//UJJJ / J> t U Z U
Bo župan spodil	Stroka soglasno
štorske dilerje?	za dr. Komadino
Stran 6	Stran 5
St. 15/ Leto 61 / Celje, 21. februar 2006 / Cena 150 SIT
9770353734020
2
dogodki
ttOVI TEDNIK
Ptičja gripa na pohodu
Virus H5 potrjen pri osmih pticah - Kakšna je dejanska ogroženost zdravja ljudi?
Potem ko so iz referenčnega laboratorija v Padovi že v četrtek potrdili, da je šlo pri poginulem labodu iz okolice Maribora za okužbo z visoko patogenim virusom aviarne influence H5N1, so to že naslednji dan potrdili tudi v laboratoriju v britanskem Wey-bridgeu. Državno središče za nadzor bolezni je tedaj vso Slovenijo razglasilo za območje z visokim tveganjem za okužbo s ptičjo gripo. V državi tako veljajo najstrožji ukrepi glede zapore, napajanja in hranjenja perutnine.
Vurs tako poziva lastnike perutnine, okrasnih ptic in ptic iz ljubiteljskih rej, da redijo, krmijo in napajajo živali v zaprtih prostorih. Nacionalni veterinarski inštitut pa je v nedeljo sporočil, da so s ptičjo gripo podtipa H5 okuženi še štirje labodi, ki so jih našli v sredo pri Mariboru. S tem seje število ptic, okuženih z virusom H5, v Sloveniji povzpelo na osem. Potem ko je bil v soboto ovr-žen sum ptičje gripe pri sivi čaplji iz Legna pri Slovenj Gradcu, je Državno središče za nadzor bolezni v nedeljo omililo ukrepe na tem območju.
Po vsej Sloveniji zaprta perutnina
Ko se je pokazalo, da caplja, ki je povzročila preplah v okolici Slovenj Gradca in s tem pod strožje ukrepe uvrstila tudi del občine Velenje, ni bila okužena s človeku nevarnim virusom, so rejci mislili, da ukrepi ne veljajo več. »Gre za napačno razlaganje navodil,« pojasnjuje Darja Grimšič Paulič, direktorica območnega urada Vursa Celje, »dezinfekcij ske barieře na območju severnega dela Velenja res niso več potrebne, hkrati pa je tako zanje kot za vse ostale na celotnem ob-
Uživanje jajc na oko?
Inštitut za varovanje zdravja odgovarja: Mehko kuhanih jajc in jajc na oko ni priporočljivo jesti, vendar ne zgolj zaradi ptičje gripe (virus se v tem primeru uniči pri 70 stopinjah Celzija oziroma pri dolgotrajnem kuhanju že pri 60), temveč zaradi salmonele.
močju Slovenije prepovedana reja perutnine na prostem. Prav tako je potrebno ločevanje domačih rac in gosi, ki za razliko od ostalih vrst perutnine poleg pitne potrebujejo še vodo za svoj način življenja. Če živali zaradi zunanjih bazenov ni mogoče zapreti, je treba okoli njih postaviti tako gosto mrežo, da še najmanjši ptič ne more do njih. Poleg tega mora biti prostor pokrit, da se prepreči morebiten vnos ptičjih iztrebkov iz zraka.«
Veterinarski inšpektorji v teh dneh poostreno nadzorujejo izvajanje ukrepov, še posebej v okolici jezer. »Tudi prebivalci pridno pošiljajo prijave,« pravi Grimšič Pau-ličeva, »je pa v teh dneh, ko se stvari in ukrepi skorajda iz dneva v dan spreminjajo, težko delati. V vsakem primeru manjših nepravilnosti ne kaznujemo, tiste pa, ki ne spoštujejo ukrepa, da je treba perutnino zapreti, oglo-bimo za 30 tisočakov.«
Kaj bo z divjimi pticami?
Zaenkrat se utemeljeni sumi o ptičji gripi oziroma o prisotnosti virusa H5 pojavljajo le v primerih poginulih in vodnih ptic in ne pri domači perutnini. Se pa marsikomu tudi v zvezi z vodnimi pticami zastavljajo številna vprašanja. Tudi Vinku An-doljšku, vodji Komisije za
varstvo voda in okolja pri Ribiški družini Celje: »Zaenkrat na terenu v celjski regiji, tudi naši čuvaji so namreč postali bolj pozorni, ni posebnosti. Stoječe vode so bile do nedavnega zamrznjene, zato je vodnih ptic, ki bi se na območju zadrževale, manj, razen na Savinji. Zaenkrat ni nobenih podatkov, da bi se ta bolezen prenašala na race mlakarice, ki so pri nas najbolj množične.« V primeru najdbe poginule ptice veljajo za vse enaka navodila: »Za naše čuvaje in za vse ostale velja, da je najbolje poklicati center za obveščanje na 112, ta bo informacijo posredoval pristojnim inštitucijam in veterinarski inšpekciji, ki bo takšnega ptiča pobrala in ga posredovala v nadaljnje preiskave. Ptice se ne sme premikati, saj zna biti tudi sama lokacija, kjer je bila najdena, pomembna za sprejemanje nadaljnjih ukrepov in ugotavljanje bolezni oziroma vzroka smrti,« opozarja An-doljšek.
Tveganje za širitev bolezni se bo spomladi še povečalo: »Predvsem ob selitvi ptic, ko bodo številčnejše jate letele z juga na sever in potovale tudi preko našega območja ter se ustavljale. Seveda se bodo pojavljali tudi poginuli ptiči, kar ne pomeni nujno, da gre za prisotnost virusa,« dodaja. Andoljška skrbijo tudi posledice za oko-
lje: »Kaj bo z divjimi živalmi, zaenkrat namreč sprejemamo preventivne ukrepe le za ljudi? Kaj pa živali? Človek je namreč tisti, ki je okužbo zanesel mednje. Zdaj bomo pa kar prepustili naravi, naj naredi svoje. Pojavljajo se dodatna vprašanja v zvezi z divjimi pticami, predvsem z raco mlakarico, ali je pri njej možnost okužbe in ali je lahko prenašalka virusa? Kako je z vodo in iztrebki okuženih ptičev v vodi? Se bomo sploh lahko še kopali v naravnih kopališčih in prihajali v stik z vodo?«
Izpod leda in snega je ob otoplitvi na dan prišlo še več primerov poginulih ptic. Na dan veterinarski higieniki na širšem območju celjske regije poberejo okoli 13 mrtvih, predvsem vodnih ptic. Velja pa še opozoriti, da vsaka poginula ptica ne pomeni resnega suma o okužbi. Preveč obveščanja ne škodi
Nekatere občine, še posebej žalska, so se zelo vključile v sistem obveščanja javnosti. V okolici jezer bodo postavili plakate, na krajevne skupnosti so že poslali obvestila o nujnih ukrepih. Tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije se je ob prvih obvestilih o sumu pojava ptičje gripe v Sloveniji vključila v obveščanje članov in
širše javnosti. V petek so na oglasne deske območnih kmetijsko gozdarskih zavodov objavili obvestila o ukrepih in priporočilih pristojnih organov, v tem tednu pa bodo objavljena tudi v glasilu KGZS, ki ga prejme vseh 170 tisoč članov. Prav tako pozivajo vse potrošnike perutninskega mesa in izdelkov ter jajc, da upoštevajo priporočila, ki jih je pripravil direktorát za varno hrano ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zagotavljajo tudi, da je ob upoštevanju teh nasvetov uživanje perutninskega mesa, izdelkov in jajc iz obratov pod veterinarskim nadzorom varno za potrošnike. Zbornica je hkrati opozorila, da je ob pojavu te bolezni ogrožen gospodarski položaj rejcev perutnine, ter pozvala pristojne organe, da pomagajo rejcem, ki bodo zaradi sprejetih ukrepov utrpeli gospodarsko škodo.
V bolnišnici pripravljeni, kaj je s tamiflujem?
V Splošni bolnišnici Celje, na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, v zvezi s ptičjo gripo niso uvedli posebnih ukrepov, na gripo so pripravljeni kot običajno. »Pojavlja se le virus navadne gripe, zaradi katere smo konec tedna že sprejeli nekaj bolnikov. Bol-
Zračenje z golobi na okenski polici?
Lahko zračimo prostor, če imamo golobe na okenski polici, se v teh dneh sprašuje marsikdo. Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, kjer so vzpostavili odprto telefonsko linijo 01/24-41-433, so nam ponudili preprosto rešitev: če ne boste zračili prostora, boste pa zaradi česa drugega zboleli. Zato preden odprete okno, »pobu-tajte« po njem, da bodo golobi odleteli.
nikov, za katere bi sumili, da imajo ptičjo gripo, nismo imeli, takšne primere beleži le mariborska bolnišnica. Pri sumu, da gre za okužbo s ptičjo gripo, bi ukrepali skupaj z veterino, ukrepi so v državi vodeni centralno in navodila s strani države so jasna. V vsakem primeru smo na kakršnokoli obliko gripe pripravljeni,« pravi predstojnik oddelka, prim. prof. dr. Gorazd Lešničar, specialist infektologije in interne medicine.
Tamiflu, ki naj bi bil edino učinkovito zdravilo za zdravljenje ali preprečevanje ptičje gripe, se izdaja le na recept. Iz Celjskih lekarn nam do zaključka redakcije niso uspeli sporočiti, kako je z zalogami tamifluja v njihovih 17 enotah. V eni izmed enot so nam neuradno povedali, da so pred kratkim nekaj zdravila še imeli, vendar je pošlo, v zasebni lekarni Apoteka pri teatru so nam zatrdili, da so zaloge nedavno pošle, a ne vedo, kdaj bodo dobili nove.
V primeru zdravljenja je treba začeti zdravilo jemati v roku 48 ur po začetku bolezni, kasneje zdravljenje ni učinkovito. Za preprečevanje bolezni pa lahko zdravilo jemljejo tisti, ki so bili izpostavljeni, kot se je na primer to zgodilo v primeru mrtvega laboda v Mariboru. »Ljudje zmotno mislijo, da lahko tamiflu jemljemo kot dražeje, saj, če se zdravilo zlorablja, njegov učinek slabi,« opozarja dr. Alenka Skaza iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
ROZMARI PETEK, POLONA MASTNAK Foto: GK
Bodo zadrževalniki
ukrotili Savinjo?
Do leta 2015 bi za gradnjo desetih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski potrebovali 50 milijonov evrov - Vprašanja o odškodninah in podtalnici
Kako bo s podtalnico in odškodninami, sta bili dve najpogosteje zastavljeni vprašanji na drugi prostorski konferenci za državni lokacijski načrt (DLN) za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Sicer so na konferenci v Žalcu predvsem predstavljali, zakaj je varianta izgradnje desetih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski najboljša možnost za zaščito pred nadaljnjimi poplavami.
Spodnja Savinjska dolina je poplavno eno najbolj ogroženih območij v Sloveniji, in sicer je ogroženih skoraj 19 hektarjev površin, od tega je slaba četrtina naseljenih. Sicer tudi gradnja zadrževalnikov ni povsem dokončna varianta, vendarle je po mnenju strokovnjakov boljša kot ideja, da bi prostor prepustili naravnim poplavam z vsemi posledicami. Kot je razložil Branko Skutnik iz celjskega podjetja Hidrosvet, bi z zadrževalniki visokih voda na Savinji in Bolski onemogočili pretakanje vode. Za gradnjo teh zadrževalnikov so predvidena neposeljena območja, pretežno kmetijske površine, ki so že sedaj poplavna območja. Zadrževalnike bi ob Savinji gradili na območju Levca, Petrovč, Do-briše vasi, Vrbja, Roj, Šempetra, Dobrteše vasi in Lát-
kové vasi, ob Bolski pa na območju Kaple vasi in Trnavě.
Osem zadrževalnikov ob Savinji bi zadržalo 8,3 milijone, dva ob Bolski pa 4,6 milijona kubikov vode. Z gradnjo zadrževalnikov bi se konica visokih voda pri Spla-varjevem mostu v Celju zmanjšala s 1.208 na 960 kubikov vode, s tem pa bi se seveda izboljšala tudi poplavna varnost Celja in krajev pod Voglajno. Višina nasipa zadrževalnikov ob Bolski bi bila največ 7, ob Savinji pa 5 metrov. Nasipe bi zgradili po naravnih reliefnih mejah. Vse zadrževalnike bi gradili izven naselij, znotraj predvidene površine bi morali odkupiti le nekaj posameznih objektov.
Za gradnjo bi bili treba dograditi obstoječe nasipe ob Savinji. Za gradnjo zadrževalnikov in dograditev nasipa bi morali zagotoviti 1,4 milijona kubikov ustreznih materialov, ki jih je možno pridobiti na desnem bregu Savinje in na območju Trnavě nad Bolsko ter na Gomilskem. Zadrževalnike bi vodili iz enega območnega centra, ki bi podatke pridobival iz lokalnih centrov. Zadrževalniki za razvoj
V Žalcu je podrobneje o predstavljeni rešitvi spregovoril tudi Rok Fazarinc iz
Prostorska konferenca v žalskem gasilskem domu je bila prva tovrstna konferenca izven prostorov ministrstva.
Inženiringa za vode, ki je poudaril, da je varianta z zadrževalniki najboljša možna zaščita Spodnje Savinjske doline, saj bi lahko aktivirali posamezne zadrževalnike. Poleg tega ne povzročajo erozije. »Poleg varnosti bi zadrževalniki omogočili večjo vrednost zemljišč, možen pa bo tudi nadaljnji razvoj, ki je sedaj omejen,« je omenil Fazarinc in dodal, da gradnja zadrževalnikov na drugih pritokih Savinje ne bi imela pravega učinka.
V razpravi je bilo največ pripomb povezanih z vprašanji, kdo bo kmetom povrnil škodo, ker bodo poplav-
ne vode zadrževali na svojih poljih, in ali ne bodo zadrževalniki pretirano dvignili ravni podtalnice. Glede podtalnice strokovnjaki pravijo, da bodo zadrževalniki obdani z nasipi, ti pa z odvodnimi jarki, zato se raven podtalnice ne bo mogla povišati toliko, da bi ogrožala imetje in objekte domačinov. V imenu kmetov, ki zahtevajo tudi sestanek z ministrom za okolje, je Vinko Drča omenil, da se je število poplav povečalo že z izgradnjo avtoceste, da pa ob tem še vedno ne vedo, kako bo s poplačilom škode po lanskem neurju.
Sicer bo po sredini prostorski konferenci še kar nekaj aktivnosti, preden bodo DLN dokončno sprejeli. Dopolnjen predlog najboljše rešitve bo najprej obravnavala vlada, nato pa bodo javne obravnave, na katerih bodo še vedno možno podajati pripombe. V grobem bi lahko ocenili, da ljudje sicer ne nasprotujejo gradnji zadrževalnikov, vendarle pa bo treba do sprejema DLN odgovoriti na še kar nekaj vprašanj. Ocenjujejo, da bi gradnja veljala 50 milijonov evrov, zadrževalnike pa naj bi postopoma dogradili do leta 2015.
URŠKA SELIŠNIK
Prebavne težave povzročajo virusi
Na Celjskem izbruhi okužb s črevesnimi virusi - Najpomembnejši ukrepi higiena rok, čiščenje in prezračevanje prostorov
Občina Laško pod drobnogled računskega sodišča
Nadzorni odbor Občine Laško je svetnike na zadnji seji občinskega sveta seznanil s poročilom poteka izgradnje vodovoda in kanalizacije v Rimskih Toplicah med letoma 2002 in 2004. Odbor je ugotovil vrsto nepravilnosti pri izvedbi in obračunu del, na katere je opozarjal tudi laški podžupan Andrej Vesenjak.
Nadzorni odbor, ki mu je predsedoval Jože Pušnik, v devetstranskem poročilu med drugim ugotavlja, da je bil izbrani izvajalec del, AGM Nemec, pri celotni ponudbi del za kar 20,6 odstotka dražji od drugega ponudnika, s čimer je bil proračun občine oškodovan za skoraj dva milijona tolarjev, po mnenju odbora pa je kršeno tudi načelo enakopravnosti med ponudniki po Zakonu o javnih naročilih. Odbor ugotavlja kršitve tudi pri trajanju del. Po pogodbi je bil rok dograditve 150 dni, ki pa ga je izvajalec krepko prekoračil, kar za 151 dni. Župan Jože Rajh pojasnjuje, da se dela niso mogla izvajati po termin-skem planu zaradi različnih vzrokov, kot so odmik med projektno zakoličbo trase in soglasjem DRSC, denacionalizacijski postopki, za katere prej niso vedeli...
Zaradi vrste kršitev je občinski svet predlagal, da poslovanje občine pregleda Računsko sodišče RS, s čimer se je strinjal tudi župan Jože Rajh. Ta se je tudi zavezal, da bo ugotovljene pomanjkljivosti v bodoče dosledno upošteval pri pripravi in izvajanju investicij. BA
V vrtcih, šolah in domovih za starejše na Celjskem se v zadnjem času pojavljajo številni izbruhi prebavnih težav. Strokovne službe so ugotovile, da jih povzročajo različni črevesni (enterični) virusi. Okužba se najpogosteje prenaša kontaktno preko okuženih rok, pri čemer so zanjo dovzetni ljudje vseh starostnih
Kot so sporočili iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, so značilni znaki okužbe bruhanje, slabost, bolečine v trebuhu, nekrvava driska in povišana telesna temperatura. Težave so običajno kratkotrajne in v nekaj dneh izzvenijo. Zdravljenje ni potrebno. Če so prebavne težave zelo izrazite in grozi izsušitev, z infuzijo nadomeščajo izgubljeno tekočino in minerale.
»Enterični virusi povzročajo vnetje črevesja (ga-stroenterokolitis), ki se manifestira v obliki prebavnih težav. Ljudje te bolezenske težave pogosto imenujejo
»črevesna gripa«, vendar leta nima zveze z gripo, kot jo poznamo sicer. Ker gre za različne viruse, so težave različno intenzivne. Inkubacijska doba, to je čas od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov, je običajno 24 do 48 ur. Začetek obolenja je lahko nenaden ali pa se težave stopnjujejo,« o pojavu in pre-
poznavanju bolezni pravi dr. Alenka Skaza, vodja službe za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Virusi se izločajo z blatom okuženih oseb in izbruhani-ne ter se prenašajo preko ne dovolj dobro umitih rok na površine, ki se jih oseba z rokami dotika. Ob bruhanju
Najpomembnejše je umivanjerok.
pride do masovnega izločanja virusov v zrak in do hitrega širjenja v skupinah zaradi vdihavanja virusnih delcev (aerogena pot prenosa). Velike količine virusov izloča bolnik med akutno fazo bolezni in 48 do 72 ur po ozdravitvi. Pri osebah, ki imajo oslabljen imunski odziv, je izločanje dolgotraj-
Učinkovitih ukrepov za popolno preprečevanje širjenja okužbe v skupini ni. »Najpomembnejši ukrep je higiensko umivanje rok. Pomembni so higiena, čiščenje in prezračevanje toaletnih in drugih prostorov, kjer je na primer prišlo do bruhanja, ter čiščenje površin, ki se jih dotikamo z rokami (kljuke, vodovodne pipe, telefonske slušalke),« Še poudarja dr. Skaza.
Odpornost po preboleli bolezni je kratkotrajna. Ker obstaja več različnih tipov istega virusa, je možna nova okužba z drugimi podtipi.
MBP
IBIK0, INŽENIRSKI BIRO KONJICE D.O.O.
4.200.000.00 SIT. iražitelj mora pred
pričetkom javne dražbe predložili pisno pooblastilo in izpisek iz sodnega registra, če je pravna oseba, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu RS. Vsak udeleženec mora predložiti tudi potrdilo o vplačilu varščine
5 na TRR družbe IBIKO, d.o.o., ' NLB, d.d., varščino v višini 5 % izklicne cene nepremičnine. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, bomo varščino všteti v plačilo kupnine, drugim udeležencem pa bo varščina brezobrestno vrnjena v treh dneh po dražbi.
4.	Izbrani kupec mora kupnino plačati v roku 15 dni po podpisu pogodbe.
5.	Davek na promet nepremičnin in druge stroške v zvezi z nakupom in
Pogodbo bomo z uspelim ponudnikom sklenili v 15 dneh po končani javni dražbi. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil pogodbe, bomo prodajo razveljavili in varščino zadržali.
Prodajali bomo po načelu "videno kupljeno-. Prodajalec kasnejših reklamacij
8. Nepremičnino si je možno ogledati po predhodni najavi pri g. Darku Mastnaku - GSM 041/636 948). Na navedeni številki lahko dobite tudi druge informacije o nepremičnini, la je predmet prodaje na dražbi.
4
GOSPODARSTVO
Sloveniji hotel. Hrvaškem bazen
M
Terme Olimia bodo prihodnji mesec odprle nov hotel največji bazenski kompleks
Direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška čakata v naslednjih dveh tednih dve veliki odprtji. Že pojutrišnjem bo v Termah Tu-helj na Hrvaškem odprl prenovljene notranje bazene, medtem ko bo 7. marca v Podčetrtku odprtje novega wellness hotela Sotelia s 145 sobami, v katerem bo vsa ponudba, ki sodi v hotel s štirimi zvezdicami.
S prenovo in povečanjem pokritih bazenov v Termah Tuhelj končujejo gradnjo Vodnega planeta, ki bo po besedah Zdravka Počivalška največji in najbolj sodoben bazenski kompleks na Hrvaškem. Doslej so v tem zdravilišču, ki so ga kupili pred nekaj leti, že obnovili hotel s 46 posteljami in restavracijo v
Zdravko Počivalšek bo na Hrvaškem odprl prenovljene bazene in v Sloveniji nov hotel.
Dvorcu Mihanovič, pri čemer imajo za letos v načrtu še dve manjši seminarski dvorani in savna center.
Tako kot na nove naložbe na Hrvaškem so v Termah Olimia ponosni tudi na nov hotel na slovenski strani, ki so ga umestili med hotela Rosa in Breza, zasnovali pa tako, da se kar najbolj naravno vključuje v okolje. Hotel, zaradi katerega so oziroma še bodo na novo odprli približno 40 delovnih mest, bo imel 145 sob, veliko restavracijo, wellness in kongresni center ter številne druge prostore. Naložba je vredna 2,8 milijarde tolarjev, od tega jim je 620 milijonov uspelo pridobiti iz evropskih skladov. Zdravko Počivalšek pravi, da je bila odločitev o gradnji hotela za nekoliko bolj zahtevne goste pravilna. Povprečna zasedenost njihovega edinega hotela je bila lani
V Termah Tuhelj
80-odstotna, pri čemer gosti vse bolj povprašujejo po sobah višjega standarda. In za novi hotel so že sprejeli nekaj rezervacij.
V Terma Olimia pravijo, da se letos večjih naložb ne bodo več lotili. »Pred nami je obdobje manjših korakov. Posvetili se bomo predvsem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, da bomo vse dosedanje pridobitve znali izkoristiti,« napoveduje Počivalšek. Vendar to ne pomeni, da v predalu nimajo več načrtov. Dva projekta naj bi pripravljali še za Slovenijo in enega na jugu, vendar je to vse, kar je Počivalšek ta hip o nadaljnjem razvoju Term Olimia pripravljen povedati.
JANJA INTIHAR
Prometni praznik na celjskem sejmišču
Celje bo po petih letih gostilo avtomobilski salon - Na petih sejmih skoraj sedemsto razstavljalcev
Sejemskemu četverčku Na kolesih, ki ga družba Celjski sejem pripravlja vsaki dve leti, sestavljajo pa ga sejmi Avto in vzdrževanje, Moto boom in Lo-gotrans ter razstava gospodarskih vozil, se bo aprila letos prvič pridružil še Avtomobilski salon Slovenije. Sekcija za osebna motorna vozila pri GZS si je namreč za novega partnerja pri pripravi salona izbrala Celjane, saj poleg več razstavnih površin ponujajo tudi boljšo infrastrukturo za obsejemske prireditve.
Avtomobilski salon, ki je najprestižnejša prireditev v avtomobilizmu pri nas in so jo doslej pripravljali v Ljubljani (zadnja je bila leta 2001), bo po besedah predsednika sekcije Roberta Goloba največja doslej. »Letos smo uskladili želje in potrebe po prostoru z vsemi zastopniki avtomobilskih znamk, tako da se jih bo v Celju predstavilo 37, kar je največ doslej. Manjkali bodo samo Opel, Chevrolet in Suzuki,« je povedal Golob, ki je prepričan, da bo v Celju od 7. do 13. aprila pravi prometni praznik.
»Letošnji avtomobilski salon bo skupaj s sejemskim četverčkom na enaki površini kot Mednarodni obrtni sejem,« je povedala namestnica direktorja družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Skoraj sedemsto razstavljalcev iz 30 držav, od katerih se jih bo 260 predstavilo neposredno, bo zasedlo 60 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin. Organizatorja pričakujeta, da si bo vseh pet sejmov ogledalo 80 tisoč ljudi, od tega naj bi samo avtomobilski salon privabil približno 50 tisoč obiskovalcev. Bogat razstavni program bodo
Avtomobilski salon in sejemski četverček si bo od 7. do 13 aprila mogoče ogledati vsak dan od 9. do 19. ure. Cena vstopnice bo 900 in za upokojence, skupine, dijake in študente 800 tolarjev.
spremljale številne strokovne in zabavne prireditve. Obiskovalci se bodo med dragim lahko po celjskih ulicah popeljali s testnimi vozili, ob izkušenih inštruktorjih pa se bodo prvič doslej lahko preizkusili tudi na tako imenovanem off road poligonu.
JANJA INTIHAR
nakratko
Zamenjava v Elektru Celje
Vlada ie s funkcije predsednika uprave Elektra Celje razrešila Petra Petroviča, ki se bo starostno upokojil. Za novega predsednika uprave je imenovala Viktorja Tanjška, ki bo 4-letni mandat nastopil 28. februarja. Slednji je v Elektru Celje zaposlen že skoraj 24 let, trenutno pa dela še kot izvršni direktor enote Dobava električne energije tarifnim odjemalcem.
Guzej med kandidati
Med osmimi kandidati, ki so se prijavili na razpis za novega generalnega direktorja RTV, je tudi direktor podjetja Avto Celje Anton Guzej. Je tudi član nadzornega sveta mariborske NKBM in vodi Avto Celje že sedem let, pred tem je delal v Krekovi banki. Oktobra lani je kandidiral tudi za prvega finančnika Darsa. Rok za Belinove upnike se izteka
Pojutrišnjem se bo iztekel rok, do katerega lahko upniki podjetja Belin iz Rogaške Slatine prijavijo svoje terjatve. Belin, ki je bil največja industrijska pralnica perila na Celjskem, je šel v stečaj decembra lani, pri čemer je delo izgubilo 55 ljudi. Stečaj je zahtevala avstrijska banka Karntner Spar-kasse, pri kateri je Belin leta 1998 najel 1,15 milijona evTov posojila. V skladu s pogodbo bi moral do lani večji del vsote že vrniti, vendar so oktobra njegovi dolgovi do banke še vedno znašali prav toliko, kot je bila višina posojila.
