na Platano e potovtnl delavska enotnost 5;Asilo SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 36 • 3. SEPTEMBRA 1954 • LETO KHI. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 K razgovorom o nagrajevanju RESNICI NA UIIH sPet 0 nagrajevanju? tokrat-"" ,če ste za to, bomo alt ret, P°kramljali malo o tem, grajevan°VZr0Ča Pr°Pa2iranie na_ CePiev=n^'a P° delu> P°iave P°d-kvai.-f; .Ja in zapostavljanja ne-Lciranega dela? ^dna misel, kajne! i , Pomeni se zdi in to že vse zaslgpdsj, ko sem jo pred dnevi pismu> ki ga 3e poslal lknP ;;vu tovariš I. P. iz Ljub-Ha3prej. enda bi bilo najbolje, Ce tistPCJ. kar skupaj preberemo I. p 0cllomek iz pisma tovariša Povea„V katerem omenja zgoraj žii; nakel. Takole je poto omal„ rrve za zapostavljanje in VeM°Vaz®vanje tistega drobnega, rnno„arh neobhodno potrebnega, v ždra,,1. primerih nevarnega, Um- Ju škodljivega, težkega in neWiPega dela’ ki §a opravljajo ^ all£icirani delavci in delavke, krm ePravden o-dnos se mora po-tarir!kem nuino odražati tudi v tiegani Politiki podjetja, ki s takš-im delavcem.« b0,tavariš I. P. torej vidi »za-tiekP vjanie tn omalovaževanje« j6 ^ktioiranega dela v tem, da Srai dei0 sorazmerno slabše na-ViPu11? kot del° kvalificiranih in .^okvalificiranih delavcev in Prepncan, da je to družbeno KQdlhv pojav. resi®.0 i® torej s to stvarjo? Ali *2at) naša nagrajevanje po delu S^avtianie ni omalovaževa-r.es Pakvalificiranega dela? Ali °mal, Pomeni »zapostavljanje in nvaževanje« nekvalificirane-nagra- ga . '“sevanje« neKvami kno 6e ie le-t0 slabše £°knt*' Pelo kvalificiranih in vi-oKvaiificiranih delavcev? na tV’ . ^'ranm delavcev? a sr hočemo jasno odgovoriti pfei ° vprašanje, moramo naj-kat ^meljito razmejiti med tem, en odnos do posa-vrst dela, do delavcev kaj _ Jeznih tazmu , st r*613’ d0 delavcev; 4olo^„»katesorij> ki opravljajo dela, in kaj je nagra-Po delovnem učinku, to Vsak ~^iJ-evanie zaslužka, ki si ga Rožena ielSeljP0 Toda gospodarstvo ne napreduje in se ne bogati od samih dobrih željp. Za napredek gospodarstva je treba mnogo več! Proizvodne sile morajo napredovati, se morajo razvijati in množiti, pravijo gospodarstveniki, če hočemo boljše živeti. In prav pravijo. Proizvodne sile — stroji, tovarne in delovno spretni ljudje, ki delajo v tovarnah, vse to mora napredovati, če hočemo, da bo napredovalo go-1 spodarstvo. Stroje in tovarniške naprave izdelamo doma ali pa kupimo v tujini. Seveda si je za izdelavo ali nakup teh stvari treba pritrgati od narodnega dohodka. Koliko samoodpovedi in žrtvovanja smo vlili v nove stroje in v nove tovarne, ki smo jih po vojni zgradili! Saj bi morda vsa ta leta po vojni lahko dobil vsak med nami kak kos kruha več na dan, če ne bi gradili. Lahko; toda ostali bi gospodarsko tako nebogljeni in revni, kot smo bili tik po vojni. Mi smo hoteli napredovati, hoteli smo novih strojev in novih tovarn. Zato smo se marsičemu odrekli. In ko danes slišimo imena Železniki, Zenica, Jablanica, Kidričevo, Javornik itd., nas vsakogar prevzame topel občutek, prijetna zavest: v teh velikih objektih je vzidanih tudi nekaj kosov našega kruha, ki smo si ga pritrgali, da bi čimprej spravili gospodarstvo na noge. Tudi v bodoče se bo treba še večkrat odreči tej ali oni stvari in za prihranjeni denar kupiti nove stroje. Bojazni, da delovni kolektivi tega ne bodo delali, ni treba gojiti. Kdo namreč bolj natanko ve in čuti, kako velik prijatelj delavca je stroj, če je v delavski lasti in če