vlogi ľaziskovalna medicinska sestra sodeĘg v procesu pridobivanja informi-
ranega soglasja bolnika. Njena dolŽnost 
je 
informirati in poučevati bolnika tudi ves čas
trajanjaklinične raziskave o poteku zdravljerlsa' stranskih učinkih zdrav|jenja, qiegovih
nalogah in vodenju bolnikovega dnevnika o 
jemanju 
zďravl' in neŽelenih učinkih.
Pred začetkom vsake klinične raziskave pripľavi povzetek pĺotokola za medicinske
sestre, ki bodo sodelovale pri zdravljenju bolnikoĺ vključenih v klinično raziskavo.
Povzetęk protokola vsebuje splošne informacije o kĺinični raziskavi (nasloĺ namen,
faza študije, populacija, vključitveni kĺiteriji); načľt zdravľenja in podatke o
zdravilu (priprava, obstojnost, način aplikacije); moŽne neŽelene učinke, negovalne
probleme in intęrvencije; shemo zdravljenja za posamezen dan; podatke o
laboratorijskih in drugih preiskavah za spremljanje učinkovitosti zdravljenja;
podatke o načinu sprem[janja bolnikov.
Raziskovalna medicinska sestra tudi informiľa, motiviĺa in poučuje negovalno osebje,
pa tudi druge zdravstvene delavce, ki sodelujejo pri izvajanju klinične raziskave.
Svetovalna vloga
Zdravstveni dęlavci, ki sodelujejo 
pĺi izvajaąju klinične ľaziskave, se ob moľebitnih
teżavah pogosto posvetujejo z raziskovalno medicinsko sęStro.
Vloga oce4ievalca toksičnosti zdravil 
ł
V sodelovanju z glavnim raziskovalcem ocenjuje neŽelene učinke v času zdravljenja
in po qjem ter povezanost neŽelenih učinkov s pľeizkuŠanim zdravlięnjem.
Moga ĺzvajalca zdľavstvene nege
Raziskovalna medicinska sestra 
je 
odgovorna za aplkacijo tistih študíLjskih zdravil, ki
na Inštitutu še niso poznana. Vsakemu bolniku apliciĺa takšno zdravilo le prvič, vse
naslednje aplikacije pa skĺbno nadzoruje. Soodgovorna 
je 
tudi za koordinacijo
zdĺavstvene nege in posredova4je ustreznih informacij o apliciĺanih zdravilih bolniku.
Zelo pogosto pa se raziskovalna medicinska sestra znajde tudi v vlogi bolnikovega
zagoYoľnika, saj se bolniki pogosto obračajo z raznimi vpľašanji najpľej naqjo.
Njihovo najpogostejše vprašaĺ{e 
je, 
ali 
ję 
bila njihova odločitev pravilna, ko so
pristali na sodelovanje v klinični raziskavi. Še posebej to velja za bolnike, ki so
vključęni v slepo študijo in nę vedo, katero zdravilo prejemajo.
87

Zaključek
Delo na področju kliničnih raziskav 
je 
zanimivo, obenem pa tudi vedno bolj
zahtevno' Za mnoge medicinske sestre predstavlja nov izziy. Ima pa tudi številne
prednosti in slabosti.
Delo raziskovalne medicinske sestre zahteva visoko stopnjo samostojnosti in
kritičnega mišljeqja, komunikacijske sposobnosti, znanje računalništva in
angleškega 
jezika. 
ob neposrednem delu si pridobivamo številna znanjain izkušnje
predvsem na področju raziskovalne metodologije in etike.
Seveda paje to delo lahko tudi zelo ęnolično, saj z uvedbo evropskih diľektiv postaja
vse bolj administrativno, obęnem pa imamo tudi mar! neposrednega stika z bolniki.
Glede na to, da medicinske sestre Y ruzvitem svetu sodelujejo pri kliničnih
ľaziskavah Že već kot 40 let, tudi nas čaka še veliko dela, predvsem na podĺočju
razvltran1a standaľdnih postopkov za potrebe kĺiničnih raziskav in vzporednih
raziskav iz zđravstvene nege' ki 
jih 
kolegic e v Zdr:uŽęnih drŽavah Ameľikę, Angljji,
Skandinaviii in na Nizozemskem Že uspešno izvajajo.
Literatura:
- Connolly NB, Schneideľ D, Hill AM. Impľoving Enrollment in Canceľ Clinical
Trials. Dostopno na :
http://www.ons.oľg/publications/journals/oNF/Volume3l/Issue3/3l03610.asp
(08.08.200s)
- Fishwick K. Clinical Trials - Setting the Scene. In: Course on Data
management in cancer clinical trials. Leuven: European oľganization for
Research and Tľeatment of CanceĹ l999.(neobjav|eno)
- Klimaszewski AD, Aikin JL, Bacon MA, DiStasio SA, Ehrenberger HE, Ford
BA. Manual foľ clinical trials nursing. Pittsbuľgh: oncology Nursing Pľess,
Inc., 2000: xiii, 3-5, 225-226, 2'l 3-2'l 6.
- Lassen U. Clinical Trials in oncology. In: Couľse on Good Clinical Pľactice.
Ljublj ana: Euľopean Society of Medical oncology, 2002. (neobj av|j eno 
)
- Lokar K. Role of ľesearch nurse and data manageľ. In: Couĺse on Good
Clinical Practice. Ljubljana: European Society of Medical Oncology,
2002.(neobjavlieno)
- McEvoy MD, Cannon L, MacDermott. The Professional Role for Nurses in
Clinical Tĺials. Seminars in oncology Nursing 1 99l;' 7 : 268-27 4.
- Molin C. Thę GCP guidelines: The nursing perspective. In: Course on Data
management in cancer clinical trials. Leuven: Euľopean oľganization foĺ
Reseaľch and Treatment of Cancer, 1999.(neobjavljeno)
88

- oncology Nurses Study Gľoup. How to wľite a nuľsing summary of a medical
clinical trial protocol. Brussels: European Organisation for Research and
Treatment of CanceĹ?
- Understanding Clinical Trials. A guide foľ people with canceĹ their families and
friends. New South Wales: The Cancer Council New South Wales, 2004: 4-13.
- Van Wük AW, Batchelor DM, Dubbelman AC. Manual for research nurses.
Early Clinical Studies Group Research Nurses, 2001: 9-16,20-22, 5I-63.
- What are canceÍ clinical trials all about? A Booklet for Patients with Cancer.
Brussels: European oľganisation foĺ Research and Tľeatment of Cancer.
89