Banka ureja svoje enote
Banka Celje bo letos posodobila tri svoje poslovne enote. V Slovenskih Konjicah se bo po sedemnajstih letih končno lotila prenove notranjih prostorov, tako da bo več prostora za finančno svetovanje, na Polzeli pa se bo preselila v nove prostore v bodočem Tuševem centru. Že prihodnji mesec bo banka odprla na novo urejeno enoto tudi v celjskem centru Interspar.
Velenjski Spar praznoval Trgovina Spar v Velenju je v soboto praznovala devet let. Ob tej priložnosti so pripravili pester program s Številnimi presenečenji, velenjski Vrtec Tinkara in Osnovna šola Center pa sta bila deležna posebne donacije. V velenjskem Spáru je zaposlenih 32 ljudi, v celotnem Sparu Slovenija, ki letos praznuje že 15 let, odkar je v naši državi odprl prvo trgovino, pa dela že skoraj tri tisoč ljudi. Spar ima trenutno v Sloveniji 55 trgovin in je še vedno na drugem mestu po tržnem deležu.	JI
www.novitedmk.coit!
Št. 15-21. februar 20ae
Končno pozitivni trendi?
Šele sredi februarja je glavni slovenski borzni indeks doživel prvi pozitiven dan. Za slednje se imamo bolj kot povečanemu povpraševanju po vrednostnih papirjih zahvaliti majhnemu obsegu sklenjenih poslov, vendar pa je zadnji dan tedna poskrbel za drugi najmočnejši letošnji pozitiven impulz.
Delnice Intereurope in Luke Koper v zadnjem času vzporedno izgubljajo na vrednosti. Vrednost delnice Luke Koper pada že vse od maja 2004. Ob skromnih načrtih poslovanja za letošnje leto, ko si uprava želi bolj ali manj zgolj doseči rezultate lanskega leta, pa je težko verjeti, da bodo te delnice vlagateljem kmalu prepevale zimzelene melodije. Obdobje padanja delnic Intereurope je dobrega pol leta krajše, vendar pa je zato veliko bolj strmo, saj so bile še pred letom vredne okoli 7.000 tolarjev. Napovedi družbe za leto 2006 so sicer bolj obetavne, saj pričakujejo okoli 6,7-odstotno rast prodaje in 15-odstotno rast dobička. Vendar pa po drugi strani dražba s tem še vedno ne bo dosegla rezultata iz leta 2004, medlem ko je Luka Koper vsako leto doslej izboljševala svoj uspeh. Upravi družb sta se v preteklem tednu sestali in skušali najti skupne razvojne točke.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 13.2. in il. 2.2006
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Promet v mSIT			%spr.
CICG	Cinkarna Celje	24.100,00	5.05		0.34
CETG	Cetis	28.000,00	2,38		10.00
CHZG	Comet Zreče	2.250,00	0.01		0,00
GRVG	Gorenje	5.406,83	176,05		2,67
PILR	Pivovarna Laška	i 7.401,79	58,12		1,66
JTKS	Juteks	25.500,00	9,84		-2,00
ET0G	Etol	46.500.00	7,93		0,10
Sava bo prodala dražbo Sava trade Merkurju in hkrati dokapitalizirala Merkur. Merkur je tudi objavil nerevidirane in nekonsolidirane poslovne rezultate za leto 2005. Čisti prihodki od prodaje so znašali slabih 154 milijard tolarjev, čisti dobiček pa 2,85 milijarde tolarjev, kar pomeni, da so ostali na nivoju iz leta 2004. Za leto 2006 Merkur načrtuje 5-odstotno povečanje prodaje in 10-odstotno povečanje čistega dobička.
Mercator je sporočil, da v postopku dokapitalizaicje ni bilo vplačanih 86.453 delnic, ki jih bodo sedaj, ob soglasju nadzornega sveta ponudili tretjim osebam. Ustavno sodišče je na pobudo Emone Obale Koper zadržalo izvajanje zakona o trgovini, tako da so trgovine do nadaljnjega ob nedeljah spet lahko odprte.
Indeks	Zadnji tečaj	% spr.
SBI20	4.559,77	0,92
PIX	3.899.18	0.38
BI0	121.41	0.11
Na splošno je bilo v zadnjem tednu, še vedno čutiti povečano ponudbo manjših delničarjev, ki jih je KDD obvestil o stanju imetništva. To se je Še posebej poznalo investicijskih družbam in nekaterim holdingom - bivšim pidom. Promet s temi delnicami se je tudi početveril. Tudi že navedena primorska trojka je bila deležna te prisotnosti prodajalcev. Ob skromnem povpraševanju pa so seveda tečaji delnic še dodatno klecnili pod težo ponudbe.
KAREL L1PNIK, borzni poserdnik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Bevca razrešili tudi v Rogaški Crystal
Bojan Bevc, ki je že od 22. januarja v priporu v Avstriji, od včeraj ni več predsednik uprave holdinga Rogaška Crystal.
Bevc je namreč poleg steklarne, kjer so ga razrešili takoj po aretaciji, vodil tudi holding. Nadzorni svet je na njegovo mesto za osem mesecev imenoval ekonomista Bojana Felicijana z Dobrne. Njegova edina naloga bo dokončati prodajo premoženja, ki je še ostalo v lasti holdinga. Rogaška Crystal je namreč formalnopravno še vedno lastnica družb Rogaška Les, Estet, LuminOs in steklarne Samobor na Hrvaškem, v katerih dela blizu 400 ljudi.	JI
»Stvari Je treba obrazložiti...«
V zvezi z nepravilnostmi pri načrtovani poslovno-tr-govski gradnji v Vojniku, o kateri smo pisali v petkovi številki Novega tednika, se je odzval tudi vojniški župan Beno Podergajs. Še enkrat je poudaril pomen načrtovane gradnje za Vojnik ter obrazložil načrtovane protipoplavne rešitve.
»Glede na to, da ta gradnja ne pomeni le prihoda Tuša, temveč bosta v centru tudi konkurenčna banka in enota Pošte Slovenije, v nadaljevanju pa je ob Hudinji načrtovana še gradnja stanovanj, smo pri tej zadevi malo bolj občutljivi,« je pojasnilo začel vojniški župan Beno Podergajs, »pri čemer je še posebej treba obrazložiti gradnjo protipoplavnih rešitev.«
Ustavno sodišče
Ustavno sodišče (US) je razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim so poslanci decembra zavrnili predlog za ustanovitev novih občin, med njimi tudi občine Rečica ob Savinji. Državni zbor mora tc pobude še enkrat preučiti.
»Nova gradnja je za občina zanimiva iz različnih razlngov,« pravi župan Občine Vojnik Beno Podergajs.
Kot smo večkrat poročali, so poslanci na decembrski seji zavrnili nekatere predloge za ustanovitev novih občin zaradi tega, ker ne izpolnjujejo zdravstvenega pogoja - torej na svojem območju nimajo zdravstvene postaje oziroma uradno, ker na predlaga-
nje Hudinje in njena poglobitev znižala omenjeno raven kar za deset centimetrov. Torej bi ta dvig že v osnovi izničili, zaradi česar nobena stranka ne bi bila prizadeta, ker bomo tako ali tako gradili protipoplavne ukrepe.« Ravno zato je občina hvaležna Kmetijski zadrugi Celje kot nosilcu projekta, saj jim je z nakupom dodatnih zemljišč (na katerih prejšnji lastniki niso dovolili gradnje protipoplavnih ukrepov) pravzaprav pomagala. Ker se bo istočasno s pro-tipoplavnimi ukrepi gradila kanalizacija, tudi podtalnica po mnenju župana ne bi smela predstavljati večjega proble-
»Še nekaj bi razložil - neokusni in neprimerni vzkli-
nih območjih ni zagotovljeno primarno zdravstveno varstvo občanov. Ta sklep, ki velja tudi za Rečico ob Savinji, je US razveljavilo, češ da samo zaradi neobstoja zdravstvenega doma na predlaganem območju ni mogoče zavrniti predloga za ustanovitev občine. »Iz predloga za ustanovitev nove občine mora izhajati, da je predlagana občina sposobna samostojno ah v sodelovanj u z drugimi občinami zagotavljati uresničevanje skupnih potreb,« menijo v US.
Obenem je US zavezalo DZ, da v roku, ki bo še omogočal izvedbo morebitnih referendumov, ponovno preuči omenjene predloge za ustanovitev novih občin ter oceni, ali izpolnjujejo z ustavo in z zakonom predpisane pogoje. Za svojo odločitev mora DZ navesti prepričljive razloge, saj je US ugotovilo, iz zakonodajnega gradiva ni mogoče ugotoviti prepričljivih razlogov, da omenjene občine ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev. US je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo nekaterih poslancev ter občinskega sveta občine Mozirje, ki ga zastopa župan Ivan Suhoveršnik, na četrt-
ki, ki jih je nekega večera poslušala družina Fazarinc, nimajo nobene zveze z načrtovano gradnjo. Z nekim občanom, ki v nočnih urah pod vplivom alkohola >ob-deluje< sosede, imamo nenehno težave. Tako so po naključju na vrsto prišli Faza-rinčevi, medtem ko sem bil na njegovem spisku že tudi
Župan je na koncu razložil še nekaj, kar bi sicer neposredni sosedje radi slišali od investitorja. Dovoz v trgovsko-poslovni del je na zahtevo Direkcije RS za ceste prestavljen nekaj metrov nižje v smeri proti Celju. Stal bo ravno nasproti dovoza v prodajni salon vozil.
ROZMARI PETEK
kovi seji še razveljavilo tretji odstavek 14.a člena zakona o lokalni samoupravi. Člen govori o pobudah ustavnemu sodišču.
Kdaj naj bi poslanci razpravljali o odločitvi US, še ni znano. Bodo pa na februarski seji, ki jo bodo začeli konec meseca, med drugim razpravljali o ustanovitvi 12 novih občin. Gre za zaključevanje postopka iz lanskega decembra, vmes je bil na predlaganih območjih že izveden referendum. Kot je znano, med predlogi ni občine Rimske Toplice, vendar pa je vprašanje, kaj se bo dogajalo na seji.
URŠKA SELIŠNIK
Milan Rajtmajer, predsednik Društva turističnih vodnikov Slovenije, je kandidat za predsednika Svetovne organizacije turističnih vodnikov - WFTGA. Na pobudo nekaterih članov izvršnega odbora in predstavnikov treh nacionalnih zvez so za novega predsednika te organizacije predlagali prav njega. Odločitev bo padla v začetku prihodnjega leta v Egiptu, v Aleksandriji.
»Za kandidaturo se bom odločil tudi zaradi promocije slovenskega turizma,« pravi Rajtmajer, ki ne skriva zadovoljstva ob predlaganju, čeprav se število kandidatov za to mesto veča. »Zame je to velika čast ter zahvala za dosedanje delo in navsezadnje priznanje Sloveniji, ki ima kvalitetne turistične vodnike.« Namen nadaljnjega delovanja WFTGA in prav tako tudi Rajtmajerje-ve usmeritve so, da bi tudi manjše turistične destinacije dobile mesto v svetovni organiza ciji turističnih vodnikov. »Dežele Vzhodne Evrope in Azije so bile do zdaj bolj članice organizacije, medtem ko so odločitve padale predvsem v državah Zahodne Evrope in ZDA.« Z njegovim imenovanjem bi se torej stanje prevesilo v prid držav, ki so bile do zdaj zapostavljene.
Je pa na njegovo pobudo Celje letos prišlo v ožji izbor kandidatov za organizacijo kon-
gresa WFTGA, a so. na koncu zmagali politični lobiji in izbran je bil Melbourne. Zagotovo pa bo v oktobru ali novembru v Celju srečanje turističnih vodnikov nekdanjih držav Jugoslavije in Vzhodne Evrope, ki tako vztrajno, a počasi zavzemajo mesta v turističnih tokovih. »Udeležbo so že potrdili predsedniki iz devetih držav, prav tako tudi dosedanja predsednica svetovne organizacije,« še pravi.
Rajtmajer v WFTGA opravlja funkcijo predsednika odbora za potovalno medicino, obenem pa je od leta 2003 inštruktor za področje Vzhodne Evrope in Azije. Trenutno je v organizacijo vključenih več kot 80 nacionalnih zvez in regionalnih organizacij s področja turizma.
MATEIA JAZBEC
lesnina
trgovina s pohištvom d.d. Ljubljana, C. na Bokalce 40,
najuspešnejši trgovec s pohištvom,
želi svoj dinamičen in ambiciozen team na lokaciji Lesnina Leveč, dopolniti z novimi sodelavci
Medse vabimo:
1.	PRODAJALCA kuhinjskega pohištva (1 delavec)
2.	PRODAJALCA pohištva (1 delavec)
3.	PRODAJALCA nepohištvenih programov (2 delavca)
Od kandidatov, katerim nudimo zanimivo, kreativno in samostojno delo ter stimulativno plačo, pričakujemo:
-	zaželene izkušnje pri svetovanju in prodaji zahtevnejših kuhinjskih programov (točka 1.),
-	samoiniciativnost, smisel za delo z ljudmi in pozitiven odnos do dela IV. ali V. stopnjo izobrazbe trgovske, ekonomsko komercialne ali druge ustrezne smeri,
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja.
Vaše ponudbe pošljite v 8 dneh na zgoraj navedeni naslov. Informacije po telefonu 01/241-21-02.
Zlata plaketa Maksu Brečku
Maksu Brečku, predsedniku Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev, je Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije podelila zlato plaketo za dolgoletno uspešno vodenje društva in ohranjanje spoštljivega spomina na fran-kolovske žrtve.
Maks Brečko je pridruženi član Zveze združenj borcev in udeležencev NOB. Leta 1996 je prevzel vodenje Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev, ki ga je ustanovilo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Slovenske Konjice. Eden najpomembnejših dosežkov društva je postavitev muzejske hiše v neposredni bližini grobišč v Grabnu pri Stranicah, v kateri je urejena stalna spominska zbirka Frankolovski zločin.
MBP
Podergajs razlaga, da v Občini Vojnik že pet let pripravljajo protipoplavne ukrepe za območje ob reki Hudinji, saj so že pri gradnji mostu pri sedanji izpostavi Pošte Slovenije projektirali rešitve za drugi del. Načrtovana poslovna gradnja je tako zgolj pospešila že načrtovano delo. »Hkrati razmišljamo že o tretji fazi, v kateri bomo pred poplavami zaščitili zemljišče pred in vključno s pokopališčem ter tisti del zemljišča v lasti Vilija Kvedra, ki smo ga zdaj izpustih.«
Druga stvar, ki po njegovem mnenju potrebuje obrazložitev, je začetek gradnje protipoplavnih rešitev. Ta naj bi se po besedah Franca Fazarinca, ki mu bo načrtovana gradnja najbolj spremenila bivalni okoliš, končala šele v dveh letih. »Nikoli nismo rekli, da bi bil poslovni center zgrajen pred protipoplavnimi ukrepi,« zatrjuje župan. »Strokovnjaki so ocenili, da bo načrtovana gradnja dvignila raven stoletnih voda za štiri centimetre, medtem ko bi čišče-
PRESELILI Smo 5E
Stroka soglasno za dr. Komadino
Strokovni svet Splošne bolnišnice Celje predlaga svetu zavoda, da izbere za strokovnega direktorja, ki bo vodil bolnišnico naslednja štiri leta, ponovno prof. dr. Radka Komadino.
Na razpis sta se poleg njega prijavila še dva kandidata, člani strokovnega sveta pa so tako na osnovi dosedanjega dela kot tudi programa strokovnega razvoja bolnišnice soglasno ocenili, da je prof. dr. Komadina najprimernejši kandidat. Na seji, ki jo je vodil asist. prim. mag. Bogdan Flu-dernik, so poudarili, da lahko edino dr. Komadina zagotovi celovito strokovno vodenje bolnišnice.
Po programu, ki ga je predložil, bo celjska bolnišnica v bodoče še okrepila vlaganje v znanje, hkrati pa skrbela za ustvarjalno vzdušje med ljudmi. Kot poudarja dr. Komadina, bo celjska bolnišnica tako postala primerljiva ne le s slovenskimi, temveč s sodobnimi evropskimi bolnišnicami: »Ponosni smo lahko na vse, kar smo že dosegli, vendar je to le temelj, na katerem lahko gradimo. Celjska bolnišnica mora postati enakovredna bližnjim evropskim bolnišnicam.«
Svet zavoda bo o strokovnem direktorju odločal na svoji seji 28. februarja, ko tudi poteče sedanji 4-letni mandat dr. Komadini.	MBP
Rajtmajer na čelu vodnikov vsega sveta?
Spet odprt boj za občino Rečica
je razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim je zavrnil ustanovitev občine Rečica ob Savinji
Bo župan spodil dileife!
Deložacija mladinskega društva v Štorah odmeva
V Štorah in širše odmeva sredina prisilna izpraznitev prostorov društva Mladinska organizacija Štore, ki mu jih je dala občina v brezplačni najem pred sedmimi leti.
Kot smo poročali, se je občinska uprava za deložacijo odločila po policijskih ugotovitvah o močnem porastu kaznivih dejanj v zvezi z mamili na območju Štor ter policijskem zasegu indijske konoplje v mladinskem prostoru.
Kot so po deložaciji dodatno pojasnili iz Policijske uprave Celje, so policisti v klubski sobi mladinskega centra 23-letniku iz Celja 1. februarja zasegli manjšo kartonsko škatlo z manjšo količino posušene rastline, ki je podobna konoplji. V škatli so prav tako našli tehtnico in stroj-ček za pakiranje plastičnih
Franc Jazbec se je odločno lotil dilerjev.
vrečk. Posušeno rastlino so poslali v analizo Centru za forenzične preiskave v Ljubljani, v primeru, če se bo iz-
kazalo, da gre res za konopljo, pa bodo zoper Celjana napisali ovadbo na okrožno državno tožilstvo.
Po sredini deložaciji so prejeli v gospodinjstvih občine Štore posebno, predčasno številko občinskega glasila Štorski občan, s prispevki strokovnjakov z različnih področij, kjer se srečujejo z zlorabo prepovedanih drog ter s spisi srednješolcev. Kot poroča občanom vodja policijskega okoliša Ivan Prelog, je bilo v Štorah lani kar 45 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, od tega le eno samo z neznanim storilcem.
Kot poudarja župan in poslanec Franc Jazbec, uvršča lansko policijsko poročilo Štore po tej plati v celjski regiji v sam vrh. »Skupaj lah-
ko z vztrajnostjo prepodimo prodajalce, ki kaznivo dejanje prodaje opravljajo kar med nami. Po mojih ocenah se le-te da premagati, veliko težje pa je z uživalci, ki so nedvoumno domačini in so zasvojeni. To pa je že druga zgodba, ravno tako povezana z varnostjo v kraju. Skokovito se namreč povečuje število vlomov in kraj,« obvešča občane župan.
Pri tem jih obenem prosi naj sumljiva opažanja javljajo policiji na tri različne številke, med njimi na dve anonimni. To sta policijski številki 544-24-20 in (anonimna) številka 080-1200 ter morebitna anonimna prijava vodji policijskega okoliša na številko 780-38-48 (vsako sredo med 13. in 17. uro).
BRANE JERANKO
Obnova kapucinskega samostana
V	Celju obnavljajo od lanskega poletja kapucinski samostan, ustanovljen pred blizu 400 leti. V stavbi bodo različni samostanski in župnijski prostori, med njimi za samostansko osebje, knjižnico, župnijski urad in věroučně potrebe.
V	preteklih mesecih so zgradili nadomestno poslopje, saj je bil večji del samostana v tako slabem stanju, da so ga po strokovni oceni pozidali na novo. Pri tem upoštevajo nekdanji izgled ter spomeniškovarstvene smernice. Dela, ki so v tretji gradbeni fazi, so zaenkrat zaradi zime prekinjena, z njimi pa bo gradbeno podjetje nadaljevalo takoj po odjugi.
Investitor del je slovenska kapucinska provinca, ki bo obnovo samostana zaključila v skladu s finančnimi možnostmi. Z njo se med drugim pripravljajo na 400-letnico celjskega samostana, ki bo leta 2009. Obnova oziroma rekonstrukcija kulturnega spomenika poteka s sredstvi slovenskega kapucinskega reda, nekaj pa prispevajo tudi verniki ter kulturno ministrstvo.
Gre za prostore, v katerih so bivali kapucini vse od prihoda v Celje. Nato je kapucinski samostan najprej od-
Pri obnovi skoraj 400 let stare stavbe celjskega kapucinskega samostana upoštevajo nekdanji izgled in spomeniškovarstvene smernice.
Generalov let
Javna predstavitev knjige spominov Ivana Dolničarja
Generalov let - tak je naslov knjige spominov legendarnega partizanskega komandanta, dolgoletnega generala nekdanje jugoslovanske armade, predsednika slovenske borčevske organizacije - Ivana Dolničar-
ja.
Knjigo, izšla je v založbi Modrijan, so prvič sploh javno predstavili v četrtek zvečer v kavarnici muzeja Novejše zgodovine v Celju. Kljub prvi predstavitvi je knjiga, ki jo je uredil dr. Tomaž Krpič, recenzijo pa sta opravila zgodovinarja dr. Božo Repe in dr. Peter Vodopivec, že skoraj pošla. V založbi že načrtujejo ponatis. Zanimanje zanjo pa ne preseneča, saj je Ivan Dolničar eden najbolj verodostojnih pričevalcev polpretekle zgodovine od narodno osvobodilne vojne do danes - je v uvodu zanimivega in iskrivega večera povedal povezovalec pogovora Tone Kregar. Posebej je opomnil, da gre tudi na področju memoarske literature za posebno delo, napisano v nekakšni obliki intervjuja, h kateremu je generala povabil Jak Koprive, ki je tako soav-tor tega dela.
Delo lahko razdelimo v tri dele. V prvem general obuja spomine na narodnoosvobo-
dilno borbo, ko je kot partizan in kasneje komandant in komisar sodeloval v odločilnih bojih za osvoboditev domovine in kot poveljujoči častnik tudi podpisal dokument o brezpogojni predaji v Topolšici z generalom Lohrom. Drugi del spominov Ivan Dolničar namenja svoji vojaški karieri in se osredo-toča zlasti na generalske zdrahe v jugoslovanskem vojaškem vrhu in na svoja srečanja s Titom. V tretjem delu pa se spominja 90-ih let, razpada Jugoslavije in svoje vloge pri vodenju borčevske organizacije, pri čemer spregovori tudi o spravi - kakšna naj bo in s čim ni mogoča.
Ob predstavitvi knjige se je Dolničar spomnil tudi osvobajanja Celja, kjer je bil položaj zaradi preko 400 tisoč bežečih sovražnih vojakov različnih vojska kritičen, spomnil se je, kako je nagovoril Celjane prav z balkona današnjega muzeja novejše zgodovine in kako je prav v Celju srečal svojega brata -domobranca.
Knjiga Generalov let je izjemno, branja in razmisleka vredno delo človeka strpnosti, dialoga in pokončne drže, kakršen je Ivan Dolničar vselej bil.
BRST
vzela nacistična okupacijska oblast, ki je redovnike izgnala v druge dežele. Po drugi svetovni vojni je bil celjski kapucinski samostan podržavljen, pri čemer je kapucinom ostala le cerkev sv. Cecilije, skupaj z zakristijo.
Po denacionalizaciji je država poslopje samostana kapucinom vrnila, vendar v zelo slabem stanju tako, da je zdaj potrebna temeljita obnova.
BRANE JERANKO
Z natečaji do prijaznega mesta
Predstavili brošuro urbanističnih natečajev zadnjih šestih let v Celju
V Osrednji knjižnici Celje smo v sredo spremljali iskriv in zanimiv pogovor o Celju v luči urbanističnega načrtovanja. Povod je bila predstavitev brošure arhitekturno urbanističnih natečajev v Celju v letih od 1999 do 2005.
Brošura, izdala jo je Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, financirala pa Mestna občina Celje in ministrstvo za okolje in prostor, predstavlja izbor osmih javnih natečajev, ki jih je v omenjenih letih izpeljala celjska občina in skozi njih iskala svež pristop in najboljše rešitve za ključne občinske projekte. Med objavljenimi projekti so izgrad-- Št. 15-21.
nja Trga celjskih knezov, sta-novanjsko-poslovni objekt Glazija, srednja zdravstvena šola. Celjska koča, prizidek k osrednji knjižnici v Celju, ureditev porečja Savinje, atrij Mohorjeve družbe in projekt Tehnopolis.
Ob pogumnem projektiranju, kot ga zagotavlja izvedba javnih natečajev, je treba omeniti še njihovo transparentnost in vključitev ljudi, ki razmišljajo o življenju v mestih in zagotavljanju pogojev za bogato življenje. Če tudi publikacija ni popolna, manjka namreč kar nekaj projektov iz javnih ali vabljenih natečajev, pa tudi zasebnih pobud, je že ob izidu februar 2006 -
referenčna. A razprava je pokazala, da je izzivov za urbanistično in arhitekturno stroko v Celju še več kot dovolj, zlasti v iskanju namembnosti mestnega jedra, pri obnovi tržnice, razmejitvi primestnih nakupovalnih središč od mestnih jeder...
Pri pogledu na minulih šest let, ko je Mestna občina Celje vzorčno skrbela za najširši dostop strokovne javnosti do
različnih projektov, s tem pa tudi iskala najboljše rešitve, je mogoče videti, da so prav javni natečaji spodbuda za arhitekte, da razmišljajo tudi drugače. »Čeprav je na koncu politika tista, ki odloča, je prav iz te brošure razvidno, da se vse bolj zanaša na stroko in spoštuje odločitve strokovnih komisij,« je poudaril župan Bojan Šrot.
BRST
www.novhednik.com
Brez ekumenizma krščanstvo nima prihodnosti
Velenje kot steber slovenskega šolstva
Pohvale ministra Zvera - Prihodnje leto tudi fakulteti za energetiko in glasbo?
Velenjski gostitelji s predstavniki »našega« in črnogorskega ministrstva
Med obiskom črnogorske in slovenske »šolske« delegacije, z ministroma Slobo-danom Backovićem in Milanom Zverom na čelu, je bilo velenjsko šolstvo pohvaljeno kot že dolgo ne.
»Zlasti na področju srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja postaja Velenje eden od stebrov slovenskega šolskega sistema. Ima dobro ekipo, ki hitro razvija in prenavlja programe, kar se mi zdi izjemno pomembno,« je poudaril minister Zver. »Naložbe, ki se jih lotevajo v mestu, imajo svoje opravičilo v inovativnosti, dejavnosti in usmerjenosti v reforme, tudi na vsebinskem področju - zame namreč niso pomembni le novi prostori in nova tehnologija, temveč tudi vsebinske spremembe učnih načrtov, kar v Velenju znajo početi.«
Sicer so gostitelji obiskovalcem v četrtek predstavili projekt »Zelena energija -ogrevanje z geosondo«, ki bo v Podružnični osnovni šoli Šentilj za petkrat zmanjšal stroške ogrevanja in je precej navdušil črnogorskega ministra Backoviča, posebne pozornosti pa je bil deležen Medpodjetniški izobraževalni center (Mic) Velenje. Ve-lenjčani so ob pomoči države lani opremili enega od laboratorijev v elektro šoli v Nikšiču. Temeljni kamen za tako imenovani Mic so položili pred tremi leti, prvi del so odprli leta 2004, drugi in tretji del pa naj bi vrata odprla septembra letos. Mic je
zasnova tehnološkega parka na Starem jašku, uporabljajo ga lahko vse generacije, med drugim pa naj bi postal podjetniški inkubator. Sicer Mic deluje v sklopu Šolskega centra Velenje, od koder bodo na novo lokacijo jeseni preselili veliko dijakov, ki bodo uporabljali laboratorije, delavnice in specializirane učilnice. V drugem objektu bodo med drugim zgradili laboratorij za obnovljive vire energije, v tretjem pa predavalnico, računalniško opremo in jedilnico, ki bo že jeseni omogočala prehrano več kot tisoč dijakom in študentom.
Celotno naložbo v opremo in orodje ocenjujejo na
700 milijonov tolarjev. Denar za drugi objekt bo prispevalo ministrstvo za šolstvo, ki bo tako v občino vrnilo kupnino od prodaje doma učencev. »Zelo sem vesel, ker bo podpisana pogodba za izgradnjo druge in tretje faze Mica. Tako bomo lahko uredili kakovostne laboratorije za potrebe meha-tronike, računalništva in informatike na vseh nivojih -poklicnem, tehniškem in višješolskem,« je poudaril vodja Mica in predstojnik MOV za negospodarske dejavnosti Darko Lihteneker.
Velenjčani velikih ambicij na področju izobraževanja ne skrivajo. Sicer ne preveč na glas, pa vseeno je žu-
pan MOV Srečko Meh spregovoril o četrtkovem delovnem sestanku za oblikovanje fakultete oziroma izvajanje univerzitetnega izobraževanja za področje energetike. »Gre za sodelovanje med občinama Krško in Velenje, po dogovoru pa naj bi skupaj oblikovali študij, ki bi zapolnjeval vrzel, ki nastaja v univerzitetnem pa tudi višjem strokovnem izobraževanju. Prepričan sem, da bomo prve študente energetike vpisali leta 2007,« je napovedal župan Meh. Že od prej pa velja, da naj bi prihodnje leto v Velenju začela z delom tudi fakulteta za glasbo.
URŠKA SELIŠNIK
Celjska Mohorjeva družba je v minulem tednu pripravila Mohorski večer, na katerem je predstavila nekaj svojih publikacij, še posebej pa knjigo Olivierja elementa Drugačno sonce. Številne udeležence je pritegnil predvsem gost večera, upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko, ki je nanizal nekaj misli o eku-menskem gibanju, ki ga sam zagovarja kot ključnega za prihodnost in obstoj krščanstva.
Dr. Perko je spregovoril tudi o omenjeni knjigi, v kateri avtor z bralcem deli osebno izkušnjo iskanja vere. V pogovoru pa se je osredotočil na poenotenje krščanskih cerkva. »Ne glede na to, ali govorimo o katoliški cerkvi, o nacionalnih pravoslavnih cerkvah ali številnih protestantskih skupnostih, bistvo vseh sta edinost z bogom in medsebojna edinost,« je prepričan dr. Perko.
V praksi so stališča do ekumenizma različna, posamezniki v omenjenih skupnostih ga bodisi sprejemajo, se zanj zavzemajo ali pa ga zavračajo. Dr. Perko je s poslušalci delil predvsem svoje bogate izkušnje, ki si jih je nabral v času službovanja v beograjski nadškofiji, dotaknil pa se je tudi mednarodne verske problematike. Sam o|taja glede ekumenskega gibanja optimističen, vendar opozarja, da bo morala katoliška cerkev narediti tudi kaj v smeri decentralizacije, ki jo vidi kot ostanek nekakšnega srednjeveškega fevdalizma. Takšen korak bi po njegovem mnenju zbližal kristjane. »Priza-
J*
ř **- m
Dr. Franc Perko
devanje za edinost je srčika krščanstva, brez ekumenizma krščanstva ni! V zgodovini so seveda nastale kulturne in ideološke razlike znotraj krščanstva, vendar jih je potrebno tudi na formalni ravni preseči,« dodaja.
V zvezi s pobudami za decentralizacijo Cerkve in prenosa nekaterih pristojnosti na lokalne škofije ter ustanavljanja novih škofij v Sloveniji je nekdanji beograjski nadškof mnenja, da bi to pripomoglo k »povzdignjenju slovenske cerkve in s tem na nek način tudi slovenstva. Vendar pa katoličani ne bomo nikdar prešli iz centralističnega vatikanskega tipa organiziranosti na pravoslavni tip avtokefalnih cerkva, kjer je nacionalni predznak na prvem mestu. Kvečjemu bo prišlo do večje samostojnosti katoliške cerkve na Slovenskem,« razmišlja dr. Perko.
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ
Sola čez sto let
Uspeh Srednje ekonomske šole Celje na mednarodnem natečaju
Dijaki 4. h razreda Srednje ekonomske šole Celje so na mednarodnem nagradnem natečaju na temo Šola čez sto let dosegli velik uspeh in se v svoji kategoriji uvrstili na tretje mesto. V okviru projekta so na pobudo mentorice. Grete Jenček, profesorice nemškega jezika, izdelali in predstavili svojo vizijo šole prihodnosti.
Za sodelovanje na natečaju založbe Mentor Verlag iz Miinchna j e Jenčkova navdu-šlla dijake programa ekonomske gimnazije. »Te manjše projekte je mogoče izpeljati v razredu v okviru pouka z vsemi dijaki, ne zahtevajo velikih finančnih sredstev, so tudi nekako v okviru tem, ki so predpisane v učnem načrtu. Gre za nadgradnjo pridobljenega znanja, ki se oplemeniti tako, da dobi uporabno vrednost,« meni Jenčkova.
In kakšna bo po mnenju dijakov 4. h šola v prihodnosti, ki so svojo vizijo predstavili v obliki PowerPoint prezentacije? Med drugim menijo, da bo predmetnik korenito spremenjen, pouk se bo odvijal izključno projektno in preko konferenčnih zvez, dijaki pa ne bodo več ocenjevani s številkami od ena do pet, pač pa bo vsak posameznik po svojih zmožnostih prispeval v najrazličnejših projektih. Sodelovanje mladih bo ključno predvsem za napredovanje in doseganje uspeha v šoli 22. stoletja.
Projektno delo je dijakom predstavljalo poseben izziv, predvsem pa nov in svež način pridobivanja ter preizkušanja lastnega znanja. »Ta dosežek je nepričakovan, saj smo se zavedali, da bo sodelovalo veliko drugih šol, predvsem iz nemško govorečih držav. Več kot nagra-
da šteje to, da smo se potrudili in dokazali, da smo se pri urah nemščine veliko naučili. Takšni projekti so zelo zanimivi in zabavni. Ta projekt pa je dokazal, da znamo delovati tudi kot celota in da je lahko sodelovanje s profesorjem zelo zanimivo, saj' ga spoznaš veliko bolje kot pa za katedrom, ko zgolj deli ocene,« razmišlja dijakinja Adrijana Lazić »Delo je bilo razgibano in dru; gačno od monotonega pristopa, ki nam po vseh teh letih že rahlo preseda. Profesorica nam je dala nekaj predlogov, o čem bi lahko pisali, izbrali smo si različne teme, vsak je bil poln idej in predlogov. Nekaj težav smo imeli le z neznanimi nemškimi besedami in oblikovanjem idej v stavke, prav so prišli slovarji in pomoč profesorice. Takšna za-gretost za skupno delo pri dijakih 4. letnikov ni ravno
pogosta in mislim, da bi se morali več stvari lotiti na način projektnih nalog. Z zabavnimi načini dela med šolsko uro se je spremenil naš odnos do predmeta samega.
saj vemo, da je lahko pouk tudi zabaven,« dodaja njena sošolka Nuša Ostrožnik.
»Vsak dijak lahko prispeva po svojih zmožnostih. Tudi tisti, za jezik nekoliko manj
nadarjeni ali zainteresirani, imajo gotovo kakšne druge spretnosti, sposobnosti in znanja, ki nam pridejo prav pri izvedbi. Projektno delo dijake povezuje, naučijo se sodelovati in aktivno pristopiti k reševanju problemov,« o malce drugačnih, a nadvse koristno preživetih učnih urah nemškega jezika pravi Jenčkova.
PM
8	f IZ NAŠIH KRAJEV
Turistično mesto Dobrna že nekaj časa pogreša trg. Zdaj ko bo stavba, ki jo bo kupila občina in v kateri je trenutno še trgovina s tekstilom, ostala prazna, so prišli do ugotovitve, da je treba center mesta urejati celovito.
»Dodaten razlog za hitenje nam je dal tudi novi lastnik gostilne, ki smo jo poznali pod imenom Lovec, saj namerava objekt preurediti v majhen hotel, zato mu moramo dati smernice, kako naj preoblikuje vrt objekta,« pravi župan Občine Dobrna Martin Brecl. »To sicer ne pomeni, da bo trg končan že jutri, a nek celovit pristop je vseeno treba sprejeti danes.«
Trg, kot si ga je zamislil urbanist Gorazd Furman, bo odkril zdaj skrite stopnice, ki imajo zgodovinsko vrednost," in cerkev. »Včasih se, ko objekt odstraniš, lahko zgodi nova zgodba, zato bomo objekt, v katerem je trgovina s tekstilom, odstranili,« zamisel pojasnjuje Furman. »Najprej smo ga sicer nameravali obnoviti in preurediti v info center, kasneje pa smo prišli do ideje, da se lahko z zgraditvijo novega umaknemo na rob trga. Da vseeno ohranimo pogled na novo odprto veduto, bomo info centru pridali stekleno fasado.«
Glede na to, da je Dobrna zdraviliški kraj, bodo na trg
namestili tudi element z vodo, na primer fontano, dodali nekaj klopic in še nekatere druge podrobnosti, s katerim bi ustvarili srce naselja. »Kraj mora turiste nagovoriti že ob vstopu in ne šele v Zdraviliškem parku,« meni Furman.
Ureditev novega trga, ki naj bi zajel približno pet tisoč kvadratnih metrov, bo občino stal približno sto milijonov tolarjev, pri čemer bi lahko nekaj sredstev pridobili tudi na raznih razpisih. Glede na to, da bo ureditev potekala fazno, s svojimi deleži pa bi sodelovali tudi nekateri lastniki, se na občini velike naložbe ne bojijo.
ROZMAR1 PETEK Urbanist Gorazd Furman, ki si je zamislil novo podobo Dobrne, meni, da bo nov trg lep in dobrodošel v kraju.
Tudi Dobrna bo imela trg
Dijaki svoje igrače darovali Varni hiši
Minuli četrtek so dijaki Srednje vrtnarske šole Celje predstavnici Varne hiše Suzi Kvas darovali svoje otroške knjige, igrače, družabne igre in podobne stvari, s katerimi si bodo lahko otroci v Varni hiši popestrili vsakdan.
»Dijaki so se na humanitarno akcijo, ki je potekala pod geslom Odprimo srce, odzvali v zelo velikem številu,« pravi vodja akcije Nataša Grobelnik, ki vodi dijaško skupnost v vrtnarski šoli v Celju. Svojo humanitarnost so dijaki pokazali že decembra, ko so s pomočjo sponzorjev tistim dijakom, ki izhajajo iz zelo revnih družin, priskrbeli oblačila. Ravno dijaška skupnost že drugo leto zapovrstjo, odkar so jo ustanovili, skrbi za prijetnejše vzdušje v šoli, organizira razne prireditve, čistilne akcije. So tudi člani Info pentlje, informacijske mreže organizacij, fci deluje na področju mladih. Poleg tega so ustanovili šolski radio Teglc, pred vrati pa je izdaja šolskega časopisa.	RP
Pustna Parada humorja
Društvo Pust Mozirski letos slavi, saj je minilo že 115 let od prve pisne omembe njegovega dela. Program za letošnje pustovanje so sicer razglasili že 11. novembra ob 11.11, saj je Mozirje zaradi avtohtonosti in izvirnosti pustnih običajev že sedem let član združenja evropskih karnevalskih mest (FECC).
Dogajanje se bo začelo na debeli četrtek, ko bodo pust-naki enemu od zaslužnih priseljencev v Mozirju podelili trške pravice. Prireditev bo na slavljenčevem domu, kamor se bo podala vsa pustna
druščina, od pustnega župana do orkestra Boj se ga. Eden od vrhuncev pustnega dogajanja bo v petek, ko se bo ob 20. uri v šotoru v Mozirju začela Parada humorja. Nastopil bodo Jaka Šraufciger, Tone Fornezzi - Tof, Marjan Šareč kot rezervni predsednik države, Lucija Čirovič, Jernej Kuntner in številni drugi. Napovedujejo noro zaba-
V soboto zvečer, prav tako ob 20. uri, se bo začela velika gala maškarada, v nedeljo ob 14. uri pa bodo, kot je že v navadi, na vrsto prišle otroške maske. V ponedeljek
se bodo pustnaki odpravili na »ofiranje« od hiše do hiše. Vrhunec letošnjega pustovanja bo v torek ob 15. uri, ko se bo na mozirskem trgu začela velika mednarodna karnevalska povorka. Kot smo že navajeni, bodo mozirski pustnaki v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljali številne maske iz drugih evropskih karnevalskih mest in poleg tega s svojimi točkami okrcali aktualno politično dogajanje. Pepelnična sreda bo spet prinesla žalost na mozirski trg, saj bodo v popoldanskih urah s pokopom pusta končali letošnje dogajanje. US
Nesrečna sova zbuja strahove
Dve komaj vidni nitki sta bili usodni za sovo.
Pustne prireditve je predstavil paramentalno-paranormalni odbor.
V Celju paramentalno-paranormalno
Tako kot lani so tudi letos neznane pustne sile prebudile celjski paramentalno-paranormalni odbor, ki bo poskrbel za izvedbo letošnjega pustovanja v Celju.
Pustne prireditve se bodo začele v soboto z otroško maškarado v Trnovljah in tradicionalno Brezovo metlo ter pustovanji v nekaterih lokalih. Nedeljo so namenili otroški maš-karadi, vrhunec dogajanj pa bo na pustni torek, ko bo že dopoldne na Celjski koči otroška maškarada na snegu, komisija turističnega društva pa bo znova ocenjevala pustno vzdušje in urejenost gostinskih in trgovskih lokalov v mestnem jedru. Ob 15.30 bo izpred občinske stavbe po Prešernovi, Stanetovi, Lilekovi in Gubčevi ulici krenila pustna povorka. Zaradi pustovanja bo v Celju v torek spremenjen tudi prometni režim.	BRST
V Laškem nad Stopčami se je pred mesecem dni na napravo, ki je priletela z neba in za katero nihče od sosedov ne ve, kaj bi bilo, ulovila sova. Bližnje je mrtva sova, ki še vedno binglja z drevesa, motila. Po potrditvi ptičje gripe v Sloveniji pa zahtevajo njeno odstranitev.	•
A kdo je za to zadolžen oziroma kdo se bo odstranitve lotil? Lovski čuvaj Milan Bezgovšek takšnega primera še ni videl. Komaj opazni nitki neke najverjetneje elektronske naprave, ki sta bili usodni za sovo, segata od vrha do dobre sredine drevesa, kar je previsoko, da bi Bezgovšek lahko ročno ali s pomočjo palice odstranil sovo in napravo. Sosedje zato pričakujejo, da se bo z objavo sove v časopisu le našel kdo, ki bi bil sposoben vsaj sovo, če že ne napravo, odstraniti.
RP
akcija
9
la tekma. Športni direktor in selektor Slavko Ivezič je bil zelo prijazen gostitelj, ki se zaveda kako pomemben soigralec so zvesti navijači. »Predvsem za mlade so športniki idoli in zato se jim posvetimo, če je le mogoče. In tudi danes smo z veseljem medse povabili Marušo in Tino.« Seveda ju je tudi obdaril in dekleti sta domov odšli vsaka s svojo majico, za mamo pa sta dobili navijaški šal.
Po treningu so si fantje vzeli trenutek ali dva tudi za svoji zvesti navijačici. Gorazd Škof ju je bil vesel, ker je pač tako, da so ljudje s tabo, ko ti gre dobro. Ko pa se začnejo vrstiti porazi, ti ostanejo le najbližji in najzvestejši. »Ampak tak je pač ta svet in Slovenija še posebej. V tem pogledu si ne delam utvar. Se pa vedno rad srečam z ljudmi, ki cenijo naše dosežke, in predvsem mladimi, za katere si mnogokrat idol in zgled.« Dragan Gajič pa je dodal, da je sicer lepo biti profesionalni športnik in početi tisto, kar imaš res rad, ampak to prinese s seboj tudi veliko odgovornost. In ti-
sta do navijačev, do ljudi, ki te podpirajo, je še posebej močna.
Tudi potem ko smo zapustili športno dvorano, se rokometno navdušenje še dolgo ni poleglo. Naš športni novinar Dean Šuster, fotograf Aleks Štern ter Maruša in Tina so vsak s svoje perspektive obujali spomine na zlate trenutke celjskih rokometa-šev. Ko so opisovali vzdušje v dvorani, trušč šest tisoč navijačev, tuširanja s šampanjcem, dneve brez glasu po tekmi in reakcije ob največjih uspehih ... Ja, tudi meni so šle kocine pokonci, pa v življenju še nisem bila na spodobni rokometni tekmi. Kakorkoli že, rokometaši Pivovarne Laško so športne zvezde, tudi v svetovnem merilu. A ne glede kako svetle so, so nekatere še vedno obdržale noge na tleh in prijazen izraz na obrazu. Tudi po napornem treningu in še enem nadležnem vprašanju. V Celju ni treba veliko, da postaneš rokometni navdušenec. Na vašo željo še čakamo.
SAŠKA TERŽAN Foto: ALEKS ŠTERN
vaše skrite želje uresničita novi tednik in radio celje
Rokomet -družinska bolezen
Tina in Maruša Esih sta si zaželeli na trening rokometašev Pivovarne Laško
»Imam res veliko željo, a ne zase, ampak za svoji hčerki,« je pisalo v enem od pisem. »Vse tri hodimo na rokometne tekme, imamo kup popisanih majic in punci tudi polni sobi plakatov rokometašev Pivovarne Laško. Po končanih tekmah se podimo za avtogra-mi, vse dokler ne pogasne-jo luči in praktično pometamo dvorano. Kaj bi rada? Da bi Tini in Maruši omogočili, da bi si enkrat lahko ogledah trening rokometašev, saj veste Harbok, Kozlina, Kokšarov, Natek, Brumen ... Nobena ura ni prezgodnja in nobeno čakanje predolgo - taka strast je to!«
Zgornje besede je napisala Magda Esih iz Žič. Dekletoma se takrat še sanjalo ni, kaj pripravlja njuna mami. Ko smo jim poslali pismo, v katerem je pisalo, da gremo skupaj na rokometni trening, je Maruša po pismu sodeč takoj uganila, da se nekaj kuha. »Ko sem jima razkrila skrivnost, sta od navdušenja kar cvilili. Veselju ni bilo ne konca ne kraja,« pove mama Magda.
Tina je letos maturantka na Gimnaziji Celje-Center, medtem ko Maruša hodi v peti razred. Da je bilo vse skupaj še lepše, smo obisk športnih junakov organizirali prav na predvečer njenega 11. rojstnega dne. Za začetek so nas dekleta »pocartljala« z domačim pecivom. Z drobno pozornostjo smo jih presenetili tudi mi. Vsi skupaj pa smo bih malo na trnih.
Dekleti v novih majicah z mamo IV
Vzdušje, ki ga moraš doživeti
Rokometaše smo zaradi koncerta v dvorani Zlatorog tokrat obiskali v Laškem, v dvorani Tri lilije. Že na stopnicah smo trčili v svojevrstno legendo celjskega rokometa Toneta Turnška, v dvorani pa so med udarci žog in škripanjem copat kraljevali ostali fantje. In čeprav dekleti ne zamudita nobene tekme in sta z igralci že spregovorili kakšno besedo, je bil vseeno poseben občutek, da sta lahko bili posebni gostji takrat, ko nihče drug ne more v dvorano.
Tudi če ste popoln športni analfabet, ki vam je rokomet španska vas, bi vas ob pogledu na navdušena obraza Ma-
Šusterjem.
ruše in Tine gotovo zaščeme-lo v želodcu. Maruša dobi čisto nov žar, ko začne pripovedovati: »Pravzaprav je bilo vse skupaj bolj po naključju. S Tino sva srečah rokometaše in se znašli na prvi tekmi. Po tistem ne zamudiva skoraj nobene tekme. Doma sta sobi povsem prelepljeni z njihovimi plakati. Ko so bili evropski prvaki, je Še na stropu zmanjkalo prostora.«
Seveda je boj za karte čisto nekaj drugega. Mama Magda pove, da običajno vključijo vse prijatelje in znance v akcijo: »Celo dedi nam je že karte iskal.« In res sta v družinsko rokometno norijo padla tudi dedek in babica. Prva pa je domače okužila Tina: »Res je. Babica Gu-stika sicer pravi, da je neum-
I in s športnim novinarjem Deanom
no hoditi na tekme, ker lahko doma po televiziji vse vidi, ampak to samo zato, ker še nikoli v življenju ni doživela pravega navijaškega vzdušja.« In Tina je za to vzdušje pripravljena žrtvovati veliko. Zgodilo se je že, da je od dveh ponoči stala v vrsti pred blagajno. »Ampak se je splačalo. Zmagali so.« Esi-hova dekleta tudi pred domačo televizijo naredijo tako vzdušje, da babici in dedku niti televizorja ni treba prižgati, pa sta povsem na tekočem z dogajanjem. Zlati fantje tudi brez zlatih medalj
Fantje so nas sicer opaziti, ampak trening je trening in naslednji dan jih je čaka-
ř y- ^ * * i ■^^^■PL^ij
Tekma je brez dvoma dogodek, a ekskluziven obisk na treningu tudi. V ospredju Slavko Ivezič in zdravnik Rudi Čajavi - Št. 15 - 21. februar 2006
Tina in Maruša imata polepljen tudi strop. Le kaj je na plakatih?
Brez komentarja. Trener Miro Požun že ve, kako in zakaj. Sergej Harbok in Miladin Kozlina.
V Plesnem forumu z Dasho Rashid in Lučko Mužerlin
Ritem, strast, ognjevitost in vonj po soncu, ki je z zadnjimi žarki oplazilo bikoborca, sklonjenega nad mrtvim bikom. Zgodbe toplih noči, samotnega jezdeca na črnem konju in dolgih živorde-čih kril. Vse to in še več je v zadnjih tednih zaživelo v Plesnem forumu Celje. V ritmu španskega flamenka se je preizkusilo kar nekaj tečajnic. Skoraj tako kot izraznost eksotičnega plesa je vse navdušila plesna učiteljica, mariborska balerina Dasha Rashid.
Dasha je balerina s klasično izobrazbo, ki si je v trinajstih letih plesa v ansamblu mariborske opere nabrala izkušnje v najrazličnejših plesnih zvrsteh. Nekje vmes jo je neozdravljivo okužil španski flamenko. »Ko temu plesu sle-češ ves kič kričečih oblek, bahavih pahljač in zvok kastanjet, ostane čisti ples. Čisti flamenko. In tega se ljudje včasih prestrašijo.« Nožna tehnika, ki spominja na step, v resnici ni videti zelo enostavna. Občutek za ritem ni le zaželen, ampak nujen. Plesi latinskih dežel so znani po tem, da bolj kot obvladovanje tehnike zahte-
vajo čnfenjp glasbe. Nad vprašanjem, ali je več flamenka v krvi ali glavi, se Dasha zamisli: »To je pravzaprav dobro vprašanje. Brez dvoma ga moraš čutiti. Lahko se ga naučiš. Le da ga eni začutijo hitro, drugi kasneje, tretji nikoli.« Dasha je v Španiji v presledkih preživela skoraj leto in pol. Naredila je sprejemne izpite na dveh prestižnih akademijah. Po komaj dveh mesecih učenja flamenka je bila izbrana med 40 kandidatov od več kot 150 prijavljenih. Toda velika želja, vsa njena pojava z neizmerno strastjo do flamenka in z odličnim obvladovanjem telesa niso pretehtali drage šolnine, ki si je ni mogla privoščiti.
Ko govori o legendarnih plesalcih in učiteljih stare šole, se ji zasvetijo oči. »Še vedno težko verjamem, da sem lahko le hodila mimo vrat njihovih učilnic. To me še >žuli<. Ampak brez dvoma bom enkrat tudi jaz na notranji strani tistih vrat.« O perspektivah v Sloveniji težko razmišlja. Pa ne zato, ker ne bi bilo zanimanja. »Lahko bi imeli odlične šole in to z lastnim uči-
teljskim kadrom.« Toda na poti, ki jo je ubrala sama, ni bilo prav vehko pomoči od kogarkoli. A ko vidite Dasho plesati, vam je jasno, da o tem ne razmišlja preveč. Ko s petami udari ob tla in se njeno krilo ovije okrog dlani, enostavno veš, da je doma. Doma v ritmu flamenka. »Tudi pri flamenku ni nič drugače kot na vseh drugih področjih: Bolj kot stvar obvladaš, večji svetovi se odpirajo pred teboj. Pomembno pa je tudi to, da ti na koncu dovoli, da ustvariš svoj stil. Da si na koncu v izrazu lahko povsem svoj, a še vedno pristen.«
Španija za energijo in Turčija za dušo
Udeleženke, približno deset do petnajst jih je bilo, so bile različnih starosti in vsaka je delovni dan preživele v drugačnem ritmu. Vse pa so zvečer v plesnem izrazu doživele podobno zadovoljstvo. Ena izmed njih je dejala: »Pripeljem se 40 kilometrov daleč, vendar je to med vsemi službenimi in družinskimi obveznostmi tisti večer, ki je namenjen samo meni in mi ogromno pomeni. Precej časa sem
Dasho Rashid je od vseh plesnih izkušenj usodno zaznamoval flamenka.
potrebovala, da sem se naučila prisluhniti svojemu telesu in se s plesom sproščeno izraziti. Flamenko je energičen in tiste vrste ples, ki je z energijo usmerjen navzven. Za dušo pa obiskujem orientalske plese.«
Torkovi večeri so v Plesnem forumu Celje namenjeni tudi slednjim. Lučka Mužerlin zibanje bokov v Celju usmerja približno pol leta. Trebušni ples je zanjo veliko več kot le tehnika gibanja in tradicija turških žensk. »Bolj kot tehnika je pri trebušnem plesu pomembna duhovnost. Če se ženska zna poglobiti vase, se spoprijateljiti s svojim telesom in ga začutiti, je v današnjem svetu dosegla več kot mnogim uspe kdajkoli. Veliko udeleženk tečaja mi pove, kako so mi hvaležne, ker se nič več ne sramujejo svojega trebuščka.«
In prav v tem je bistvo vsega. Tudi obline so privlačne, če se
ženska dobro počuti v svoji koži. Trebušni ples tako postane neskončno več kot le miganje z boki.
Lučka v Plesnem forumu Celje ostaja, od Dashe so se z zadnjo uro na valentinov torek zaenkrat morali posloviti. Z marcem vsestranska plesalka za nekaj mesecev odhaja na plesno izpopolnjevanje v Ameriko. Glede na to, da je njen brat Tarek Rashid priljubljeni obraz z odrskih desk celjskega gledališča, bi človek rekel, da je nekaj tudi v umetniško poduhovljeni družini. »Ah, kje pa. Moj brat je pač že vse življenje igral, tako kot sem jaz kar naprej plesala. In sva postala. Jaz plesalka in on igralec,« je praktična naša sogovornica. Videti je, da ne komplicira preveč. Dokler lahko pleše. In ko zapleše, je jasno, da v jeziku flamenka še ni rekla zadnje besede.
SAŠKA TERŽAN
V ritmu kastanjet in ob zvoku kitar
Lučka Mužerlin iz trebušnega plesa naredi več kot le miganje z bóki.
Zvok Španije se je ujel v dolga krila in udarce čevljev ob tla.
Mladi glasbeniki so raje kot po jedeh planili po inštrumentih in večerjo »začinili« ša s pravo džezovsko improvizacijo.
Večerja s Celjani
Skupni projekt celjskih srednjih šol posvečen življenju Celjskih grofov
Večerja s Celjani - tako so celjski srednješolci naslovili skupno prireditev, v kateri so se v mesecu kulture in skozi projekt Unesco šol v petek na izviren, zabaven in prepričljiv način predstavili Celjanom v skoraj do zadnjega mesta polnem Narodnem domu.
Za rdečo nit projekta so izbrali zgodbo o Celjskih, saj prav letos mineva 650 let od smrti zadnjega od njih. Sodelujoče šole - vse tri celjske gimnazije, poklicna in tehniška gradbena šola in srednja šola za gostinstvo in turizem - so občinstvo popeljale skozi glasbeno, dramsko, plesno in kulinarično videnje največjih med Celjani -Celjskih grofov.
Posebej prepričljiva je bila upodobitev Celjank, avtorskega projekta Splošne in strokovne gimnazije Lava, v kateri so mladi ob izvirnem in duhovitem besedilu (napisala ga je Breda Marušič) upodobili zgodbe žensk celjske grofovske družine in jih za nameček še umestili v sedanjost. Za to so poskrbeli žargon in duhoviti komentarji štirih igralk, ki so povezovali izpovedi znamenitih Celjank.
Prav tako prepričljiv, igralsko in kostumsko bogat je bil nastop dijakov Gimnazije Celje-Center, ki so po Kreftovih Celjskih grofih uprizorili Druženje s Celjskimi. Za glasbeni del so poskrbeli dijaki I. Gimnazije v Celju in s šansoni Jane Kvas Še dijaki Splošne in strokovne gimnazije Lava. Podobo privlačne prireditve so zaokrožile plesalke I. Gimnazije v Celju.
Ob zgledni kakovosti skoraj dve uri trajajočega programa je bila nesporen višek večerja, ki so jo nastopajočim in gledalcem pripravili dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem. Miza se je šibila pod jedmi - měnu je obsegal kozji sir s črno olivo, pre-kajene postrvi na janeže-vi štručki, srnin medaljon na rženi rezini, srnin file na ovseni rezini, pečena piščanja bedra, pečenega vola na žaru s kislo čebulo, godlo z ajdovo kašo, zeljne culice s pirino kašo, piščanja jetra s slanino na žaru in s sadno kašo, zlivanko z bučnimi in lanenimi semeni, ajdovo zlivanko s skuto, ocvrto droženo testo z medom, suho in sveže sadje, medene kolačke in mini hruške z medom.
Vsi sodelujoči dijaki si v projektu, ki sta ga usklajevala Andreja Lorenčak in Gregor Deleja, medtem ko je bila koordinatorica Marjana Turnšek, zaslužijo čisto petico.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Ekipa kuharjev srednje šole za gostinstvo in turizem ob mizi, ki se je šibila pod srednjeveškimi dobrotami.
Srnin medaljon na rženi rezini
Srnin file začinimo in spečemo v celem kosu. Ko je meso pečeno, ga narežemo na majhne rezine. Spečemo ržen kruh. Za podlago vzamemo er-pice (kruhova podlaga, podobna lepinji). V vinu skuhamo izdolbena jabolka. Srnin medaljon in rženo rezino nabodemo na zobotrebec in vse skupaj postavimo na erpice. Za dekoracijo dodamo jabolka. Vse skupaj premažemo še z aspikom.
Zeljne culice s pirino kašo
Zeljne liste blanširamo. Odstranimo ole-senele dele. Skuhamo pirino kašo v slanem kropu. Srnino meso zmeljemo in ga narahlo prepražimo. Vse skupaj začinimo in dodamo kašo. Na zeljni list damo žličko nadeva in povežemo v culice. Vse skupaj spečemo v pečici. Za podlago vzamemo erpice in dekoriramo.
Dijaki iz Gimnazije Celje-Center so Celjske uprizorili v priredbi Kreftovega besedila.

Natakarji v privlačnih robinhudovskih uniformah so stregli z jabolčnim vinom - mešanico jabolčnega soka i
Občinstvo je bilo navdušeno nad programom in še bolj nad večerjo, saj se je bilo do mize res težko prebiti.
Zaradi dabre igre so bili laški košarkarji kar precej razočarani pa porazu. Pridružil se jim bo srbski krilni center Bojan Obradović. Iz Izraela se bo vrnil Ori Ichaki, Robert Troha pa je že začel vaditi.
Napor je bil prevelik
NA KRATKO
Zaradi igranja zaključnih turnirjev pokala v večini držav ni bilo minuli konec tedna rednega kroga v Jadranski in 1. A-ligi. Slovenski zaključni turnir se je igral v Domžalah.
Turnir osmerice pa je prinesel zanimivo košarko in prijetno presenečenje za navijače Pivovarne Laško, ki je prišla mimo napovedi do velikega finala pokala. Odločil Mandić
Pivovarji so imeli težko delo že v četrtfinalu, ko so se v petek pomerili s Slovanom, ki ga je večina videla v velikem finalu. V zelo dobrem srečanju so Laščani prekosili sami sebe. S trdo obrambo so uspeli ustaviti napad Kodeljev-čanov, sami pa so v napadu igrali dovolj zrelo in racionalno za pomembno zmago (76:75) tako s tekmovalne kot psihološke strani. Odličen je bil Vukašin Mandić (27 točk), ki je tudi odločil srečanje z zadetima prostima metoma 13 sekund pred koncem tekme, nato so laščani uspeli obraniti svoj koš. V polfinalu so pivovarji pričakovali lahko delo proti Rogli, ki je kazala zobe vse do sredine zadnje četrtine. Čeprav so Zreča-ni, ki so v petek ugnali Kraški zidar s 83:77 (Jadranko Čo-vič 21, Marko Meško 19) igrali z le šestimi igralci, so se upirali vse do izida 59:55. V zadnjih šestih minutah so Laščani znali izkoristiti odhod treh igralcev Rogle s parketa zaradi petih osebnih napak, dosegli delni izid kar 23:0 in zanesljivo slavili z 82:55. Pri pi-vovarjih je Aleksandar Jev-džić dosegel 21 točk, Jeff McMillan pa 19, pri Zrečanih pa je bil ponovno najuspešnejši Čovič s 17 točkami.
Daleč od podrejenega položaja
V velikem finalu so nato Laščani še enkrat pokazali, da se počasi le vlečejo iz velike krize, v kateri so bili. Favorizi-
ranemu Unionu Olimpiji so se vseskozi dobro upirali, ob polčasu zaostajali samo za točko, v finišu pa jim je enostavno zmanjkalo moči za preobrat, potem ko so Ljubljančani pobegnili za šest točk. Mlada igralca pivovarjev Tadej Koštomaj (15) in Žan Vrečko (12) sta vlekla voz predvsem v prvem polčasu, v nadaljevanju pa je bil Vukašin Mandić (14), ki so ga Ljubljančani dobro pokrivali, preveč osamljen, v določenih trenutkih je želel tudi preveč, tako da od senzacije ni bilo nič. Je pa sama igra v teh treh srečanjih ponovno oživela ekipo. Očitno je trener Boško Djokić našel pravi recept in če bodo recept (beri še kakšnega igralca) našli še v upravi kluba, potem se lahko ljubitelji košarke v Laškem in na Celjskem nadejamo bistveno boljšega drugega dela sezone.
Domačin je bil prevelik zalogaj
Na turnirju je igrala tudi šo-štanjska Elekra, ki se je poslovila že po prvem dvoboju v četrtek. Domači Helios je bil namreč previsoka ovira za moštvo Dušana Hauptmana. To se je sicer odlično upiralo 30 minut, saj so Šoštanjčani še vodili po tretji četrtini za pet točk, nato pa je serija trojk Heliosa prinesla preobrat in pričakovano zmago. Pri Elek-tri je največ pokazal Miha Čmer (17), imel pa je premalo razpoloženih soigralcev.
V tem tednu se moštva vračajo k ligaškemu tekmovanju. Laščani že jutri gostijo ekipo Krke, preostale tri ekipe z našega področja, ki nastopajo v prvi ligi, pa bodo igrale v soboto.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN JERNEJ ŠKORJANC
REKLI SO...
Tadej Koštomaj: »Na parket smo šli s pozitivno energijo in z mislijo dati vse od sebe ter pustiti srce na njem. To smo tudi storili, žal pa je imela Olimpija več sreče in tudi znanja, zato ji je na koncu tudi uspelo. Priznanje za najboljšega slovenskega košarkarja v pokalnem tekmovanju mi res veliko pomeni in mi daje motiv za naprej, da bom delal še bolj trdo in dal vse od sebe na vsaki tekmi. Za to se moram predvsem zahvaliti svojemu trenerju Boš-ku Djokiću, ki mi res zaupa in daje priložnost na tekmah.«
Vukašin Mandić: »Naša ekipa je v tem trenutku boljša tako od Slovana kot od Helioša. Slabe predstave, ki se vlečejo v Jadranski ligi, ne kažejo prave slike te ekipe. Na tem turnirju se je videlo, da smo premagali Slovana povsem zasluženo, prav tako tudi Ro-glo. Tudi Olimpijo smo želeli presenetiti, vendar sê nam žal ni izšlo. V tem trenutku so kvalitetnejši. Naslednjič bo zagotovo bolje.«
Boško Djokić: »Pred finalnim turnirjem smo imeli kar nekaj problemov, zato nisem verjel, da sploh lahko tako dobro odigramo proti Slovanu. Vendar so me fantje presenetili in tudi proti Olimpiji odigrali zelo dobro. Prepričan sem, da bomo tako nadaljevali tudi v Jadranski ligi in prekinili niz porazov.«
Nejc Strnad: »Finalna tekma je bila na visoki ravni, upirali smo se do konca, vendar se je izkazalo, da ima Olimpija daljšo klop in tako je zasluženo zmagala. Na splošno sem s prikazanim zadovoljen, prvo tekmo s Slovanom smo odlično odigrali. Drugo mesto ni razočaranje, logično pa je, da si vsak želi zmagati.«
Zmago Sagadin, Union Olimpija: »Naši znani igri po širini smo v finalu dodali tudi precej igre po globini, tako da sta Johnson in Drobnjak odlično delovala v raketi. Ko imamo ob metu od zunaj še igro po globini, je to zgodba, ki prinaša rezultat, in mislim, da smo bili boljši. To je moj enajsti naslov in triindvajseti z Olimpijo, kar je verjetno že za v Guinnessovo knjigo rekordov.«
Marko Antonijevič,
Union Olimpija: »Lani je bila zame obrnjena situacija, saj sem bil še član Pivovarne Laško. V finalu pokala smo izgubili proti Olimpiji, letos pa sem z njo premagal Laško in vem, kako se počutijo moji bivši soigralci. Glede na zadnjo tekmo, ko so Laščani proti nam izgubili skoraj za 40 točk, so danes zelo dobro odigrali, pokazali povsem nov obraz in na koncu bi lahko z malce več sreče tudi zmagali.«
JASMINA ŽOHAR
Razočarala
Torino: V veleslalomu na ZOI je Velenjčan Bernard Vajdič odstopil v prvi vožnji. Ana Drev iz Šmartnega ob Paki je bila v supervele-slalomu 45.
Eden njenih viškov
Antwerpen: Velenjska teniška igralka Katarina Srebot-nik je z Rusinjo Dinaro Safi-no zmagala v konkurenci dvojic v Belgiji. V finalu sta ugnali Francozinjo Stephanie Fo-retz in Nizozemko Michael-lo Krajicek z 2:0 (6:1, 6:1). Srebotnikova je z zmago dosegla najvišjo uvrstitev v karieri med pari. Prebila se je na 16. mesto na svetu, kar ob 28. mestu med posameznicami predstavlja vrh njene teniške kariere.
Omer tretji
Podgorica: Osemnajstletni član velenjskega karate kluba Tiger Omer Tabakovič je na mladinskem evropskem prvenstvu osvojil bronasto kolajno v kategoriji nad 80 kilogramov.
Štiri zmage v Sarajevu
Sarajevo: Mladi celjski umetnostni drsalci so se udeležili odprtega prvenstva Bosne in Hercegovine v obnovljeni dvorani Zetra in se vrnili z veliko bero medalj. Nastopilo je 80 drsalcev iz BiH, Hrvaške, Češke, Srbije in Črne gore in Slovenije. V svojih kategorijah so_ zmagali Daša Grm, Doroteja Šimunič, Pina Umek in Matic Hrovat, drugi je bil David Kranjec, tretja pa Patricija Juren.
Natančni Rečičani
Železniki: V 5. krogu II. državne lige v streljanju z zračnim orožjem je SD Dušan Po-ženel iz Rečice pri Laškem v postavi Luka Vratič, Maja Vengust in Vili Ravnikar osvojilo prvo mesto (zračna puška), v I. ligi pa ekipno prav tako prvo mesto s pištolo, kjer je bil Andrej Brunšek med posamezniki tretji.
Devet medalj ostalo doma
Celje: Na državnem prvenstvu v plavanju za dečke in deklice so nastopili vsi trije celjski klubi. Organizator je bil Posejdon, za katerega je Anže Koren osvojil dve srebrni medalji, Jan Va-lenčak štiri bronaste in Neža Penca tri bronaste medalje. Ekipno je bil Posejdon Čelje osmi. Plavalno društvo Celje 14. in Marines Neptun 15.
Remi in visoka zmaga
Kidričevo: Nogometaši CMC Publikuma so odigrali prijateljsko tekmo z Aluminijem in ga premagali s 6:0. Dvakrat je zadel Brulc, po enkrat pa Beršnjak, Križnik, Robnik in Biščan. Na Olimpu pa so se z Dravinjo razšli z 2:2 (Pečnik, Robnik; Vodopi-vec, Cizej).
Tomičeva solidno
Celje: Na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu je v teku na 60 metrov ovire zmagala članica Kladi-varja Marina Tomič s časom 8,42.
DEAN ŠUSTER
19-letni Tadej Koštomaj je zaigral neustrašno in upravičil zaupanje trenerja Boška Djokića.
Novi stari Savinjske ligi
Športna dvorana na Polzeli je bila v nedeljo prizorišče 1 vinjske košarkarske lige Brglez.com, ki jo je letos že dvan. vilo Športno društvo Koš Polzela.
V finalu je domače moštvo Brglez.com Polzela obranilo lan zmagi nad celjsko ekipo Fantasy s 73:54. Za najboljšega igral glašen Beno Pungartnik, ki je dosegel 27 točk, Matjaž Cizej j Tekma za 7. mesto: Pizzerija 902 Gornji Grad - Odgovor Polzel mesto Tweed Žalec - Parižlje 67:78, za 3. mesto Gomilsko Polzela 74:67. Zaključne tekme si je ogledalo okoli 500 gledale priznanja pa je podelil polzelski župan Ljubo Žnidar.
TO
osebno
Lepa, takšna kot Nina
Najboljši v Preboldu
Športna zveza Prebold je razglasila najboljšega športnika, športnico ter ekipi v občini Prebold za lansko leto.
Najboljši ekipi sta postali ekipa mlajših članov Košarkarskega kluba Prebold in ekipa starejših deklic Odbojkarskega kluba Prebold. Športnica leta 2005 je postala Ksenija Novak, ki je med drugim osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v šahu in 2. mesto na prvenstvu na Ptuju, s katerim se je dokopala do prve norme za mednarodno mojstrico. Športnik leta je postal karateist Matjaž Končina, ki je lani med drugim osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji borbe absolutno, sicer pa je zastopal Slovenijo tudi na številnih turnirjih v tujini.
ŠO
Dragan Gajič
MALI NOGOMET
1. SL
15. krog: Kobarid - Nazarje 2:2 (0:1); Uršič (21, 35); Hren (20), Delamea (36 - 10 m), Tomi - Dobovec 5:5 (4:1); Radiškovič (4,11,40), Janjič (5), Čauševič (7); Stres (5, 28, 35, 39), Firer (40). Vrstni red: Beton 37, Dobovec 25, Puntar, Tomi 23, Litija 22, Kobarid, Slovenica 21, Nazarje 16, Extreme 11, Tomaž 9.
2. SL - vzhod 14. krog: Živex Loka - Benedikt 5:2 (3:0); Vajdič (12, 18), Pangerl (19), Gajšek (26, 37); Fuj s (21), Klemenčič (38 - 6m). Vrstni red: Živex Loka 34, Pernica 32, Miklavž 31, Cerkvenjak 22, Marinci 17, Slovenske gorice 16, Hrastnik 14 Mala Nedelja, Martinišče, Benedikt 11.
KOŠARKA
Pokal Slovenije
Četrtfinale: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan 76:75 (17:16, 38:37, 55:51); Man-dič 27, Jevdžič, McMillan 14, Finžgar 7, Kune 6, Vrečko 5, Koštomaj 23; Dragič 21, Zupan 15, Helios - Elektra 84:67 (24:22, 38:44, 56:61); Zagorac 20, Lorbek 14; Čmer 17, Nedeljkovič, Ivanovič 10, Bojič, Mali 9, Nuhanovič 7, Vidovič 3, Do-bovičnik 2, Rogla - Kraški zidar 83:74 (18:28 , 41:39, 59:62); Čovič 21, Meško 19, Anič 13, Hohler 12, Marin-šek 10, Brolib 8; Lazarev-ski, Husič 15.
Polfinale: Pivovarna Laško - Rogla 82:55 (22:11, 36:26, 55:47); Jevdžič 21, McMillan 19, Mandič 9, Finžgar, Koštomaj, Vrečko 7, Strnad 5, Ugrekhelidze 4, Kune 3; Čo-
PANORAMA
vič 17, Anič 12, Meško 8, Hohler 7, Brolih 6, Dobrin 5.
Finale: Olimpija - Pivovarna Laško 78:71 (19:15,40:39, 62:55); Johnson 18, Halperin 16; Koštomaj 15, Mandič 14, Vrečko 12, McMillan 11, Jevdžič 10, Strnad 5, Kunc, Ugrekhelidze 2.
1.BSL 19. krog: Banex - Bežigrad 66:70; Gačnik 16, Šmid 13, Ribič 11, Djakovič 10, Lušenc 6, Vipotnik, Remus 4, Go-leš. Kočar 1; Mišič 23, Ni-caj 14, Nova Gorica - Celjski KK 78:68; Djurkovič 22, Likar 20; Ambrož 24, Zinrajh 14, Zdovc 11, Petrovič 7, So-tošek 6, Šarlah 4, Temnik 2, Hopsi Polzela - Cerknica 101:82; Rizman 28, Podvr-šnik 25, Pungartnik 18, Go-ropevšek 9, Vaši 7, Godler 6, Goršek, Turnšek 3, Tajnik 2; Strle 18, Mišič 14. Vrstni red: Hopsi 36, Triglav 35, Nova Gorica 34, Rudar 32, Hrastnik 30, Bežigrad, Litija 28, Radenska, Olimpija mladi 27, Banex, Cerknica, Kolpa 25, Celjski KK 24, Portorož 23.
2. SL - vzhod 18. krog: Prebold - Maribor 62:95, Janče - Nazarje 85:57, Ptuj - Pivovarna Laško mladi 63:75. Vrstni red: Maribor 34, Grosuplje 33, Ježica 32, Janče 30, Nazarje, Ruše, Ilirija, Prebold 25, Pivovarna Laško mladi 22, Ptuj 19.
1. SL - ženske 18. krog: Konjice - Neso Lhke Postojna 79:39 (22:8, 38:15, 52:28); I. Klančnik 16, Šrot 15, Mlakar, Jelov-šek 8, Lubej 7, Gaberšek 6, Strašek, Šelih, Javornik 5, K. Klančnik, Baloh 2. Vrstni red: Ježica 36, AJM Maribor 34, Sežana 32, Ilirija, Odeja 29, Konjice 25, Domžale 24, Neso Lhke Postoj-
na 22, Črnomelj 201 Jesenice 4.
KOŠARKA
1. SL - moški
16.	krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan 31:25 (14:11); Kokšarov 9, Gajič, Ivanko-vič 7, Kozomara 3, Mikano-vič 2, Mlakar, Hribar, Goren-šek 1; Čemas 9, Gregore 4, Gorenje - Prevent 37:30 (19:17); Zrnič 9, Ilič 7, Ka-vaš 6, Oštir 5, Sirk 4, Bede-kovič 3, J. Dobelšek 2, L. Do-belšek 1; Maksič 11, Špiler 7. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 30, Gorenje 24, Gold club 21, Trimo 20, Prevent, Koper 16, Ribnica 15, Rudar 14, Ormož 10, Slovan 9, Krka 8, Termo 7.
1. SL - ženske
17.	krog: Celje Celjske mesnine Ptuj 36:28 (19:9); Stipanova 8, Jankovič 6, Potočnik, Radovič 5, Krajne 4, Petrinja_4, Skutnik 2, Ki-kanovič, Šon 1; Ramšak, Potočnjak 5. Vrstni red: Krim 30, Inna Dolgun, Celje Celjske mesnine 24, Celeia Žalec 22, Olimpija 21, Ptuj, Loka kava 18, Kočevje 16, Brežice 10, Izola 8, Maks 5, Burja 2.
ODBOJKA
Interliga
17. krog: Šoštanj Topolšica - Bled 1:3 (17, -22, -21, -23).
ŠPORTNI KOLEDAR
ROKOMET
SREDA, 22. 2.
1. SL - moški, 18. krog, Škofja Loka: Termo Celje Pivovarna Laško (20).
Zaljubljen v rokomet, roko-metaš od malih nog. Igrati je začel pred dobrimi enajstimi leti, ko je najmlajšo selekcijo celjskega rokometnega podmladka vodil Tone Goršič, v vrsti mlajših dečkov je igral pod taktirko Vlada Murka, čez dve leti že kot kadet pod vodstvom trenerja Matjaža Guč-ka, pri čemer se je v tem času že pridružil mladinski ekipi, ki jo je vodil Stanko Ander-luh, in nato še članski, katere trener je bil Josip Šojat.
Danes je Dragan Gajič član izbrane vrste RK Celje Pivovarna Laško, kjer igra na položaju desnega krila. Bil je član slovenske mladinske rokometne reprezentance, medtem ko je v članski državni reprezentanci prvič zaigral lani na superpokalu na Švedskem.
V nedeljo vas čaka težka tekma v ligi prvakov s Španci v gosteh. Kakšne občutke imate pred to tekmo, kaj napovedujete?
Vsi se zavedamo, da je Ciu-dad Real vrhunska ekipa, v kateri igrajo vrhunski posamezniki, zato so občutki v skladu s tem. Napovedi izida tekme se raje izogibam, naša glavna naloga bo, da damo vsi še več kot vse od sebe, da dosežemo čim bolj ugoden rezultat za povratno tekmo v Celju.
Kdo jevvašem življenju odigral najpomembnejšo vlogo?
Na začetku rokometne kariere je bil to moj oče, ki je bil tudi sam športnik, in njegove vloga je bila res velika. Potem so tu še mama, brat, punca -vsi ti mi ves čas stojijo ob strani, njihova podpora je trdna tudi takrat, ko mi gre slabo.
Imate kakšno materino znamenje?
Če mislite na telesno znamenje, ga nimam. Vse, kar sem prevzel po mami, je njen značaj.
Česa vas je v življenju strah?
Kot športnika me je vedno strah poškodbe, drugače pa me je strah, da v svojem življenju ne bi dosegel tistega, česar sem zmožen.
Najpomembnejši življenjski cilji?
Poleg tega, da bi si po rokometu ustvaril uspešno kariero
v poslovnem smislu, je moj cilj tudi, da bi si ustvaril lepo dru-
Si lahko že danes zamišljate svojo poroko?
Glede na to, da imam veliko prijateljev, znancev in kolegov, bi to morala biti velika poroka, vsekakor v Celju, recimo junija ali julija, ko nimam rokometnih obveznosti, pa tudi cerkvena bi morala biti in vesel bi bil, če bi mi takrat zaigrali poročno koračnico.
Bo vaša mama takrat jokala?
Ja, verjetno bi jokala, od sreče, ganjenosti.
Koga bi izbrali za poročno pričo?
Zaprosil bi prijatelja Nena-da Bilbijo.
Vaš najboljši prijatelj?
Rokometaš Nenad Bilbija, prijatelja sva že dobrih deset let, odkar treniram rokomet. Cenim ga, ker je vedno iskren do mene, določeno situacijo vedno prikaže realno, četudi resnica sprva malo zaboli. Velika sreča je imeti takšnega prijatelja.
Vaše najpomembnejše osebnostne lastnosti?
Težko je soditi o sebi, zagotovo pa sem vztrajen in iskren.
Zamerljiv?
Ne zamerim hitro, a ko nekdo prestopi prag moje tolerance, zanj ni rešitve.
Kdaj ste se ga nazadnje napili?
Ko sem se vrnil z evropskega prvenstva v Švici, ampak je bilo še vedno v mejah neke normale, moral sem se nekako sprostiti po hudih psihičnih in fizičnih naporih.
Kakšen je vaš tip ženske?
Če mislite na videz, mora imeti lepo postavo, lep obraz, lepe oči, lep nasmeh, če mislite na karakter, pa so mi všeč umirjene, a kljub temu komunikativne ženske.
Ali takšna v vašem življenju že obstaja?
Obstaja, ime ji je Nina, skupaj sva že pet let in pol.
Ste vraževerni?
Sem, a le v športu, predvsem pred vsako tekmo, ko grem takoj, ko se zjutraj zbudim, na sprehod. Pred tekmo si tudi vedno obujem najprej levo supergo in nato desno. Ko smo igralci tik pred začetkom vsake tekme postrojeni v vrsti, to je med predstavitvijo igralcev, vedno naredim pet poskokov. Vedno pet.
Rokomet je vaša ljubezen, kaj pa konjički?
Rad grem v kino, zlasti mi je bil všeč film Butterfly Effect, po naše Učinek metulja, drugače pa z mlajšim bratom rad igram računalniške igrice, poleti rad igram košarko in tenis. Ne vem, če je to ravno konjiček, ampak rad grem s prijateljem na kavo.
Imate radi čokolado?
Imam, čisto navadno mlečno čokolado Milka.
Nam lahko izdate kakšno vašo razvado?
Lahko. Reče se ji kokakola.
Kakšen avto vozite?
Volkswagen passat.
Kako, kje se oblačite?
Najraje imam športni stil oblačenja, pri čemer imam trenutno največ oblačil znamke Si-sley.
Znate tudi kaj skuhati? Katera je vaša najljubša jed?
Najbolje mi gredo od rok špageti z najrazličnejšimi omakami, najraje pa iinam morske jedi. Ko se vrnem domov s priprav ali tekmovanj, pa mi je še vedno najljubša stara, dobra in najboljša mamina hrana.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
Urški Žolnir nova zmaga
Celjske judoistke nadaljujejo sijajne predstave v svetovnem pokalu. Če so skeptiki sijajen uspeh, ki so ga dekleta dosegla v Sofiji, pripisali nekoliko okrnjeni zasedbi, so prvi dan v Budimpešti dobili dokaz, da to ni bil slučaj.
Urška Žolnir je v finalnem obračunu kategorije do 63 kg premagala domačinko Szabo in prej ugnala Francozinjo Roux, Madžarko Bejcezi in Korejko Kong. Petri Nareks na žalost ni uspelo ponoviti uspeha iz Sofije, saj jo je na poti do finala v 3. krogu premagala Kubanka Calderon. Pred tem je Nareksova odpravila Rogićevo iz Srbije in Črne gore in Madžarko Szoge-di. Ker se je Calderonova prebila v finale, je Nareksova dobila priložnost v repasažu in premagala Nizozemko van Gurpo-vo, Ukrajinko Lusnikovo in domačinko Karakas ter osvojila tretje mesto. Vesna Dukič je bila 9., brez uvrstitev pa sta ostali Regina Jerneje in Lucija Polavder (vse Sankaku). V Leondingu je Branko Holer (Ivo Reya) ob svojem krstnem nastopu na tekmi svetovnega A-pokala osvojil deveto mesto.
Z leve: Blaž Gladek (KK Prebold), Matjaž Končina, Ksenija Novak in LjSjana Antonie (OK Prebold)
14
KRONIKA
Um 1 TEDNI»
Bo OKC postal informacijski center?
Upadajo interventni, naraščajo drugi klici - Javnost še vedno premalo osveščena
Božidar Pezdevšek, vodja celjskega OKC-ja, pravi, da policija rada pomaga in svetuje, a ne na številki 113.
Telefonska številka 113 je številka vseh operativno-komunikacijskih centrov (OKC) v Sloveniji, kamor so 24 ur na dan vezani klici. Na celjski policijski upravi tako prejemajo klice iz celotne celjske regije. 113 je številka za nujne klice. Za primere, ko občani potrebujejo pomoč policije, ko so žrtve kaznivega dejanja, so udeleženi v prometni nesreči in želijo ogled policije, ko je kršen javni red in mir, ko so priča prometni nesreči s pobegom ali kaznivemu dejanju. Je pa vedno več takih, ki se številke poslužujejo neupravičeno.
113 se je iz številke 92, ki se je še vsi dobro spomnimo, preštevilčila pred devetimi leti. Do leta 1993 je bila številka za nujne klice vezana na policijske postaje, medtem ko so leto prej po vsej Sloveniji že nastali današnji OKC-ji, kamor so od leta 1993 vezani vsi nujni klici. Prva številka za nujne klice pri nas pa ni bila 92, temveč 02, ki je bila od leta 1955, še v času bivše Jugoslavije, tako prva številka za nujne klice, kamor se je lahko klicalo tudi iz telefonske govorilnice.
Občanom le ni vseeno
Po besedah vodje celjskega OKC-ja Božidarja Pez-devška je bilo v zadnjih mesecih kar nekaj občanov, ki so kot očividci spremljali kaznivo dejanje, poklicali na 113 in usmerili policiste, da so storilce tudi prijeli. Občani so nekaj storilcev prijeli celo sami in jih izročili policistom.
»Navedeno dokazuje, da smo s skupnimi močmi močnejši v boju zoper kriminal oziroma da le ni vsem občanom vseeno, kaj se dogaja v njihovi soseski in okolici njihovih domov.« Ko bodo to začutili in ugotovili tudi storilci, se bodo iz takšnih območij umaknili, saj se bo verjetnost, da bodo pri storitvi kaznivega dejanja prijeti, zelo povečala. Pogosto se zgodi tudi, da so klici občanov na 113 vse kaj drugega kot klici, ki zahtevajo intervencijo policije. Le 25 odstotkov klicev je tistih, ki izhajajo iz namena telefonske številke in zahtevajo ukrepanje policije. Žalostno, glede na to, da Število kaznivih dejanj narašča. Čeprav Pezdevšek pravi, da je klicev o prometnih nesrečah manj, ker je tudi teh manj, medtem ko klicev zaradi kriminala ter javnega re-
da in miru ni več, kot jih je bilo pred dvema letoma. Je pa veliko slabe volje in zmede povzročila tudi t.i. pred-najava z besedilom »Poklicali ste policijo, 113, pogovor se snema«, saj so nekateri takoj po sporočilu začeli govoriti, medtem ko operater klica sploh še ni sprejel. Tako so na prihod policije čakali brez uspeha. Na srečo bodo to prednajavo ukinili. Pezdevšek še pravi, da patrulja po klicu pride na kraj nesreče približno v desetih minutah, v kolikor ni povsem na drugi lokaciji ali na drugi nuj-nejši nalogi.
Več kot polovica »praznih« klicev
Vsi ostali klici so t.i. »prazni« klici, saj ne zahtevajo ukrepanja policije. Klicate-lji želijo izvedeti vse, kar je možno. Zanimajo jih informacije o prevoznosti in stanju cest, podatki o tem, kakšna je kazen za določen prekršek, informacije o tem in onem policijskem pooblastilu, kako dolge so čakalne dobe na mejnih prehodih in še in še. Žal je teh praznih klicev preveč in obremenjujejo linijo za nujne klice. To
pomeni, da v tistem času, ko se nekdo informira o tej in oni zadevi, nekdo, ki nujno potrebuje pomoč policije, lete ne more dobiti, ker je linija zasedena. »Vsak se lahko kmalu znajde v položaju, ko bo potreboval pomoč policije in je morda ne bo dobil dovolj hitro, zato ker bo nekoga ravno takrat zanimal podatek o čakalni dobi na mejnem prehodu Dolga vas,« razlaga Pezdevšek. Klicatelji se te številke poslužujejo tudi zato, ker je zastonj. Kličejo tudi ljudje s psihičnimi težavami, ker da jih preganjajo takšni in drugačni strahovi in ker se morajo na nekoga obrniti. Nekdo naj bi tako klical kar osemnajstkrat v eni uri brez kakršnega koli utemeljenega razloga. »A kljub temu se moramo odpraviti k njemu, če obstaja sum kaznivega dejanja.« Za delo v OKC-ju se 15 policistov usposablja tudi v komunikacijskih veščinah, saj so ne le policisti, pač pa tudi psihologi. Med njimi ni žensk, za katere mnogi menijo, da se jim lahko zaupajo.
»Policisti radi pomagamo z informacijami, svetujemo ljudem, kako rešiti določene probleme, obrazložimo policijske postopke, vendar ne na telefonski številki 113, - Št. 15-21.
ki je namenjena za nujne interventne klice. Pripravljeni smo pomagati in nuditi informacije, vendar na drugih telefonskih Številkah in tudi preko drugih načinov komuniciranja,« še ob tem dodaja Pezdevšek.
Premalo osveščena javnost
Pezdevšek meni, da javnost še vedno ni povsem osveščena, kje dobiti ustrezne informacije in kam klicati, ko je to nujno. Za vse druge infor-macijein nasvete je torej treba poklicati neposredno na policijsko postajo ali na Policijsko upravo Celje na telefonsko številko 03 5442 429. Glede prevoznosti cest pa se je, kot pravi Pezdevšek, najbolje obrniti na AMZS na telefonsko številko 1987. Podatke iz policijskega dela lahko vsako drugo sredo v mesecu, takrat namreč organizirajo »odprti telefon«, dobite na telefonski številki Policijske postaje Celje 5442 420. Že nekaj časa je na policijski upravi aktiven tudi poseben elektronski predal za pošto občanov, kjer lahko vsi tisti, ki želijo dobiti od policije kakšno informacijo, pojasnilo, nasvet ali jih morebiti opozoriti na kakšno nepravilnost, jim sporočiti kakšen predlog in podobno, svoje elektronsko sporočilo pošljejo na naslov puce-@policija.si. Opozarjajo pa, da ta elektronski naslov ni namenjen sprejemanju nujnih sporočil, kot je na primer prijava prometne nesreče ali zahteve za intervencijo policije, prijava vloma in podobno. Skrbnik tega poštnega predala je namreč tiskovni predstavnik in ne dežurni policist.
MATEJA JAZBEC
Foto: ALEKS ŠTF.RN
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48,1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi 43. člena v povezavi z 49. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41 /04) in v povezavi z 31. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1 ) ter na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1) minister za okolje in prostor
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga strokovne rešitve poteka trase prenosnega plinovoda M 2/1 Rogaška Slatina-Trojane, okolj-skega poročila in revizije okoljskega poročila
SKLIC
2. prostorske konference
Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev:
1.	predloga strokovne rešitve poteka trase prenosnega plinovoda M2/1 Rogaška Slatina-Trojane, ki ga je pod številko projekta 50/04 maja 2005 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje (v nadaljnjem besedilu; predlog strokovne rešitve);
2.	okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje za državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami, ki sta ga pod številko projekta P4M21 RT -B114/123Bnovembra2005izdelalaIBE, d. d.. Ljubljana, in Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo);
3.	revizije okoljskega poročila, ki sta jo oktobra 2005 izdelala okoljska izvedenca mag. Zoran Stojič in mag. Martin Žerdin, ter
4.	povzetka za javnost.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno od 3. marca 2006 do 3. aprila 2006, in sicer:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor. Direktorátu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Lukovica, Lukovica pri Domžalah 46, Lukovica,
-	v prostorih Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi,
-	v prostorih Občine Vransko, Vransko 59, Vransko,
-	v prostorih Občine Tabor, Tabor 21, Tabor,
-	v prostorih Občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovče,
-	v prostorih Občine Polzela, Polzela 8, Polzela,
-	v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec,
-	v prostorih Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	v prostorih Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur,
-	v avli Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 20, Šmarje pri
-	v prostorih Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Sla-
-	9. marca 2006 z začetkom ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika, Lukovica 46, Lukovica,
-	13. marca 2006 z začetkom ob 16:30. urivdvorani Kulturnega doma Vransko, Vransko 134, Vransko,
-	13. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi,
-	20. marca 2006 z začetkom ob 17. uri v sejni sobi Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina,
-	20. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	21. marca 2006 z začetkom ob 17. uri v avli Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 20, Šmarje pri Jelšah,
-	21. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur,
-	22. marca 2006 z začetkom ob 16:30 uri vsejni sobi Občine Polzela, Polzela 8, Polzela,
-	22. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v dvorani gasilskega doma Žalec, Ulica heroja Staneta 1, Žalec,
-	23. marca 2006 z začetkom ob 17. urivsejnisobi Občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovče in
-	23. marca 2006 z začetkom ob 19. uri v sejni sobi Občine Tabor, Tabor 21, Tabor.
III.
Med javno razgrnitvijo in javnimi obravnavami ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k predlogu strokovne rešitve in okoljskemu poročilu. Pripombe in predlogi se do 3. aprila 2006 lahko dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javni obravnavi ali pa se pošljejo na elektronski naslov: gp.mop-@oov.si. pri čemer se v rubriki »Zadeva« navedejo ključne besede -plinovod: Rogaška Slatina-Trojane«.
O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odloči pripravljavec državnega lokacijskega načrta po predhodnem mnenju pobudnika izdelave predloga tega načrta.
IV.
Med javno razgrnitvijo iz I. točke tega sklepa imajo v postopku celovite presoje vplivov na okolje pravico dajati mnenja in pripombe fizične ali pravne osebe, ki imajo na območju, na katero se predlog strokovne rešitve nanaša, stalno prebivališče ali sedež ali vlasti nepremičnino, ter nevladne organizacije iz prvega odstavka 153. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04).
V.
Med javno razgrnitvijo iz I. točke tega sklepa Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorát za prostor, vabi na 2. prostorsko konferenco, ki bo 28. marca 2006 z začetkom ob 14. urivsejnisobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor. Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bodo predstavljene strokovne podlage za državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M2/1 Rogaška Slatina-Troja-ne. Nanjo so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in nosilcev urejanja prostora.
Gradivo iz prvega odstavka te točke je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorátu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. uro in 15.30, na sedežih Občine Lukovica, Občine Zagorje ob Savi. Občine Vransko, Občine Tabor, Občine Braslovče, Občine Polzela, Občine Žalec, Mestne občine Celje, Občine Šentjur, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Rogaška Slatina, in sicer med uradnimi urami, na spletnih straneh Urada za prostorski razvoj : http://www.qov.si/
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (www.gov.si/uDr), v časopisu Večer ter na krajevno običajen način na Radiu Celje, Radiu Štajerski val, v časopis Novi tednik in na lokalnih televizijskih postajah ETV, TV Celje in 1TV.
Št.: 350-10-4/2005-VC Ljubljana, dne 16. januarja 2006 EVA: 2006-2511-0080
Janez PODOBNIK MINISTER za okolje in prostor
ONIKA
15
Poškodbe zaradi
nevarnega pločnika?
Tema, padec, odrgnine, modrice in bolečine - »Da se to ne bi zgodilo še drugim!«
Mariborska cesta, odsek od začetka Ulice XIV. divizije do križišča pri novi avtobusni postaji, zaradi zadnjega dela obnove predvsem ob prometnih konicah para živce voznikom. Kolone vozil se včasih vlečejo kot jara kača. A očitno obnove pomembne prometnice ne občutijo le vozniki, ampak tudi pešci. Naša sogovornica Margita Pajič iz Celja jo je pred dnevi zaradi padca na pločniku odnesla kar s precejšnjimi poškodbami na obrazu, rokah in telesu.
»Z vlakom sem se zvečer pripeljala domov v Celje in se nato skozi glavni vhod celjske železniške postaje odpravila levo, v smeri, kjer je še pred meseci stala postaja za mestne avtobuse. Hodila sem po pločniku, nakar sem se nenadoma spotaknila in padla s telesom naprej, na obraz,«
nam je razlagala Pajičeva, ki je, sodeč po tistem, kar smo tudi sami videli na delu omenjenega pločnika, upravičeno jezna. Med hojo se je namreč spotaknila ob del, kjer se jasno vidi, da dela pločnika nista popolnoma stična. Laično smo domnevali, da del pločnika tam ni prekrit s t.i. finim asfaltom.
Po hudem padcu je k zdravniku ženo takoj odpeljal mož, ki jo je čakal z avtomobilom v bližini. Z ogromnimi obli-ži, modricami na desni roki in telesu se je Pajičeva v dneh po padcu in obisku pri zdravniku odloČila, da se bo posvetovala s svojo odvetnico, kako naprej. Ima tudi pričo, da jo je kar hudo »zložilo« po pločniku, saj je za njo hodil nek moški, ki je padec videl. »Poglejte, tokrat sem padla jaz, kaj bo, če bo padel nekdo, ki je starejši, in bo dobil
še hujše poškodbe? ! Pa še to, kljub večernem času tam javne razsvetljave ni bilo! Če bi bila, bi se morda izognila tako neprijetnemu padcu!«
Da luči v večernem času tam res ni, smo se prepričali tudi sami in na Elektro Celje naslovili vprašanje, zakaj je tako. Luči še ne delujejo zato, ker pač obnova Mariborske ceste še ni končana. Poklicali smo tudi na Ceste mostovi Celje, ki so izvajalec omenjene obnove. Tam so nam povedali, da je del pločnika, gledano od že-
lezniške postaje proti začetku UliceXIV. divizije (v smeri mostu čez Savinjo), že pokrit s finim asfaltom. Očitno pa se je nekje zataknilo, saj naša fotografija nekáže takšne slike. Strokovnjakom smo tako svetovali, da naj preverijo, kako je s tem, da se nesreča ne bi pripetila še komu. In če je pločnik že prekrit s finim asfaltom in promet po tem delu že normalno poteka, ne bi potemtakem že lahko tam luči gorele?
SIMONA ŠOLINIČ
HALO, 113!
Izsledili povzročitelja
Minuli torek se je na uvozu na avtocesto zgodila prometna nesreča s pobegom. Nesrečo naj bi povzročil voznik au-dija, ki je zaradi neprilagojene hitrosti pri vključevanju na avtocesto trčil v drug avtomobil, ki je vozil pravilno. Bočno trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avtomobil odbilo levo, kjer je trčil še v tovorno vozilo na prehitevalnem pasu. Po trčenju je neznani voznik audija, ne da bi se ustavil, odpeljal proti Dramljam. Čez nekaj ur so policisti vozilo našli na parkirišču enega izmed lokalov v Šentjurju, prav tako so bili na vozilu sledovi prometne nesreče. Preiskava okoliščin nesreč je pokazala, da je nesrečo povzročil 36-letni Celjan, zoper katerega bodo tudi ukrepali.
Zbežal brez plena
V	četrtek zvečer so neznanci na Stari Dečkovi cesti v Celju obstopili raznašalca pic, ko se je od stranke vračal k vozilu. Po grožnjah so mu iz avtomobila ukradli tudi usnjeno torbo in hrano, ki je bila v njej. Škode je za 30 tisočakov, storilcem pa so policisti že na sledi. V petek dopoldne je neznanec na stopnicah podhoda v Vrunčevi ulici v Celju napadel občanko in ji poskušal ukrasti torbico. Ker ženska torbice ni izpustila, je padla po tleh in se pri tem lažje poškodovala, storilec pa je brez plena zbežal v neznano.
Poškodovana trinajstieinica
V	prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto zjutraj na Zlakovški cesti v naselju Zreče, se je poškodovala trinajstletna deklica v osebnem vozilu. 23-letna voznica je zapeljala skozi desni pregledni ovinek po klancu navzdol in zaradi neprilagojene hitrosti izgubila nadzor nad vozilom ter čez nabrežino zapeljala s ceste. Vozilo se je prevrnilo okoli svoje osi in obstalo na travniku. Trinajstletna sopotnica je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da se je hudo telesno poškodovala, voznica pa jo je odnesla z lažjimi poškodbami.
Prijeli so ga občani
Minuli konec tedna so občani prijeli 23-letnega Celjana, ki je poskušal iz odklenjenega vozila pri celjski bolnišnici ukrasti denarnico in avtoradio, ter ga predali možem v modrem. V soboto zvečer je bil pri vlomu zasačen tudi 50-letni Celjan, ki poskušal priti v trgovino na Teharski cesti v Celju. Pri tem ni računal na to, da bi lahko bil v bližini še kdo od zaposlenih, so zapisali policisti, ki bodo zoper njega ustrezno ukrepali. So pa celjski policisti prijeli še štiri stare znance, ki so z dvorišča podjetja v kraju Brezen pri Vitanju ukradli večjo kovinsko ploščo in jo naložili na kombinirano vozilo ter se odpeljali v smeri Celja. Na Mariborski cesti so jih izsledili, zaradi svojega početja pa se bodo morali zagovarjati tudi na sodišču.
Zlorabljal dekleta?
Celjski kriminalisti so med preiskavo, ki se je nanašala na kazniva dejanja, povezana z mamili, prijeli 49-letnika iz okolice Šmarja pri Jelšah. Tega namreč sumijo spolnega nasilja, spolne zlorabe slabotne osebe, spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in omogočanja uživanja mamil. Osumljeni naj bi mladoletnice prav tako z območja Šmarja pri Jelšah vabil v svojo hišo, kjer naj bi jih spolno zlorabljal in omogočil, da so pri njemu uživale prepovedane droge. 49-letniku so minuli teden že odvzeh prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
So avtorju žaljivih napisov na sledi?
Celjane so v ponedeljkovem jutru presenetili pro-staški napisi na številnih jumbo plakatih, ki oglašujejo letošnjega zmagovalca Eme Anžeja Dežana in njegovo oddajo na Radiu Celje. Napisi so se morali pojaviti v noči na ponedeljek, saj jih dan prej ni bilo opaziti. V podjetju, ki je plakate postavljalo, menijo, da gre za primer, ki se v bližnji preteklosti še ni zgodil, saj gre za izrazito neprimerne napise.
»To je grozljivo, da nekdo kaj takšnega napiše,« je komentiral tudi Jože Župančič, ravnatelj I. Gimnazije v Celju, kjer so bili ogorčeni nad grafiti, ki so bih napisani tudi na njihovi šolski stavbi. Dežan je namreč njihov dijak. Anžej Dežan zadeve
ne komentira, dodaja pa, da stoji za svojim delom in da so bile negativne reakcije po svoje tudi pričakovane, vendar se z njimi ne obremenjuje.
Grafite so že odstranili, zadevo pa prijavili na celjsko policijo, kjer že zbirajo informacije in preiskujejo primer tako nizkega in primitivnega izražanja mnenja.
Policija tako na svojih rednih obhodih zdaj poostreno nadzoruje okolico točno določenih lokacij, na katerih so nameščeni jumbo plakati, če bi morebiti izslediti storilca. Lokacije jumbo plakatov je policiji posredovala naša medijska hiša, ki pa je stopila tudi sama v akcijo in aktivirala svojo ekipo, ki bo informacije zbirala na terenu. Podatke, ki jih je že dobila, smo
posredovali celjski policiji, saj jim bodo pri obravnavi storilca v pomoč.
Umrli zaradi zadušitve
Okrožno sodišče v Subotici je minuli teden sporočilo, da so 47-letni Janko Kerstein iz Celja, 31-letni Boštjan Ojster-šek iz Laškega in 44-letni Petar Mačkovič iz Tavankuta, ki so jih 1. februarja našli mrtve v hladilnici in pred hladilno komoro podjetja Medoprodukt v Subotici, umrli zaradi zadušitve. Šlo je za zadušitev zaradi nepričakovane kritično zmanjšane koncentracije kisika in povečane koncentracije ogljikovega dioksida. Na truplih Celjana in Laščana ni bilo poškodb, ki bi kazale na drug vzrok smrti, oba pa sta imela v krvi sledi alkohola. Eden 1,48 in drugi 0,29 promila. Mačkovič naj bi sicer imel poškodovana rebra in zlomljeno lobanjo, vendar zaradi padca. Pri slednjemu sledi alkohola v krvi niso našli.
Kili
KILI d.o.o. LIBOJE
Kasaze 34, 3301 Petrovče
Objavljamo naslednja prosta delovna mesta:
3. KLJUČAVNIČAR I (m/ž) (vzdrževalec)
2 delavca
Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati:
Zahteva se
Pod. 1
s VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali sorodne sme-/ delovnih izkušenj na podobnih delih in aktivno znanje najmanj enega tujega jezika (francosko ali italijansko). Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Pod. 2
Zahteva se najmanj VI. stopnja šolske izobrazbe strojne ali druge ustrezne tehniške smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom. Pod. 3
Zahteva se najmanj IV. stopnja izobrazbe kovinarske ali strojne smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Vabimo vas, da nam pisno ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete v 8 dneh od objave na naslov: KILI d.o.o. LIBOJE, Kasaze 34, 3301 Petrovče. O izbiri bomo kandidate obvestili v petnajstih dneh po izboru.
Margita Pajič kaže, kje je padla. V ozadju je viden drog javne razsvetljave, vendar luči še ne gorijo.
W ZA ^ ZAVESO
Stane Potisk
Igralec z daleč najdaljšim stažem v celjskem gledališču (morda celo v slovenskih), Stane Potisk, bi se spet odločil za poklic igralca, če bi tako naneslo. Zato bo najbrž po 45 letih slovo od gledališča, vonja po odrskih deskah, šminki, vajah in predstavah, pa tudi nekaj letih vodilnih funkcij tako v SIC Celje kot SNG Drama Maribor, kar težko. Pa tudi ne, saj ga čakajo kupi knjig za prevajanje in branje, sadovnjak v Pongracu ter še kup drugih stvari, ki jih je do zdaj puščal vnemar. Intelektualec z veliko začetnico, po rodu Mariborčan, živi s soprogo Darjo v Ljubljani. Dva sinova sta pianista, hčerka pravnica.
Kaj pomeni biti 45 let v svetu odrskih luči, v gledališču, tudi filmu?
Veliko lepega in veliko bridkega so prinesla vsa ta leta. Bridke stvari je treba čim prej pozabiti, lepe naj ostanejo kot prtljaga za stara leta. Za spomine.
Kakšen je igralski poklic?
Prav danes mi je mlajši kolega potožil, češ, kako krut, a tudi lep je naš poklic.
Zakaj?
Krut zato, ker je človek vsak dan na preizkušnji, lep, ker ni lepšega, ko igralec doživi sožitje in spojitev z občinstvom.
V vseh teh letih v gledališčih niste bili samo igralec, ampak tudi upravnik, pa umetniški vodja... Kaj je bilo lepše?
Biti igralec!
Zakaj pa vas je potem vleklo k vodilnim funkcijam? Stolček?
Ker je bilo treba. Bilo je obdobje, ko so se mi stvari nekajkrat zdele zagatne in sem mislil, da jih bom lahko kakorkoli spremenil. To se mi je pri teh funkcijah do neke mere vendarle posrečilo, čeprav je iz tega sledilo zelo veliko razočaranj, saj pri najboljših namerah nikoli ne izpolniš pričakovanj sodelavcev in tima, ki ga vodiš. To je način, kako izgubljaš prijatelje.
Začeli ste v Mariboru. In potem?
... nato dve leti v Celju, v JLA, v Maribor, spet v Celje, pa spet v Maribor za štiri leta, ko sem bil umetniški vodja in direktor mariborske Drame. Od leta 1985 pa sem v Celju zdržema že 20 let.
Je mladinska igra Njegova temna tvar, v kateri zdaj nastopate, kako simbolična?
Na provokacijo bom tako skušal tudi odgovoriti. Zna biti, da bo to zadnja vloga v moji karieri. Očitno vodstvo gledališča misli, da je to ustrezno slovo za 45 let igralskega poklica.
Kakorkoli že, tako se je pač napletlo in tako se izteka.
Potem pa boste imeli več časa za drugo panogo, za sadjarstvo, za zlata (dobra) jabolka, za sožitje z naravo, družino, prevajanje ... Kaj prevajate?
Iz francoščine: drame, romane ... Veliko tega dela sem že opravil.
Kaj menite o repertoarjih zadnjih sezon gledališča?
Na to gledam po svoje, morda malo bolj konzervativno. Ampak vendarle mislim, da je osnova dobrega teatra predvsem dobra literatura. Klasična ali moderna, to je vseeno. Tako kot je vseeno, ali je to komedija, tragedija ali farsa. Nikakor pa ne sme bití to pogrošno in poceni, hi ne more biti usmerjeno enotirno: samo v modernizem ali samo v klasiko.
Celje je s festivalom ta čas v znamenju komedije. Vaše mnenje je ...
... da imam komedijo po svoje zelo rad in vem, kako je dobro komedijo tež-j-	ko narediti in igrati. Ven-
I dar se na žalost včasih že kar bojim iti v gledališče, kadar slišim, da igrajo komedijo, zato ker je potem toliko stvari tako nizkih... ki ne pomenijo popolnoma nič. Razen morda malo sprostitve, da se človek nasmeje za dve uri, a s seboj ne odnese prav nič. I\idi komedija mora imeti sporočilo.
Katera vloga bo za vedno ostala z vami?
Med 150 in 160 vlogami, ne vem, koliko jih je bilo v resnici, mi bo med najljubšimi ostal v spominu Hamlet, ki sem ga igral v Mariboru, Lorenzaccio iz tega gledališča ... vseh res ne morem našteti. Gre za vloge z veliko sporočilnostjo. Vloge, ki imajo velik poetični, estetski in fflozofski obseg. Te me zanimajo. Zaradi njih se mi zdi igralski poklic lep. In plemenit.
Kaj pa nagrade? Priznanja? Blišč?
Cepljen sem proti nagradam. Te gredo mimo mene, ampak nič hudega. To sem že zdavnaj prebolel, v zgodnejših in ustvarjalnejših igralskih letih. Veijetno je prijetno, če jih dobiš. Če ne, pa tudi ni nobene škode. Je pač tako, da vojak, ki je še tako hraber, ne dobi odlikovanja, če ga general ne vidi. To se pravi, da je treba biti opažen v pravem trenutku in od pravih ljudi.
Gojenje jabolk na posestvu je drug svet Stik z naravo. Uspehi?
Jonagold. In svet živali. Bolj ko spoznavam ljudi, raje imam živali!
MATEJA PODJED
ZA ZAVESO
Glasujem za najljubšo igralko:
in najljubšega igralca:___
Ime in priimek: Naslov:
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
Od Orožna do Puncerja
o kom ,
se imenuje ...I
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Dragica Štih, Lušečka vas 32, Poljčane.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje,
Prejšnji teden smo vas v Novem tedniku in voddaji Radia Celje vprašali, po kom se imenuje Orožnov trg v Laškem. Pravilno ste odgovorili tisti, ki ste v kuponih zapisali, da je bil Ignacij Orožen duhovnik, zgodovinar in kronist, rojen v Laškem.
Rodil se je 30. januarja 1819 v družini laškega tržana in trgovca Ignacija Orožna, čigar rod se prvič omenja v urbarjih že ob koncu 16. stoletja. Po končam trivialki v Laškem je mladi Ignacij nadaljeval šolanje v Celju, sprva v »glavni šoli« in nato v letih 1831 -36 v celjski gimnaziji, ker mu je življenje olajšala štipendija Furpassove ustanove. Leta 1836 je odšel študirat filozofijo v Gradec, nato še teologijo v Celovec. Po končanem študiju leta 1842 se je za nekaj mesecev naselil v Št. Andražu na Koroškem, kjer je bil prvotni sedež lavantinske (mariborske) škofije, nato pa je še istega leta zasedel mesto kaplana v Žalcu, od koder ga je leta 1847 pot vodila v Celje, kjer je ostal sedem let. Sprva je delal kot kaplan, nato kot vikar. Leta 1854 je dobil v upravljanje župnijo v Mozirju, leta 1865 pa kot nadžup-nik sv. Križ pri Rogaški Slatini. V prelomnem letu 1867 je postal stolni korar v Mariboru, leta 1884 stolni dekan in leta 1892 stolni prošt.
Vseskozi je deloval tudi na šolskem področju. Že v letih 1867-69 je bil škofovski šolski nadzornik, nato v letih 1869-79. ravnatelj semenišča, hkrati pa je na bogoslovju predaval tudi cerkveno umetnost. Leta 1881 je postal član štajerskega deželnega šolskega sveta, dve leti kasneje ravnatelj or-dinariatske pisarne, leta 1891
KUPON
Ignacij Orožen
pa ga je papež imenoval za pro notarja.
S proučevanjem zgodovine se je Orožen srečal že v zgodnjih (ceijsidh) duhovniških letih. Veliko časa je posvetil raziskovanju preteklosti Celja in o mestu zbiral veliko arhivskega gradiva, ki ga je objavil v še danes zanimivi in precej verodostojni Celski kroniki, ki jo je izdal jeseni leta 1854. Pred leti je Osrednja knjižnica Celje to delo tudi ponatisnila. Zanimive prispevke z zgodovinsko tematiko je objavljal tudi kasneje, najprej v Drobtinicah in nato še v prispevkih zgodovinskega društva za Štajersko, katerega član je postal leta 1857. Po prihodu v Maribor se je lotil obširnega raziskovanja zgodovine dekani) lavantinske škofije in do leta 1893, ko je zaradi pešanja vida prenehal s pisanjem, obdelal 14 dekanij. Med njimi tudi dekaniji Celja in Nove Cerkve. V svojem opusu je Ignacij Orožen zbral ogromno zgodovinskega gradiva, žal pa je pri njegovem navajanju pogosto pozabil imenovati vir. Kot
\
otednik
osrednja Knjižnica
www.ce.sik.si/domprojekti.htm
Ime in priimek..................
Naslov ..............................
Kraj in poštna številka
Ulica/stavba se imenuje po
ki je bil..........................................
Moj predlog ..............................
Odgovore pošljite do ponedeljka, 27. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje ...
zadnje delo je Ignac Orožen le ta 1895 objavil rodovnik svojih prednikov, Kačičev-Orož-nov rod.
V Slovenskem biografskem leksikonu je Fran Ksaver Luk-man označil malega moža krepke postave takole: »Bil je mož reda in dela; še ko so mu opešale oči, je opravljal službo ravnatelja ordinariatske pisarne in vsako jutro si dal došle spise čitati. V vsem svojem življenju je bil skromen, v občevanju prijazen, v družbi duhovit in šaljiv, revežem dobrotnik.« Ignacij Orožen je umrl 13. aprila 1900 v Mariboru. _ Eden od naših bralcev, Tbne Šterban iz Laškega, se je v odgovoru sicer zmotil in meni, da se Orožnov trg vLaškem imenuje po Franu Orožnu, sicer hrdi profesoiju zgodovine in zemljepisa in Ignacijevem nečaku, ki je znan zlasti kot prvi načelnik Slovenskega planinskega društva in po katerem se imenuje planinska koča pod Črno prstjo. Tako smo z bralčevo pomočjo pojasnili še eno poimenovanje. Sicer pa z nami dobro sodelujete, le tega si še želimo, da bi odgovorom dodali kakšno zgodbico ali anekdoto iz ulice, po kateri sprašujemo. Ne o človeku, po katerem se ulica imenuje, ampak kak drobec iz življenja v tej ulici, iz mladosti, morda podatek o tem, kdo od znanih Slovencev je v tej ulici živel ali živi...
Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Puncerjeva ulica v Celju?
Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Nagrajenka tokratne nagradne igre »Po kom se imenuje ...« je Martina Kranjec iz Škapinove 6 v Celju. Za nagrado bo prejela majico Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado bo nagrajenka prejela po pošti.
Foto: BA
Kratko zgodbo o življenju Ignacija Orožna je za objavo pripravil mag. Branko Goro pevšek.
KULTURA
17
vodnik
11.00 MNZ Celje-Otroški muzej Hermanov brlog Hermanove zimske počitniške vragolije
J. Osborne: Ozri se v gnevu
izven abonmaja 19.00 Knjigama Antika Celje
Ivan Dobnik: Rapsodija v
predstavitev pesnika in nove pesniške zbirke 19.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Vonarsko jezero ornitološko predavanje
11.00 MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog Hermanove zimske počitniške vragolije 17.00 Osrednja knjižnica Celje - Levstikova soba Lutkarska delavnica OŠ Frana Krajnca: Oblaček Puhec lutkovna predstava 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje-otroški oddelek E. Carle: Petelinček je šel po svetu, A. Mangan: Zapuščeni mali medvedek Špeline pravljične ure
18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Velenje Izobraževalne delavnice 18.00 Mestna galerija Šoštanj
Večer glasbene šole 19.00 Dom Sv. Jožefa Celje Tadeja Kastelic orgelski koncert
Maraton po črnih in belih tipkah
■niiiiii
11.00 MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog Hermanove zimske počitniške vragolije 17.00 Center mesta Velenje Odprtje novega razstavišča 18.00 OŠ Šempeter
Morski podvodni svet predavanje
Likovna dele Stele Muzlovič
odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje-študijska čitalnica Argonavti
predavanje
Oddelek za pihala, trobila in tolkala GŠ Velenje
končen 19.30 Dvorana Kulturnega centra Rogaška Slatina
20.00 Local Celje Koncert v žr
Moje gledališče Ljubljana: Državni lopov
komedija za izven
S komedijo naprej!
Prihajajo gospod Bean in Kamni v žepu - Čigav bo véliki met?
Drobna jezičnica Colombina, izumiteljica novega narečja, Iva Krajne, je postala kraljica večera. Z njo seje veselil mladi Jaka Lah v vlogi Harie-kina, maskote Dnevov komedije.
nez Starina je iz Celja prestopil v novogoriško gledališče in od tam v Mestno gledališče ljubljansko, ki ima po financiranju enak status kot celjsko, sta modrovala in malo potarnala upravnika obeh gledališč, Boris Kobal in Borut Alujevič. V dvojčkih bo mnogim ostal v spominu predvsem do potankosti (že kar do karikature) izdelan lik Lelia, Uroša Smoleja.
Z Mr. Beanom gre komedija naprej! V petek prihajata iz Ptujskega gledališča Barbara Krajne in Primož Ekart. Spomnimo se ju tudi iz časov v celjskem ansamblu. V soboto bosta s Kamni v žepu nastopila neuničljivi, večni humorist Janez Hočevar - Rifle in upravnik Prešernovega gledališča Kranj, igralec Borut Veselko, tudi Česta gosta Dnevov komedije. Za sinka, ki mu ga je pred nekaj dnevi povila igralka Maša Derganc, smo Veselku čestitali že minuli petek.
Dnevi komedije so se v nedeljo popoldne s spremljevalno predstavo Let nad kukavičjim gnezdom v režiji Dušana Jovanoviča nagnili v drugo polovico. Dvorana je bila nabito polna, blestel je McMurphy, Jernej Šugman. Škoda, da se predstava poslavlja z repertoarja in da ni bila v tekmovalnem programu, so menili mnogi gledalci, saj bi zagotovo dobila zelo visoko oceno.
MATEJA PODJED Foto: SHERPA
srečanju z nekdanjimi kolegi, saj je bila članica celjskega gledališča kar 22 let. Večerni naslov komedijantke ji je odnesel Slavko Cerjak. Pozornosti in knjige s pesmimi igralke Mile Kač z naslovom Spomini je bil vesel. »Imenitno je bilo delati s tako zanesljivo ekipo.« V mislih je imel tudi režiserja Vinka Môderndorferja, ki ga v Celje žal ni bilo. V posteljo ga je položila bolezen, tako kot direktorico Špas teatra Urško Alič - Flajnik. Obležala sta (kajpak vsak na svojem koncu Slovenije) m rezultate po večerni podelitvi spremljala po telefonu. Če ne bi bilo zvitega Scapina z Jurijem Zrnecem, ki doslej po ocenah občinstva (4,75) še vedno vodi, bi bile mačke prve.
Vmes sta v soboto zvečer posegla Goldonijeva Beneška dvojčka iz MGL. V klasični komediji z vnaprej predvidenimi spleti in zapleti zamenjav zaradi podobnosti dvojčkov, enega neotesanega hribovca in drugega uglajenega gospodiča, je občinstvo najbolj ogrela služkinja Colombina, mlada Iva Krajne, ki si je izmislila novo narečje, »šta-jersko-madžarsko prleščino«. Ptujčanki, soprogi AljošeTer-novška in snahi Petra Ternovš-ka, mnogi se je spominjajo iz TV-nanizanke Čokoladne sanje, je uspelo nasmejati občinstvo prav na večer, ko se je na Ptuju začel pustni karneval. Ali je bil junak naslovne, dvojne vloge Gregor Čušin razočaran, ni izdal. Je pa zato režiser Dušan Mlakar tisti večer nekoliko mrko gledal. Ni izdal, zakaj. A zato je bil ves večer nasmejan Janez Starina, doma iz Jagnjenice pri Radečah, nekoč tudi član tega ansambla, nekaj Časa tudi upravnik celjskega in tudi no-vogoriškega gledališča. Med dobrotami iz Ledasa se je po predstavi hitro znašel. Morda je pogrešal le »kraljico mor-tadel« iz svoje TV-reklame. Ja-
Janez Bermež, za prijatelje Bučko, in Ljerka Belak sta bila vačer po mačkah neločljiva. Dolgoletna igralska kolega v celjskem gledališču sta si res imela kaj povedati. Predvsem sta nostalgično obujala spomine na mlada leta in lepe čase. Na vprašanje, zakaj je odšla iz celjskega gledališča, je tisti večer nasmejana in razpoložena Ljerka zamahnila z roko: »To je dolga zgodba!« Pa kdaj drugič.
Mačke iz Špas teatra so minuli petek na festivalu smeha v SLG Celje spraskale dvojčka iz MGL. Prigreble so si oceno občinstva 4,47 in konkurenco tistega tedna premagale za 0,33 točke. Še vedno vodi Scapinov zvitež s 4,75. Ga bo v petek presegel Mr. Bean s Ptuja ali v soboto Kranjčani s Kamni v žepu? Stave že padajo ... Celjani se s »kov-trom« ogrevajo na gostovanjih.
Kadar mačke ni doma, miši plešejo, komercialna predstava s profesionalnimi igralci, tipična komedija zmešnjav, ki se zaplete, ko ženič-ki pustita možička sama doma, na obisk pa prideta brhki mladenki. V preverjeni igralski ekipi je Ljerka Belak cvetela od ganotja in ob
Komedija s srcem in Valentinovte-den v najavnem nastopu Boruta Alu-jeviča. Glede na to, da bo ta konec tedna v znamenju pusta in Brance tovih krofov, se smemo nadejati kakšnega presenečenja. Sicer pa na fe-stivalu teče vino iz vinograda Romana Gracerja, ki je vsoboto v sponzorském kotičku razrezal in dal na pokušino še salamo (ponovitev menda sledi), medtem ko se je direktor V0C Bogdan Kočevar izkazal s peko slastnega kruha.
Celjski Bojan Umek in komedijant večera v Kadar mačke ni doma Slavko Cerjak, po rodu Krčana. Zagotovo sta si imela kaj povedati...
in skupna ocena. Vedno napeto dejanje pod skrbnim očesom računovodkinje gledališča Branke Aleš in ekipe.
TONDACH
Minulo sredo se je na celjskem sejmišču končal »Tondachov teden krovcev in trgovcev 2006« s strokovnim posvetom, kjer so se dotaknili aktualne tematike, kako prenoviti, sanirati ali postaviti streho. Udeležba je bila zelo visoka, saj seje posveta udeležilo več kot 500 slušateljev iz celotne Slovenije.
TONDACH Slovenija skrbi za redno izvedbo izobraževanj in posvetov, na katerih, sproti obvešča uporabnike in izvajalce o novostih, novih tehnikah pokrivanja, z veljavnimi predpisi, standardi in aktualnim dogajanjem na tem področju.
Udeležence posveta je najprej pozdravil direktor podjetja TONDACH Slovenija Jože Štrakl. Po njegovih besedah je bilo minulo leto poslovno zelo dobro, saj so izboljšali rezultate iz prejšnjih let ih so decembra 2005 presegli prodajo 1 milijon m2 streh, kar pomeni 18,5 milijona, prodanih strešnikov oziroma 1.040.000 m2 streh.V podjetju so si letos zadali cilj, da presežejo prodajo iz prejšnjega leta.
Omeniti pa velja tudi, da ima podjetje TONDACH trenutno najvišji, skorajda 30-odstot-ni tržni delež prodane kritine, kar je odraz dobrega sistema dela in povezanosti tako proizvajalca, prodajalca, izvajalca ter v končni fazi tudi uporabnika strešne kritine.
Od leve proti desni: prof. dr. AlešKranjc, univ.dipl.ing.grad., BožoBohar, univ.dipl.prav., Bojan Grobovšek, univ.dipl.inž., Jože Štrakl, direktor podjetja Tondach Slovenija, Boštjan Kalamar, proj. teh. vodja prodaje in Zvonko Anton Moravec, vodja proizvodnje
Veliko je nalog strehe. Pomembnih. H gradbeno-fizikalnim štejemo toplotno-izolacijske za letno in zimsko ugodje v prostoru, ki ga streha ščiti glede na klimatske pogoje, v katerih se zgradba nahaja. Pomembne so tudi zaščita pred vremenom, požarna in zvočna zaščita. K estetskim vlogam streh štejemo lep dolgotrajen izgled, prilagoditev objekta in strehe okolju, v katerem se nahaja. Ekološka vloga postaja vedno bolj pomembna in tudi cenjena. Zagotovo je pomembna tudi ekonomska. A ne vedno in ne za vsako ceno, tem več za. ceno argumentov in kvalitete.
TONDACH - prednosti njihovih izdelkov
. Glina je naravna in okolju prijazna. Surovina je čista glina (ilovica), posebnosti gline pa so: odpornost pred UV-žar-ki (ohranjanje barv), odpornost pred kislinami (kisel dež), odpornost pred lugi (npr. ptičji iztrebki), visoka mehanska obremenitev (teža snega, toča), negorljivost, mrazoodpornost. Glina je material najvišje kakovosti, ki jo dnevno preverjajo y proizvodnji, o tem pričata tudi certifikat ISO 9001:2000 in okoljevarstveno priznanje Natureplus.
Mešajo jo z vodo, sušijo in žgejo z zemeljskim plinom, barve so naravne brez kemičnih dodatkov, izdelava je okolju prijazna z internim recikliranjem.
Glina ustvari optimalno prostorsko klimo, saj naravni material omogoča najvišjo kvaliteto bivanja, naravne barve ustvarjajo toplino in domačnost, naravni materiali dihajo in živijo.
TONDACHOVE strehe imajo življenjsko dobo več kot 100 let. Niti teža snega niti toča jim nff morejo škodovati, naravne barve brez kemijskih dodatkov so tudi po letih intenzivnega izpostavljanja vremenu domačne in lepe kot prvega dne.
let garancije: 33 let vam iz tovarne brezplačno nadomestijo vse Tondachove opeke, ki jim dokazano primanjkujejo last- Mulde Verschiebe
»Tondachovega tedna krovcev in trgovcev 2006« več kot 500 slušateljev iz celotne Slovenije.
strokovnim posvetom, se je udeležilo
Novosti iz slovenske proizvodnje za trg Slovenije in Evrope v letu 2006
nosti, ki so opredeljene v ONORM EN 1304.
Dodatna garancija proti zmrzali: To dodatno garancijo priznajo za vse TONDACHOVE opeke, ki kažejo poškodbe zaradi zmrzali., ki so dokazano nastale zaradi napak v materialu. V tem primeru mora biti okrnjena nepropustnost strehe. V teh 33 letih prevzamejo dodatno tudi stroške popravljalnih del v višini stroškov krovca, če je streho dokazano prekril krovec, s katerim imajo sklenjeno koncesijsko pogodbo. Pridržujejo si pravico, da streho prekrijejo sanu ali jo prekrije pri njih pooblaščena oseba.
Opečne strehe tudi za nižje naklone novogradenj in sanacije
Opečna kritina je primerna za. novogradnje in sanacije že od 15 stopinj naklona dalje. Močno narašča povpraševanje po en-gobirani in glaziram kritini. Pesfer izbor kritin TONDACH zadovoljuje tako kupce individualne gradnje, investitorje gradnje za trg, kot tudi zahtevne arhitekturne izzive. TONDACH se dokazuje tudi z inova-tivnostjo. Ponudba strešnikov s pomičnim letvanjem daje možnost izbire za strehe nižjega naklona. Predvsem Mulde Versc-hiebe, Sidm Verschiebe in Carmen.
Slemenjaki: Najbolj poznani dodatni ke-ramičtii elementi so gotovo slemenjaki. Proizvajajo jih v raznih oblikah in dimenzijah. Tako poznamo slemenjak gladki, z gumbom, z nosom ter slemenjak zarezni. Namenjeni so izvedbi grebenov in slemen (prehodi med posameznim strešnimi krili) in ob pravilni suhomonlažni vgradnji nudijo idealni detajl za odvod zraka iz prezračevalnega kanala.
Zračniki: Že samo ime pojasnjuje njihovo funkcijo. V kombinaciji s slemenom omogočajo idealno delovanje zračnega kanala. V novi proizvodnji dodatnih elementov proizvajajo zračnike za celotno ponudbo vlečenih strešnikov TONDACH. Tridelni zračnik proizvajajo za strešnik bobrovec ter enodelni za strešnike zarezni bobrovec ih vlečeni zareznik. S proizvodnjo zračnikov, krajni-kov in snegolovnih strešnikov v lastni proizvodnji se je povečala tudi usklajenost leteli s preostalimi elementi strešne kritine,
Snegolovni strešnik: To je precej nepoznan izdelek in ga doslej v Sloveniji še niso izdelovali. Njegova funkcija je enaka klasičnim snegolovom iz pločevine. Pravilno položeni na strehi preprečujejo
zdrs snega s strehe in s tem morebitno škodo na kleparskih izdelkih (žlebovih) ali še huje, na mimoidočih ali tuji lastnini (avtomobilih...)
Moderna tehnologija omogoča, da nos, ki je drugače iz pločevine, izvedejo kar na osnovnem strešniku iz enakega materiala, kot je sama kritina (gline). Prednost tega je, da je snegolovni strešnik povsem identične barve kot strešna kritina in tudi sama garancija kakor tudi življenjska doba je enaka kot pri opečni kritini. Snegolovne strešnike proizvajajo v vseh barvah razen glazur.
Opečni krajnik: Ta strešni element je poznan predvsem po liniji stiskanih strešnikov. Pri proizvodnji vlečenih strešnikov pa so ti elementi, dokaj nepoznani ali povsem tidvi kot ha primer krajnik za strešnik zarezni bobrovec. Opečni krajniki liani nadomeščajo izvedbo klasičnega ravnega zaključka iz pločevine. V ta način izvedbe šo bile stranke do pred časom še prisiljene, kajti zaključnih elementov za vlečene strešnike na trgu ni bilo. Krajnik za bobrovec v tujini že dokaj poznajo in tudi vedno pogosteje uporabljajo. Kot. čista novost tudi na tujem trgu pa je krajnik za strešnik zarezni bobrovec. Z uporabo opečnih krajnikov damo strehi, še en detajl, ki streho naredi še lepšo, hkrati, pa pomeni tudi boljšo izvedbo v primerjavi s pločevinasto obrobo. Pri izvedbi z krajnikom se namreč izognemo prehodu iz stre-šrtekritinenapločevino, ki je pogosto vzrok za zamakanje zaradi, zadrževanja umazanije (predvsem listja ) v dilataciji obeh materialov. Krajnike proizvajajo v vseh barvah kot strešno kritino.
S proizvodnjo dodatnih keramičnih elementov podjetje TONDACH Slovenija zagotavlja trgu celoten strešni program, ki se je drugače dopolnjeval s proizvodnjo dodatnih keramičnih elementov iz tujine. Tako je zagotovljena izvedba v celoti iz naravnega materiala - gline, razen žlebov.
Že več let tudi sodelujejo pri organizaciji in izvedbi državnega prvenstva mladih krovcev in kleparjev, ki bo letos 8. in 9. marca v času sejma Dom v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Tondach je tudi letos prevzel generalno pokroviteljstvo, ker še splača vlagati v znanje pokrivanja streh. Najlepši dokaz zato so zadovoljne stranke in lepe strehe Slovenije in Evrope.
TONDACH SLOVENIJA d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru
BRALCI POROČEVALCI - nasveti
19
Rečiške debaterke spet na vrhu
rožice in cajcki
Visok krvni tlak je bolezen, ki jo mora nadzorovati zdravnik, vendar pa lahko tudi sami pripomoremo k njegovemu zniževanju. Koristijo nam lahko naravna pomagala.
Visok krvni tlak je sopotnik mnogih ljudi, zlasti starejših, v večji meri moških kot žensk. Bolj podvrženi so mu tudi ljudje s preveliko telesno težo, še zlasti, če se jim maščoba nabira okoli trebuha. Če spijmo veliko alkohola in jemo zelo slano hrano, tvegamo, da nas lahko doleti tovrstna tegoba. Visok krvni tlak (hipertenzija) je stanje, ki praviloma ne povzroča simptomov. Če ga ne zdravimo, pa je lahko hudo nevaren, saj povečuje tveganje za različne bolezni in vpliva na delovanje vseh pomembnih telesnih organov. Večkrat je tudi znak drugih obolenj.
Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg. O povečanem krvnem tlaku govorimo, kadar je višji kot 130/85 mm Hg. Kaj pa sploh je krvni tlak? To je tisti tlak, s katerim stolpec krvi pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični (»zgornji«) krvni tlak, ki ga izmerimo takrat.
Bela omela
Nad visok krvni tlak
Piše: PAVLA KLINER
kadar srce iztisne kri v žilje, in diastolični (»spodnji«) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (Hg).
Poglejmo nekaj zeliščnih pripravkov, ki nam lahko pomagajo v boju s povišanim lovnim tlakom. Na prvem mestu je gotovo česen (Allium sativum), ki je naravni antibiotik, ker pa vsebuje tudi sestavine, ki znižujejo krvni tlak, ga je treba vključiti v vsakodnevno prehrano. Če ne maramo surovega, ga kuhamo ali dušimo skupaj s hrano, saj učinkovine ostanejo aktivne kljub toplotni obdelavi. Za česnov prevretek rabimo 4 stroke česna - olupimo jih, zmečkamo in nekaj minut kuhamo v 2,5 decilitra mleka. Nato napitek malo ohladimo in precedimo. Pijemo po dve majhni skodelici na dan, zjutraj in zvečer zunaj obrokov. Tako pripravljen prevretek močno koristi tudi pri arterosklerozi.
Tudi poparek iz žajblja (Salvia officinalis), poprove mete (Mentha piperita) in sladkega korena (Polypo-dium vulgare) je lahko v pomoč. Omenjena zelišča zmešamo, eno žličko prelijemo z 2,5 decilitra vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut in nato precedimo. Pijemo po dve skodelici na dan ves teden, nato kuro zaključimo. Tudi prelivek iz listov bele omele (Viscum album) je zelo učinkovito sredstvo za zmanjševanje pritiska. Liste zdrobimo, jih prelijemo s 7,5 decilitri mrzle vode in 7 do 8 ur namakamo. Nato rahlo segrejemo in precedimo. Pijemo tri majhne skodelice na dan, zunaj glavnih obrokov.
Slepi in slabovidni ustvarjajo
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje vsako leto poskrbi za razvedrilo svojih članov. Tudi letos so izkoristili priložnost in se zbrali v Podčetrtku, kjer so ustvarjali v okvira dveh delavnic. Učili so se peči krofe in ustvarjati velikonočne okraske.
Omenjeno društvo deluje na območju 33 občin celjske regije in trenutno vključuje 400 članov in približno sto nečlanov. Društvo ima status društva v javnem interesu in status invalidske organizacije.
Osnovni cilji so pomoč slepim in slabovidnim zaradi posebnih potreb pri doseganju kakovosti življenja, zlasti uveljavljanja človekovih pravic, nediskri-minacije, avtonomnosti kot uporabnikov storitev, socialne pravičnosti, enakih možnosti, vzpodbujanja slepih in slabovidnih ter njihovega ekonomskega, zdravstvenega in pravnega varstva. S tem namenom društvo izvaja posebne socialne in druge programe in oprav-
lja določene storitve za zadovoljevanje potreb slepih in slabovidnih na način, da se lahko čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v okolje.
Za gospodinjstvo in ročnodelske spretnosti
Takšna posebna socialna programa je društvo izvedlo ob koncu tedna v Podčetrtku. Eden se je imenoval usposabljanje za gospodinjstvo in je potekal pod vodstvom Barbare Cokan - Mraz. V njem je sodelovalo deset članic in članov. Program je zajemal svetovanje v zvezi z izborom in s pripravo hrane, usposabljanje za uporabo klasičnih in prilagojenih gospodinjskih pripomočkov, svetovanje v zvezi z nabavo in načinom uporabe posode in jedilnega pribora, usposabljanje za pripravo energetsko in zdravstveno popolnega obroka, svetovanje in usposabljanje za primerno obnašanje za mizo in svetovanje v zve-
zi z ureditvijo bivalnih prostorov, delovnih površin, dodatne osvetlitve za slabovidne.
Drugi program se je imenoval usposabljanje za ročna dela in je zajemal organiziranje in izvedbo začetnega in nadaljevalnega usposabljanja za praktične aktivnosti glede na zanimanje uporabnika (pletenje, opletanje, izdelovanje okraskov za dom, kot so opletene vaze, izdelavo okrasnih velikonočnih jajčk za velikonočno okrasitev prostorov, spominki iz lepenke za valentinovo). Ustvarjanje je potekalo po budnim očesom Dragice Satler.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih prireja različne delavnice, ki se jih lahko vedno udeležijo slepi in slabovidni člani ali nečlani. Delavnice oziroma posebne socialne programe vsako leto organizirata in koordinirata Nada Močnik, tajnica društva, in predsednica društva Olga Horak.
DAMJANA KRALJ
Konec januarja so v OŠ Oskarja Kovačiča v Škofijah pripravili osnovnošolski debatni turnir, ki so se ga udeležile tudi debaterke OŠ Rečica ob Savinji. Že na prvem osnovnošolskem turnirju tega leta so Rečičan-ke pokazale, česa so sposobne, saj so v Križevcih dekleta pobrala vsa prva mesta tako v kategoriji najboljših govork kot tudi v skupnem seštevku točk.
V Škofijah so bila rečiška dekleta v večjem številu, saj sta se prvotnima dvema ekipama pridružili še dve. Med osmimi ekipami, ki so se tokratnega turnirja udeležile, so Rečičanke pobrale prva štiri mesta. Deležne so bile veliko pohval sodnikov, ki so menili, da dekleta debatirajo že na srednješolski ravni. S tem se je strinjala tudi direktorica zavoda Za in proti Bojana Skrt, ki je bila nad nastopi deklet več kot navdušena. Prvo mesto so osvojile Maša Zavolovšek, Mojca Brezovnik in Barbara Le-var, ki so v finalu za las premagale Rebeko Pečnik, Klavdijo Kaker in Valerijo Mlinar. Na tretjem mestu so pristale Zala Štiglic, Dam-
jana Coličnik in Špela Rač-nik, tik za njimi pa Lara Se-lišnik, Mojca Teržan in Mojca Korenjak. Ves čas sta
dekleta spodbujala mentor Jani Prgič ter Urška Prislan, ki je na tem turnirju sodelovala kot časomerilka.
Rečičanke so pometle s konkurenco tudi pri izboru za najboljših pet govork, kamor so
se med prvih pet uvrstile kar štiri. Maša Zavolovšek je postala druga najboljša govorka, tretja je bila Barbara Levar, četrta Mojca Brezovnik, sledila pa ji je Damjana Golič-nik. Neverjetno je, da se je v tako majhni šoli zbralo kar 12 odličnih govork, torej štiri odlično pripravljene ekipe, ki podirajo rekorde in hitijo novim
izzivom naproti. Zahvala gre tudi sponzorjema, ki sta pomagala pri organizaciji prevoza, Jožetu Melavcu in Žagi-Ti-ples. Debaterke OŠ Rečica ob Savinji so torej še enkrat dokazale, da jim je javno nastopanje »mala maPca« in upravičile sloves ene najboljših osnovnošolskih debatnih ekip.
ŠPELA RAČNIK
V Velbani gorci o vinu in domovini
Proslava ob kulturnem prazniku v Velbani gorci je bila že sedma po vrsti, zato tudi ne preseneča, da se je zbralo okrog 100 poslušalcev iz bližnjih in daljnih krajev in napolnilo prostor do zadnjega kotička.
Program je povezoval kulturnik Marjan Marinšek. Sodelovali so pevci Pilštanjski gospodarji, glasbenik Viki Ašič, odličen baritonist Andrej Bremec in mladi iz Podčetrtka.
Prireditev je bila v znamenju predstavitve knjige Pesmi v čast vinu in domovini, ki jih je zbral Mitja Gobec. Obsega preko 200 strani, v njej pa so pesmi različnih avtorjev, med njimi tudi Slavka To-pliška, ki nam jih je tudi re-
citiral. Knjigo je predstavil predstavnik Mladinske knjige Damjan Švaro.
Po izvrstni prireditvi sta nas gostitelja Gelca in Slavko Toplišek presenetila z dobrotami iz krušne peči in z domačo kapljico, ob kateri smo nazdravili in zapeli. Srečanje smo nadaljevali v njihovi kleti. Viki Ašič je raztegnil meh harmonike, baritonist pa je čudovito zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. Domov smo odhajali polni lepih občutkov in z željo, da se prihodnje leto znova vidimo.
Hvala vsem nastopajočim, ki so napolnili naša srca ter gostiteljema in organizatorjem za čudovit večer.
DRAGICA MARČIČ
Predstavitev knjige (z leve): Damjan Švaro, Marjan Marinšek in Slavko Toplišek
CE
ne na tržnici If CELJU
VRSTA BLAGA	CENA
ZELENJAVA BUČNO QUE	590-1500
CVETAČA	580-750
ČEBULA 150-320	
ČESEN	490-790
FIŽOLVZRNJU	350-1200
HREN	850
KOLERABA	200-400
KORENJE	180-300
KROMPIR 80-150	
OHROVT	300450
PAPRIKA	690
PARADIŽNIK	490-650
PETERSIU 600-1000	
PESA	250-300
POR	500-600
REDKVICA šopek	250
REDKEVČRNA	250-300
RADIČ	700-1200
MOTOVILEČ	2500-3000
REGRAT 1000-1500	
SOLATAGLAVNATA	800
ENDIVJA	400-500
SPINACA	1500
Moji prvi spomini so na topel mamin jezik, ki ma ja božajoče umival, na mehke kosmate kepice, ki so se z menoj prerivale za mamino mleko, Mmmmm, še sedaj se obliznem ob spominu na mamino mleko...
dom
Ko iz majhnega zraste veliko ali zgodba enega kosmatinca
Zgodba pod slikami pove vse - mi bomo tudi tokrat pripisali le njihov naslov in telefon, da boste srečen konec zgodbe hitreje »našli«. Njihovi telefonski številki sta 749-0-600 ali 749-0-602. Do Jarmovca, kjer je zavetišče Zonzani, pa boste najlažje prišli, če boste z avtoceste Celje-Maribor pri odseku za Dramlje zavili proti Šentjurju, nato pa sledili tablam zavetišča.
Moj zdravnik 2006
Popotoval sem, dokler nisem zopet začutil naklonjenosti človeka. Dobri ljudje so me nahranili (morda res nisem bil kaj prida volk, ko je bilo treba loviti in bil sem podhranjen), a vseeno sem čutil nekakšno zadržanost. Imeli so še eno živalco, več pa si tudi niso mogli privoščiti. Tako sem prišel v za vetišče, ki je že lep čas moj dom. Tu je kar v redu, a živalic je res veliko, tako da me roka boža manj, kot bi si želel. A vseeno je v meni upanje, da pome pride nekdo, ki me bo imel rad, saj res nisem volk, ampak kuža, ki sodi poleg svojega človeka.
Revija Viva je letos že desetič pripravila akcijo Moj zdravnik, ki bo trajala do sredine marca. V njej lahko sodelujejo tudi bralci Novega tednika, ki se z glasovnicami potegujejo tudi za lepe nagrade.
Vsak torek bomo objavili kupon, na kalerem lahko glasujete za svojega najljubšega družinskega zdravnika ali zdravnico, ginekologinjo ali ginekologa ter pediatrinjo ali pediatra. Bralci lahko glasujete za enega, dva ali vse tri zdravnike, upošteva pa se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti, ki bo zbral absolutno največje številko glasov, dobi naziv Moj zdravnik 2006.
Med prispelimi kuponi naših bralcev bodo vsak teden izžrebali dobitnika polletne naročnine na revijo Viva, ob koncu akcije pa bodo med vsemi glasovalci izžrebali tri glavne (kuhinjski aparat Magic Bullet) in več kot 50 praktičnih nagrad (med njimi 20 odej Dormeo).
Tedensko nagrado (polletno naročnino na revijo Viva) prejme Stanislava Bezovšek, Arclin 66, 3211 Škofja vas. Glasovala je za zdravnika Igorja Praznika,
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Ker sem začutil, da človek noče biti moj najboljši prijatelj, seje v meni prebudil volk in šel sem svojo pot...
REPA KISLA	300400
ZELJE PRESNO	300400
KISLO ZELJE	120-150
ZELENA	500
SADJE	
ANANAS	500
BANANE	350
GROZDJEBELO	1000
GROZDJERDEČE	900
... a nikoli nisem dovolj zrasel. No, takega mnenja so bili moji lastniki. Dejali so tudi, da sem preveč prijazen, da nisem čuvaj. Ne vem, zakaj bi se moral zaganjati v ljudi, ki mi niso nikoli nič storili ...
To bi lahko bila zgodbica vsakega od teh kosmatinčkov. Ima svoje lepe in žalostne trenutke, kot jih imamo vsi. Pomembno je le, da konec zgodbi še ni zapisan inje lahko srečen! Pomagajte pisati srečne konce podobnim zgodbam, pridite po živalce v zavetišča, pa naj bodo to kužki ali muce.
Čez čas so prišli ljudje, ki jih mamica ni poznala. Vse so nas pretipali, nekaj mrmrali, nato pa so me odpeljali. Otroci v novi hiši so bili zelo prijazni z mano, lepo smo se igrali, umival sem jim lička, oni pa so me božali... A to veselje je trajalo le nekaj časa, nato so pozabili name, jaz pa sem rasel...
lacje
tednik
©bwestil® ©giašewaicemi
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob t©rkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
rJSř" SLAV!CA MARN, s.p.
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 " IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI

•lažja I
PRODAM
FIAT punto 55 S, letnik 1996, reg. do 12/ 2006, prodom. Telefon 041 537-683.
L 206
CITROEN xontio 2,0 ugodno prodom. Telefon 031 737-758. Fiot punto 55 S ugodno prodom. Telefon 040 230-124.
731
R d» 1,4 rt, letnik 1993, centralno daljinsko zaklepanje, el. pomik stekel, prodom za 150.000 SIT. Telefon 041 851-422, 5774-462.	?49
T0Y0T0 rav 4 d-4d 2,0, letnik 2003,59.000 km, 5 vrat, prvi lastnik, prodom. Telefon 041482-820.	L210
OPEL torsa tily 1.0,1.1999,40.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon (03) 7492-284.	762
PARCELO, 3600 m2, Polžanska Gorco, Sladka Gora, urejen dovoz, prodorno, cena
{03)5451-881.	730
PARCELO, približno I ha gozda in približno 1 ho obdelovalne zemlje, no drugi lokaciji 4 ha gozda, prodam. Telefon 5773-822.	746
GRADBENO parcelo v Šentjurju prodom. Telefon 031 325-776,031 662-484. p
KUPIM
CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik, Šentjur ali bližnja okolico. Zazidljivo parcelo, 600 do 2000 m2, na dobri lokaciji, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 640-674.207 MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n
PRODAM
NAKLADALK0 Sip 19, hidravlični dvig grebena, prodam, možno menjova za govedo. Telefon 031 839-805. 729 KOSILNICO Sip roto 170, odjemalec silaže, slar 2 leti, prodam. Telefon 5794-212.
Š143
TRAKTOR steier 18 km, brezhiben, prodam.
Telefon 031 709-823.	764
PRIKOLICO traktorsko 2,5 m»l,5 m novo in vile za prenos bal, prodam, telefon 031 826-782.	768
R-
EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-
NA Zelenici oddam zo daljše obdobje garsonjero, 38 m', opremljeno, z lastnim parkirnim prostorom. Telefon 041 743-728.	689
SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam urejeni nekadilki. Telefon 041 367-143.	742
m [z mojim doplaô-
GARSONJEROza lom) zo dvoir sonjera se nahaja na lavi v 1. nadstropju bloka. Telefon 041610031. p STANOVANJE lastništvo Nepremičnin, 60 m2,
PISARNO, 54 m2, nanaslovu Molgojevo 18 in 20, vj
■■ljiljan«
PARCELO, 2880 m2, na sončni legi (zazidal-noslvpostopku), ob cesti LaškoRimske Toplice, nasproti gostilne Šuhel, ugodno prodam. Telefon (03) 5731-829.L203 PARCELO, 300 m2, s staro hišo, vTrnovljah, prodam. Telefon 041 620-862. 709
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
IVANE KAPUN
se iskreno zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice Celje in intenzivnega oddelka bolnišnice Topolšica za humano opravljeno negovalno delo in požrtvovalno strokovno medicinsko pomoč.
Zahvaljujemo se župnikom g. Jožetu Turku, g. Viliju Kaučiču, g. Marku Tostovršniku in g. Ingacu Magdi-ču za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru župnijske cerkve sv. Marjeta v Rimskih Toplicah, moškemu pevskemu zboru Rimske Toplice, pihalni godbi Laško, govorniku g. Ernestu Veršcu in vsem, ki so darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Sinova Franci in Janez, hčerke Marija, Jožica in Majda z družinami in ostalo sorodstvo
PRODAM
POMIVALNO kuhinjsko korito Kolpa diva, bele barve (dvojno) prodom. Telefon 041 576-166.	754
OTROŠKO sobo, kompletno, v beli barvi, prodam. Telefon 041759-810. 658
BUKOVA drva vgoleh prodam. Telefon 041 763-861.	713
www.radiocefJe.coin
PRODAM
TEUCO, sivo rjavo, 350 kg, prodam. Telefon 041878-565.	Ž86
PRAŠIČA, 100 kg, prodam. Telefon 031 565-534, (03) 5799-254. 708 PRAŠIČA zo zakol prodom. Ivan Mravlak, Šentjanž, Štore.	715
ŽREBIČKĐ haflinger, žigosano, storo 9 mesecev, prodam. Telefon 051 264-755, 051234-421.	745
PRAŠIČA za zakol, približno 180 kg, hranjen z domačo hrano, prodam. Telefon 041 48W04,041 932-414. 745 BIKCA in teličko, rj. pasme, težko približno 140 kg, prodom. Telefon 041 980-981.
751
KOZLIĆA, starega 10 mesecev, prodamo.
Telefon 041 810-649. Š138 TELIČKE simentalke, 170 kg, prodam, ceno po dogovoru. Telefon 031 288-114.
Š135
DVA 100 kilogramska prašiča, krmljenaz domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 820-809.	Š139 8URSKE koze za pleme in kozliće za zakol prodam. Telefon 041265-120. ši4i DVE teliti, breji 8 mesetev, prodam. Telefon (03)5739-329. L213 BIKCA 200 kg brez številke in kobilo, staro 2 leti, posmefuksa z liso, prodam. Telefon 031 228-564. 764 KOBILO posavko, storo 6 let, brejo, težko 600 kgter kobilo haflinger staro4leta, težko 550 kg, brejo, prodam. Telefon 031 709-823. 764 OVCO solčavske pasme prodam za 8.000 SIT. Telefon 041 257-666. 269
SENO, balirano v kockah ali refuzi, prodam ali menjam za živino. Telefon 5771-698.	737
VIH0, belo in rdeče, cena po dogovoru, ugodno prodam. Telefon 031228-810, Vili Koren.	745
SUHO seno, sušeno na grablje, zelo kakovostno, prodam. Imeti morate lasten prevoz. Telefon 031795-825. 747 KROMPIR, primeren za sajenje, sorta mi-nervD, calingford, romano, desire, prodom. Telefon 041 742-334. 740
SENO, olavo, prodam oli menjam za hlevski gnoj. Telefon 031 875-528. 748
FIŽOL, rumeni stroki in rumeno zrnje in rumeni »kiflček« za seme, večjo količino, kupim. Telefon 0313054)74. 759
PRODAM
GUME, rabljene, ohranjene, od 12do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. 0. o, Pokopališka 39, Ljubljano. Telefon (01 ) 5404-677, 040234-969.	n
BON za 8-dnevno potovanje v Španijo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 738-477.	694
GUME zo traktor, rabljene, 7,50-20 in 13,6X28, primerne za univerzál ali fiat, pogon 4"4, prodam. Telefon 041 793-717.	, 675
TISKARSKO opremo Ofset, stroj A3, rezolko, 60 cm, razvijolko, ceno 700.000 SIT, hp color laser jet, nov, prodam zo 200.000 SIT. Telefon 031 650-117. 727 VINOGRADNIŠKE klopotce, primerne tudi za darilo, prodam. Telefon 031 209-906, 041803-754.	728
8-DNEVN0 potovanje v Španijo prodam po polovični ceni. Telefon (03) 5826-031.731 8-DNEVNO potovanje po Španiji prodam po ugodni ceni. Telefon 041 840-027.737 S0LARI J, ležeči, 24 žarnic + obraz, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-361, 041 803-058, Andrej.	734
SUHE hrastove deske in traktorsko kosilnico (greben) prodam. Telefon 041 647-308.	Š136
BON zo Mnevno potovanje po Španiji prodam za 40.000 SIT. Telefon 041 908-565.	S142
OTROŠKI voziček, design ABC, rabljen 8 mesecev, modro bež barve, veliko kolesa, primeren ad dojenčka naprej, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 660-988, (03) 5793-303.	757
BELE koze in vitrino, baročni slil, s steklenimi vrali, prodam. Telefon 041 641-650.
ORIGINAL kljuko in 2 prtljažnika za Ford prodam. Blagojevič Rado, Kraigherjeva
ZIDANO garažo na Opekamiški cesti takoj oddam. Telefon 051 363-500, (03) 425-8850, od 8. do 15. ure. 710
Umrla je naša upokojena sodelavka
FRANČIŠKA LIPAR
strežnica,
zaposlena na Neonatalni enoti ginekološko porodniškega oddelka
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
Bolezen te vzela je iz zemeljskih vezi, ponesla te tja, kjer ni gorja. Ko zaželimo tvoje si bližine, pridemo tja v ta 1 rami kraj tišine tam srce liho se razjoče, saj verjeti ni
date

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega n
i, očeta in dedija
IVANA BRINOVCA
iz Štekličeve 1 na Ljubečni
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali na njegovem domu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi veliko prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala sindikatu Ljubečna, Transportu Žalar, Lugariček s. p., vrtnariji Naglič, g. župniku Alojziju Kostajnšku za lepo opravljen cerkveni obred, Martinu Rezarju, pevcem in trobentaču za odpete žalostinke.
Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Anica, sinova Jani in Jožek z družinama
NUDIMO pošteno delo zo pošteno plačilo. Informacije po telefonu (03) 7050-800 oli (040) 431-561, Demon s. p., Parižlje 145, Braslovče.	p
ZAPOSLIMO avtokleparja za popravila tovornih vozil. Jonnčd. 0.0., Obrtniška c 8, 3220 Štore, informacije po telefonu 041 611-747.	597
IŠČEM nekajurno tedensko delo: čiščenje, pospravljanje... Telefon 031 707-293, dopoldan.	733
ZA čiščenje gostinskega lokala iščemo pridno in pošteno žensko. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 041602-434. Roman Beriožnik s.p., Cesta na Ostrožno 82, Celje.	763
ZAPOSLIMO TRGOVCA
na bencinskem servisu OM V SLOVENIJA v Šentjurju.
Dodatne informacije po
telefonu: 041 672-385
Vloge pričakujemo v osmih dneh na naslov: C&Cd.o.o.. Ljubljanska 6, 3230 Šentjur
ZAPOSLIMO strojnega tehnika z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj, starost nad 21 let, z organizacijskimi in komunikativnimi sposobnostmi, z izpitom B kategorije, za delo skupinovodje ravnanja z nevarnimi odpadki. Ekosan d. o. o., Ulica V. prekomorske brigade 4,3000 Celje, lelefon (03)490-2035. 738 PARKETARSTVO lager d.o.o., Proseniško 14, Šentjur zaposli 1 mizarja in I pomožnega delavca v proizvodnji parketa. Pogoji: moški, starost do 30 let, samostojnost pri delu na lesno obdelovalnih strojih. Informacije po telefonu 041 654430 oli osebno od 8. do 10. ure ali od 16. do 18. ure.	n
ŠIVAMO zavese, prte, izmerimo in zmontira-mo ugodno in hitro. Telefon 031 713-073. Brigita Rep, Drapšinovo 17, Celje.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON
RADIA CELJE
22
rza dela
1TEDNK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CELJE
Gradbeni delavec
gradbena dela; do 3.3.2006; Cepin Branko s.p., Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88,3211 Škofja vas. Snažilka
čiščenje prostorov; do 24.2. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podnižnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje;
čiščenje poslovnih prostorov; do 2. 3. 2006; Hudournik d.o.o. Štore, Laška vas pri Štorah 20,3220 Štore. Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v lesni proizvodnji; do 24. 2. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
voznik tovornjaka, medkrajevni prevozi v cestnem prometu s težjimi dostavnimi vozili; do 24.2.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje;
pomoč pri krovskokleparskih delih; do 24.2.2006; Čater Boris s.p., Avtoprevozništvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100, 3211 Škofja vas;
čiščenje in lažja administrativna dela; do 24.2.2006; Fin-commerce d.o.o. Celje, Teharska cesta 4, 3000 Celje.
Pomožni tapetnik
pomoč v tapetništvu pripravljalna in druga pomožna dela pri tapeciranju, polaganju podov, montaži; do 24. 2. 2006; Kuder Jože s.p., Polaganje talnih oblog in tapeciranje, Zadobrova 35,3211 Škofja vas.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
voznik tovornjaka; do 18.3. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
monter sejemske opreme in šotorov na terenu; do 24. 2. 2006; Kuzma Andrej s.p.. Biro Ogis, Pucova ulica 19,3000 Ce-
l]eKovač
ročno kovaško oblikovanje elementov; do 24.2.2006; Ma-rojevič in družabniki Negro-mont d.n.o., Železarska cesta 3,3220 Štore. Ključavničar obdelovalec kovin - moški; do 28.2.2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6,3000 Celje. Oblikovalec kovin monter na terenu, dobro poznavanje kovinskih materialov, raznih načrtov, orodij in pripomočkov za delo, delo na terenu po Sloveniji in tujini, delo v Celju; do 21. 2. 2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljubljana.
Frezalec
rezkanje po tehnoloških predpisih; do 3.3.2006; Center ISI invalidsko podjetje d.o.o.. Železarska cesta 3,3220 Štore. Avtomehanik serviser-vulkanizer, prodaja in montaža tovornih pnevmatik na širšem območju Celja; do 21.2.2006; Pneuhage d.o.o.. Stegne 33,1000 Ljubljana;
servisiranje motornih sani, vodnih skuterjev, štirikolesni-kov; do 21. 2. 2006; Ski & Sea d.o.o. Celje, Mariborska cesta 200a, 3000 Celje;
vodja avtomehanične delavnice; do24.2.2006; Žonta d.o.o.. Transport, tehnični pregledi in servisne storitve, Gaji 44,3000 Celje. Elektromontér elektromonter; do 24. 2. 2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6, 3000 Celje. Elektrikář elektronik elektromontažna dela v av-toindustriji, v tujini (izvajanje del v Dusseldorfu, Eisenachu ... v Nemčiji); do 22. 2. 2006; Lunta inženiring d.o.o., Polana 2, 2311 Hoče. Tesar
izdelava in montaža strešnih konstrukcij, opažanje, razopa-žanje; do 28.2.2006; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje;
tesar; do 28. 2. 2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Zidar
zidar; do 3. 3. 2006; Cepin Branko s.p., Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88, 3211 Škofja vas;
zidar; do 28. 2. 2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje;
zidarska dela; do_28.2.2006; Sarić Milovan s.p. Štore, Cesta XIV. divizije 11,3220 Štore.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 18.3.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
HITRO NAROČITE
na
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR, tudi letnik 2006^ s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
Voznik avtomehanik
voznik, komisionar za Celje; do 28. 2. 2006; Asinus d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000
voznik tovornjaka po Sloveniji; do 8.3.2006; Gratours d.o.o. Škofja vas, Škofja vas 30,3211 Škofja vas;
voznik tovornjaka; do 24.2. 2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Skladiščnik
skladiščna dela; do24.2.2006; Kuzma Andrej s.p., Biro Ogis, Pucova ulica 19, 3000 Celje. Prodajalec
prodajalec, blagajnik; do 2. 3.2006; Brance Borut, s.p. Agencija Brance, Zadobrova 23,3211 Škofja vas;
prodajalec kozmetičnih izdelkov; do 24.2.2006; Limoni d.o.o. Parfumerije v Sloveniji, Partizanska cesta 79, 6210 Sežana;
prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov; do 4.3.2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7,3000 Celje;
prodajalec pohištva; do 15. 3.2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje;
prodajalec, delo v Celju; do 28.2.2006; Veletekstil d.d. Ljubljana, Leskoškova cesta 10,1000 Ljubljana. Natakar
strežba pijač; do 24.2.2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4,3000 Celje;
strežba pijač; do 4. 3. 2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Lesarski tehnik komercialist; do 21.2.2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42,3000 Celje. Strojni tehnik zbiranje, prevoz in predelava nevarnih in nenevarnih odpadkov, ADR prevozi; do 21. 2. 2006; Ekosan d.o.o., Ulica V. Prekomorske brigade4,3000 Celje. Elektrotehnik postavljanje ozvočenj in osvetlitve za prireditve, monta-žaozvočenj in osvetlitve, vzdrževanje opreme, razna druga dela; do 23. 2. 2006; Dega sistemi, d.o.o., Čopova ulica 23, 3000 Celje;
vodja montažnih del; do 24. 2.2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6,3000 Celje. Turistični tehnik prodaja turističnih aranžmajev; do 21.2.2006; Condor travel turizem in storitve d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 14,3000 Celje. Ekonomski tehnik pomožna dela v administraciji; do 24.2.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
materialni knjigovodja; do 4. 3.2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje.
Ekonomsko komercialni tehnik
komercialist, pospeševalec na terenu za gostinstvo Štajerska; do 28. 2. 2006; Univerzál commerce d.o.o. Ljubljana, Novo polje, Cesta IV1,1260 Ljubljana - Polje. Zdravstveni tehnik medicinska sestra v DE Splošna medicina v cenru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog; do 21.2.2006; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5,3000 Celje.
Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 22.2.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
vzdrževanje čistilnih naprav in črpališč; do 24.2.2006; Vodovod - kanalizacija d.o.o.. Lava 2,3000 Celje.
Inž. strojništva konstruktér strojev in naprav za proizvodnjo furnirja; do 24. 2.2006; Valmar d.o.o.. Trgovina, turizem in storitve. Lava 7, 3000 Celje. Varnostni inženir vodja varnostne službe za varovanje ljudi in premoženja; do 24. 2. 2006; Elit, Vidmar & Oartner k.d. Družba za posredovanje Celje, Opekarniška cesta 10,3000 Celje. Višja strokovno izobrazba strokovni sodelavec pri upravljanju trgovskih centrov, del. mesto vCelju; do 3.3.2006; Hypo PC d.o.o., Dunajska 117, 1001 Ljubljana.
Univ. dipl. inž. elektrotehnike
aplikacijski-podporni inženir, tehnično svetovanje; do 21. 2. 2006; National instruments d.o.o., Kosovelova ulica 15, 3000 Celje.
Dipl. inž. elektrotehnike (vs)
projektant elektroinštalacij; do 24.2.2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
strokovni sodelavec na področju ekologije; do 21.2.2006; Kova d.o.o. Družba za izvajanje komplet, varstva pri delu. Teharska cesta 4, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist trženje programske opreme, pripravnik; do 24.2.2006; MRI d.o.o.. Računalniške storitve in zastopanje Celje, Mariborska cesta 7, 3000 Celje. Dipl. ekonomist (vs) posrednik v prometu nepremičnin; do 5. 3.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Magister ekonomije vodja financ, organiziranje in nadzor dela financ; do 28. 2. 2006; Aero d.d. Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Dipl. inž. radiologije (vs) izvajanje zaščitnih ukrepov iz varstva pred IO sevanji, izvajanje ukrepov iz varstva pri delu, izvajanje metod odik RTG slikanja na: dignaostiki za ko-ronografije ter skeletna, pulmo-loška, travmatološka, urološka, gastroenterološka, ultrazvočna diganostika; do24.2.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist anesteziologije z reanimato-logijo
zdravnik specialist anesteziologije in reanimatologije, usposabljanje za delovno mesto; do 24. 2. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univerzitetna izobrazba projektant požarne varnosti; do 21.2.2006; Kova d.o.o. Družba za izvajanje komplet, varstva pri delu. Teharska cesta 4, 3000 Celje;
direktor Zgodovinskega arhiva Celje, del. mesto v Celju; do 24. 2. 2006; Ministrstvo za kulturo Ljubljana, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
delo v proizvodnji inox pločevine; do 26. 2. 2006; Vrbov-šek Zdenko s.p., Inox Vrbov-šek. Spodnja Rečica 81, 3270
Monter ogrevalnih naprav
monter ogrevalnih naprav; do 24. 2.2006; Kerin Ivan s.p. Laško Inštalacije Kerin, Marija Gradec 58, 3270 Laško. Monter hladilnih naprav monter strojnih inštalcij hladilne tehnike; do 24. 2. 2006; EHO d.o.o. Elektrika, hladilniš-tvo in ogrevanje, Brezno 7,3270 Laško. Avtomehanik serviser-vulkanizer, prodaja in montaža tovornih pnevma-
tik na širšem območju Celja; do 21.2.2006; Pneuhage d.o.o.. Stegne 33, 1000 Ljubljana. Elektrikář energetik serviser hladilne tehnike; do 24.2.2006; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7,3270 Laško. Zidar
montaža demit fasad, lepljenje izolacijskih plošč, priprava malt, mešanje osnovnega in zaključnega sloja, montaža delovnih odrov; do 24. 2. 2006; Tim d.d. Laško, Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 8. 3. 2006; Hliš Mihael s.p. Rimske Toplice Prevoz stvari in oseb, Paneče 36,3272 Rimske Toplice.
Dipl. inž. strojništva (vs) prodajni inženir; do 24. 2. 2006; EHO d.o.o. Elektrika, hla-
vodja programa izolacijskih panelov in kabelskih polic; do 24.2.2006; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7,3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptar; do 4. 3. 2006; Cizej Andreja -Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Univ. dipl. ekonomist direktor družbe; do 28. 2. 2006; Radeče papir d.d.. Njivice 7, 1433 Radeče. Doktor dentalne medicine zobozdravnik; do 21.2.2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8,1433 Radeče.
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik specialist splošne medicine; do 3. 3. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško;
zdravnik po opravljenem se-kundariatu; do 21. 2. 2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Kuharski pomočnik
kuhar; do 24. 2. 2006; Atel-šek Marko s.p., Dol-Suha 38, 3332 Rečica ob Savinji.
Prodajalec
prodajalec mesar; do 3.3.2006; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, za kadrovsko službo, Engrotuš d.o.o. Celje Supermarket Tuš Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje.
Zobotehnik
zobna asistentka; do 24. 2. 2006; Dr. Saud Mešić, Savinjska cesta 6, 3330 Mozirje,
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pomožni delavec
pomoč pri pleskarskih in fa-saderskih delih; do 15.3.2006; Podgrajšck in drugi d.n.o., Ve-šenik 8,3210 Slovenske Konji-
Osnovnošolska izobrazba
pomoč pri gradbenih delih; do 3.3.2006; Kohne Albin s.p.. Zaključna obrtna dela v gradbeništvu, Ulica Pohorskega bataljona 9, 3214 Zreče;
pomožna dela v proizvodnji, sestava PVC oken in vrat; do 28. 2. 2006; Special Ribič PVC, d.o.o.. Tovarniška cesta 5,3210 Slovenske Konjice.
Strugar
stnigarska dela na stružnici; do 3.3.2006; Garant shop d.o.o., Sveti Jernej 40, 3215 Loče.
Zidar
zidar; do 18. 3. 2006; Kohne Albin s.p.. Zaključna obrtna dela v gradbeništvu, Ulica Pohorskega bataljona 9, 3214 Zreče.
Voznik autobusa
voznik avtobusa; do 3. 5. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44, 3206 Stranice.
HOV! tednik
borza dela
23
Natakar
strežba pijač, delovno mesto je na bencinskem servisu OMV v Slovenskih Konjicah; do 24. 2. 2006; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptovská ulica 45,3210 Slovenske Konjice.
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 25.2.2006; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1,3206 Stranice;
menjava, nastavitev, čiščenje in popravilo orodij - moški; do 25.2.2006; Koplast ekstru-zija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice;
orodjar; do 11. 3. 2006; Koplast ekstruzifa in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice;
ekstrudiranje PVC profilov -moški; do 15.3. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 22. 2. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana.
UPRAVNAENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Pomožni delavec voznik in gradbena dela; do 27. 2. 2006; Polak Gabrijel s.p. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur. Osnovnošolska izobrazba zlaganje, prelaganje furnirja; do 24. 2. 2006; Bohor žaga in furnirnica d.o.o., Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 9,3230 Šentjur;
strojnik TGM; do 27.2.2006; Polak Gabrijel s.p. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34, 3230 Šentjur. Obdelovalec lesa upravljanje manj zahtevnih strojev - sušilnice, likalnika, pomoč pri furnimem nožu; do 24. 2.2006; Bohor žaga in furnirnica d.o.o., Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 9,3230 Šentjur. Cvetličar
cvetličar - prodajalec, izdelava, aranžiranje in prodaja cvetličnih aranžmajev; do 24. 2. 2006; Zagajšek Rudolf s.p. Šentjur, prevoz umrlih. Ljubljanska cesta 13,3230 Šentjur. Orodjar
rezkanje na strojih in bolir-verku; do 28.2.2006; Urlep Danijel s.p., montaža in servis ob-del. in grad. strojev, Dobovec pri Ponikvi 4,3232 Ponikva. Slikopleskar slikopleskarska dela; do 28. 2. 2006; Jurjec Bojan s.p., sli-kopleskarstvo, elektroinstalacije, prevozi, Dobrina 36, 3223 Loka pri Žusmu. Natakar
strežba hrane in pijač; do 15. 3.2006; Jug Jožica s.p., gostilna in trgovina jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur.
Srednja poklicna izobrazba
strežba hrane in pijač; do 24. 2. 2006; Ojsteršek Miran s.p.. Laško, Strmca 104, 3270 Laško;
upravljanje gradbenega stroja za podvrtanje, rovokopača in bagra; do 6. 3. 2006; Polak Andrej-zemeljska gradbena dela, Zlateče pri Šentjurju 12,3230 Šentjur.
Gradbeni tehnik
gradbena dela, vrtalec; do 2. 3. 2006; Polak GabrijeU.p. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Šentjur z okolico; do 22. 2.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Inženir kmetijstva za rastlinsko proiz.
delovodja poljedelstva; do 3. 3.2006; Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3,3230 Šentjur. Inženir strojništva konstruktér - projektiranje in konstruiranje različnih izdelkov in orodij, priprava dokumentacije; do 24. 2. 2006; Alpos oprema trgovin d.o.o., Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2,3230 Šentjur.
Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije živilski tehnolog; do 3.3.2006; Meja Šentjur, d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3,3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavec brez poklica stiskanje in odnašanje stekla ; do 21.2.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Osnovnošolska izobrazba pomožna dela pri polaganju tlakov in stopnic; do 8.3.2006; Droteka d.o.o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11,3250 Rogaška Slatina;
manj zahtevna zemeljska in gradbena dela; do 24.2.2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58, 3250 Rogaška Slatina. Kmetovalec
voznik traktorja; do 3.3.2006; Meja Šentjur, d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3,3230 Šentjur. Steklopihač krogličar pihanje stekla; do 21.2.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina;
pihanje stekla; do 21.2.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Polagalec keramičnih oblog polaganje naravnega in umetnega kamna ter keramike; do 8.3.2006; Droteka d.o.o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11, 3250 Rogaška Slatina.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
strojnik težke in lahke gradbene mehanizacije; do 24. 2. 2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina. Vrtnar cvetličar vrtnar - cvetličar (zasaditev in nega sobnih rastlin, skrb za balkonsko cvetje in vzdrževanje cvetličnih gredic, dekoriranje prostorov); do 21.2.2006; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Slaščičar
peka slaščic in peciva; do 24. 2.2006; Arifi Bljerim s.p., slaščičarna - kavarna, Kidričeva ulica 15, 3250 Rogaška Slatina. Mizar
pomoč pri stavbno steklarskih delih, razrez stekla in montaža; do 24. 2. 2006; Nunčič Bogdan s.p., Vontus, Grliče 4, 3241 Podplat;
samostojni mizar za izvedbo del po skici, izdelava in montaža, natovarjanje opreme in stavbnega pohištva; do 21. 2. 2006; Žgajner Stanislav s.p. mizarstvo, Spodnje Sečovo 22, 3250 Rogaška Slatina. Avtoklepar
avtoklepar; do 2. 3. 2006; Žgajner -Zis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina.
Mehanik obdelovalnih strojev
mehanik kmetijske mehanizacije; do 2.3.2006; Žgajner -Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina.
Avtomehanik _ avtomehanik; do 2.3. 2006; Žgajner - Zis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina; Avtoelektrikar avtoelektričar; do 2.3.2006; Žgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Steklopihač
pihanje stekla; do 28.2.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
samostojno moško in žensko striženje, vodenje izmene; do 24. 2. 2006; Kodrin Anja s.p. frizerstvo in pedikerstvo, Zdraviliška cesta 27,3254 Podčetrtek. Zidar
samostojna zidarska dela; do 24.2.2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58, 3250 Rogaška Slatina.
Srednja poklicna izobrazba
tiskarski pomočnik - vzdrževalec strojev,delo v proizvodnji etiket; do 24. 2. 2006; TCR Birsa d.o.o.- Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje, Izletniška ulica 4, 3250 Rogaška Slatina.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
vodja tehnično vzdrževalne službe; do 24.2.2006; Občina Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12,3240 Šmarje pri Jelšah.
Diplomirani upravni organizator (vs)
svetovalec za splošne zadeve, pomoč pri pripravi predpisov in drugih zahtevnejših gradiv, opravljanje drugih upravnih nalog; do 24. 2. 2006; Občina Podčetrtek, Trška cesta 5, 3254 Podčetrtek.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Delavec brez poklica voznik tovornega vozila; do 1.3.2006; Švikart Rudi s.p., Lo-kovica 23,3325 Šoštanj. Osnovnošolska izobrazba čistilka; do 24.2.2006; Gor-lov Olga s.p., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Čistilec objektov sobarica/čistilka; do 24. 2. 2006; Hernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Blagovni manipulant skladiščnik - prevzema dobavljeno blago v skladu z naročili in dobavnimi dokumenti in ga uskladišči na določen in ustrezen prostor; do 2. 3. 2006; Poštajner d.o.o.. Ravne 21,3325 Šoštanj;
skladiščnik - prevzema dobavljen material in blago v skladu z naročili in dobavnimi dokumenti in ga uskladišči na določen in ustrezen prostor ter
vodi ustrezne zapise in evidence; do 23. 2. 2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Vele-
Avtomehanik
serviser - vulkanizer - prodaja in montaža tovornih pnevmatik na širšem področju Celja; do 21. 2. 2006; Pneuhage d.o.o.; Stegne 33,1000 Ljubljana. Elektrikář elektronik elektromontažna dela v av-toindustriji Diisseldorf, Eisenach ... (tujina); do22.2.2006; Lunta inženiring d.o.o., Pola-na 2,2311 Hoče. Prodajalec
prodajalec - posreduje informacije o značilnostih prodajnega blaga in prodajnih pogojih, posreduje informacije o prodajnih artiklih in zahtevah kupcev, svetuje strankam najustreznejši nakup oziraje se na njihove zahteve in potrebe; do 2. 3. 2006; Poštajner d.o.o., Ravne 21,3325 Šoštanj;
prodajalec; do 21. 2. 2006; Terglav Irena - Butik Nitka, šaleška cesta 18,3320 Velenje. Natakar
natakar v baru bencinskega servisa; do 28. 2. 2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p. BS Velenje Gorenje, Partizanska 15 a, 3320 Velenje. Strojni tehnik pomočnik v proizvodnji - pomaga menjevalcu orodij, na-stavljalcu strojev pri menjavi orodij, pomaga pri delu mlinarju plastike in paletarju; do 23.
2.	2006; Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje.
Računalniški tehnik programer; do 5.3.2006; Norma Soft d.o.o. računalniški inženiring, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik komercialist - organizira delovni proces v trgovini, zbira in ureja povpraševanja, sestav- ' lja ponudbe in nudi izdelke družbe, kontaktira z dobavitelji, vzdržuje optimalno zalogo, opravlja komercialna dela, trženje programa družbe, skrbi za prilive sredstev; do 2. 3. 2006; Poštajner d.o.o.. Ravne 21,3325 Šoštanj. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Velenja; do 22. 2.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Komercialist (vsš) pridobivanje novih kupcev, prodaja na sedežu podjetja in na terenu; do 21. 2. 2006; SVB d.o.o., Janka Ulriha 17a, 3320 Velenje.
Diplomirani inženir računalništva (vs)
sistemski inženir; do 28. 2. 2006; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje.
Univerzitetni diplomirani ekonomist vodja računovodstva; do 5.
3.	2006; Norma soft d.o.o. računalniški inženiring, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje.
Diplomirani ekonomist (vs)
samostojni komercialist - usklajuje, posreduje in promovira informacije in tehnične značilnosti za izdelke iz programa družbe, zbira in ureja povpraševanja, sestavlja ponudbe in nudi izdelke družbe, opravlja komercialna dela, trženje programa družbe; do 2. 3. 2006;
Poštajner d.o.o., Ravne 21,3325 Šoštanj.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Upravljalec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lahke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Čistilec objektov čiščenje poslovnih in obratnih prostorov; do 15. 3. 2006; Ava d.o.o. Celje, Vrunčeva ulica 37, 3000 Celje. Mesar
delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 25. 2. 2006; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Avtomehanik serviser - vulkanizer - prodaja in montaža tovornih pnevmatik na širšem področju Celja; do 21. 2. 2006; Pneuhage d.o.o., Stegne 33,1000 Ljubljana. Keramik
oblikovalec i (oblikovanje težjih keramičnih izdelkov na avtomatu) - m/ž; do 24.2.2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Frizer
frizerska dela; do 26.2.2006; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. Tesar
tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar
zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu (Nemčija, Belgija, Nizozemska, Francija, Avstrija,. J; do 21.2.2006; Lesnika Ljudmila s.p., avtoprevozništvo in organizacija prevozov, Breg pri Polzeli 32,3313 Polzela;
prevoz kontejnerjev v mednarodnem prometu; do 13. 3. 2006; Vignjevič Ljubomir s.p., avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10,3310 Žalec. Prodajalec
prodaja pohištva; do 15. 3. 2006; Lesnina d.d. Prodajni center Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče:
prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov; do4.3.2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Natakar
pomoč pri strežbi pijač in čiščenju ; do 24. 2. 2006; Kobale
Sonja s.p. Bistro Sonja, Tabor 17,3304 Tabor;
natakar v Žalcu; do 21.2.2006; Makročip d.o.o.. Spodnji kraj 32,2391 Prevalje. Strojni tehnik tehnolog (opravlja delo na terenu, delo v komerciali, nabava - prodaja,...); do 21. 2. 2006; Dolinšek-s d.o.o., Šempeter, Vrtna ulica 9,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Ekonomski tehnik trgovski poslovodja; do 21.2. 2006; vloge na naslov: Metro d.d.. Lava 8,3000 Celje; Metro d.d. Celje PE Prebold, Hmeljarska cesta 2, 3312 Prebold. Komercialist
komercialna dela na sedežu podjetja, občasno predstavitve na terenu; do 27.2.2006; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. Zdravstveni tehnik pediker, kozmetik; do 21.2. 2006; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45,3310 Žalec. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 22.2.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3.2006; potrebno število delavcev: 3; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
pospeševalec prodaje za področje gradbeništva, kritin in hal na terenu in pomočnik direktorja; do 23. 2. 2006; vloge na naslov: Lindap d.o.o., Trnava 5a, 3303 Gomilsko, Lindap d.o.o. Braslovče, Parižlje 12, 3314 Braslovče;
komercialist na terenu zastopnik za področje gradbeništva, kritin, hal; do 23.2.2006; vloge na naslov: Lindap d.o.o, Trnava 5a, 3303 Gomilsko; Lindap d.o.o. Braslovče, Parižlje 12,3314 Braslovče.
Ekonomist za analize in planiranje
referent nabave in logistike; do 21.2.2006; Saps d.o.o.. Mestni trg 5,3210 Slovenske Konjice. Komercialist (vsš) nabava, kalkulacije, predstavitve, urejanje cenikov, občasne predstavitve na terenu; do 27. 2. 2006; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45,3310 Žalec.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12.3000 Celje;
direktor kmetijske zadruge; do 21. 2. 2006; Kmetijska zadruga Šempeter z.o.o.. Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
iMigvitednik.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak lorekin petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva lehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 8;
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko. Spela Oset, Rozmari Petek, Urška Sejišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Francek Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk SkerI, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko THefon: (03)42 25 190 RÍX: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Za petkov napovedani glasbeni spektakel v celjski dvorani Zlatorog bi sicer težko rekli, da je povzročil naval oboževalcev glasbe Helene Blagne, Dražena Zečića in Jasmina Stavrosa, saj je bil obisk nekoliko manjši od pričakovanega. Kljub temu, da je nastopila prva dama slovenske glasbene scene in trenutno dva najbolj priljubljenih pevcev hrvaške estrade, obiskovalcem ni uspelo napolniti dvorane Zlatorog. So pa zagotovo prišli njihovi največji oboževalci in dvigovali razpoloženje ter ob najbolj priljubljenih hitih tudi temperaturo. Koncert je zaradi napovedanih gostov zares obljubljal posebno doživetje, predvsem ob dejstvu, da Helene že kar nekaj Časa ni bilo slišati na naših koncih, Jasmin in Dražen, ki sta se ravno vrnila iz razprodane avstralske turneje, pa sta v preteklosti znala dodobra napolniti različna koncertna prizorišča po Sloveniji. Je bil pa petkov večer za obiskovalce kljub temu nepozaben, saj so jim nastopajoči postregli z obilico nostalgičnih in preverjenih hitov.
PM, foto: GK
Vlogo razglaševalca rezultatov na Dnevih komedije, za dogodek prvi izvedo iz neposrednega prenosa poslušalci Radia Celje, vsako leto prevzame Borut Alujevič. Selektorica festivala Tina Kosi mu stoji trdno ob strani tudi ob drugi odločitvah: »Lujo, če se kaj zalomi, sem tu!«
I Jernej Šugman je v Letu nad kukavičjim gnezdom z uigrano ekipo celjskih igralcev navdušil I občinstvo. Zagotovo tudi mamo Majo Šugman, doma iz Luč, ki je s soprogom Zlatkom Šugmanom umetniško pot začela v celjskem gledališču.
Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si.
Rdeči cvetovi sredi mrzle zime
Če mislite, da je Merniko-va domačija na Proseniš-kem vsa v cvetju samo poleti, ste se krepko ušteli. Očetu Jožetu so še posebej ljubi kaktusi. V teh mesecih, ko zunaj stiska mraz in je pomladno cvetje še daleč, so v njihovem domu vzplamteli rdeči cvetovi božičnikov.
Božičnim kaktusom so ime prinesli seveda prazniki. Ravno v tem času zime namreč najlepše zacveto. So pa zelo občutljivi in pravijo, da jih nikakor ne gre motiti. »Menda celo prahu naj ne bi brisali tam okrog, kar se mi zdi sicer malo pretirano, ampak priznati
je treba, da se obnašajo kot go be. Sam sem se prepričal, da slednje ne rastejo več, ko jih enkrat vidiš. Isto je pri kaktusih, ko jih enkrat prestaviš, ne cvetijo več. Sestrin je zaradi tega ostal v zakrnelih popkih,« pravi Jože. Poleti ima kaktuse na prostem, pri čemer skrbno pazi, da jih pravočasno pošči-pa in tako usmerja v bogato košato rast. Svoje znanje je pobiral vsepovsod: v radijskih oddajah, specializiranih časopisih in pogovorih z ljudmi, ki imajo izkušnje.
Prvi kaktus je k hiši prinesla hči Irena, ki je kot ravno izučena frizerka šla na dom
uredit neko starejšo gospo. Ta ji je dala enega od potaknjencev iz množice cvetočih rastlinic. Čudovito so ji uspevale. Od takrat je že 20 let, tista gospa je že pokojna, Jože pa je kaktuse ohranil. Najstarejši je star celi dve desetletji. »Sobe mu postajajo pretesne in verjetno se bom sčasoma moral od njega posloviti.« Sicer pa Jože male potomce ves čas deli prijateljem in sorodnikom. »Imajo jih, dokler cvetijo, potem pa pridejo po druge,« se nasmeji Jože. In ni se bati, da bi mu jih prav kmalu zmanjkalo.
ST
Tudi župan MOC Bojan Šrot, častni pokrovitelj festivala komedij, se rad smeji. Ne sliši pa dobro, če gre za natolcevanja, je razložil Zdenetu Podlesniku...