znajo delavci z njim prav tako ravnati, kakor prav delavski rod. Toda stroji in tovarne so samo ena stran proizvodnih sil. Še tako lepi in sodobni stroji, še tako sodobno urejene tovarne so mrtve in nekoristne, če so brez delavcev, ki znajo v njih delati, ki znajo ravnati s strojem. Prav pravi pregovor na Angleškem, da vešč delavec na starem stroju več napravi kot nevešč na najsodobnejšem. Stroj je velik prijatelj delovnega človeka. Z delom na stroju se da v istem času nekajkrat več napraviti kot brez stroja. Kar primerjajmo delavca, ki koplje z bagrom, in delavca, ki koplje z lopato in krampom. S strojem se da izdelati proizvode, ki jih brez stroja sploh ne bi zmogli. Dalje, z delom na stroju se zmanjša telesni napor, ki je potreben za izdelavo določenega i proizvoda. Vse to je res — toda pod enim pogojem: na strojih je treba, znati delati. Tega znanja pa se ne da pridobiti kar čez noč; za delo na nekaterih strojih se je treba že kar dolgo učiti. Čim lažje je telesno delo na nekem stroju, tem več znanja in spretnosti zahteva. In še nekaj. Čim bolj je delavec izurjen, tem več in boljše lahko napravi celo na slabšem in starejšem stroju. To se pravi, ni ves napredek odvisen samo od novih strojev in tovarniških naprav, čeprav je to nedvomno temelj napredka, ampak v veliki meri za-visi tudi od delovne veščine posameznih delavcev. Tako smo prišli do bistva stvari: vsak delavec naj si prizadeva, da bi se čimveč naučil, da bi znal čim boljše delati in da bi čimbolj intenzivno delal. Zakaj? Zato, ker sedaj delamo zase, saj delavci gospodarimo in je vse naše življenje vendar odvisno od našega dela. čim več bomo napravili, tem več bomo imeli. Toda, vsak izmed nas hoče tudi osebno občutiti gospodarske sadove svojega prizadevanja. Kar bodimo si odkriti: kdor koli med nami več in bolje dela, vsak pričakuje, da bo več zaslužil. To je tudi prav. Saj imamo vsi možnosti še naprej izpopolnjevati svoje delovne veščine (pri nas obstaja cela vrsta strokovnih šol in tečajev), vsakomur je omogočeno, da bolj pridno in bolj intenzivno dela itd. Napak bi bilo, če bi take, ki se na vse načine šolajo ter se usposobijo za najbolj zamotana in odgovorna dela, samo pohvalili, zaslužke pa bi jim dali take kot tistim, ki so se lotili kar najenostavnejših del. To bi rodilo dvojno škodo: tisti, ki so strokovno že usposobljeni, bi ne težili za tem, da čimbolj izkoristijo svoje znanje pri delu, in tisti, ki znajo zaenkrat samo opravljati najenostavnejša težaška dela, ne bi težili za tem, da se strokovno izpopolnijo, ker bi zaslužili v glavnem enako. V interesu našega gospodarstva in napredka je, da bi vsi težili k čim boljšemu znanju, da bi čim več in boljše znali delati. Zato pa je treba tudi gospodarsko vzpodbujati vsakogar k temu, da bi boljše delal — to je, nagrajevati je treba po delu. Tako se nam nagrajevanje po delu pokaže ne kot oblika zapostavljanja nekvalificiranih del, ampak kot gospodarsko sredstvo, s katerim delavce vlečemo v napredek, k temu, da se bo delovno čim bolj izuril in da bo čimprej lahko tudi najtežja dela, ki so danes polna truda in napora za delovne ljudi, opravljal sorazmerno lahko — s strojem. Orati s plugom — to je zelo težko delo, toda silno enostavno. Orati s traktorjem — to je mnogo lažje, toda zahteva več znanja, več veščine, višjo strokovno izobrazbo. Podobno je tudi z drugimi deli. Povrnimo se sedaj k našemu znancu I. P. iz Ljubljane in se (Nadaljevanje na 2. strani) V sredo, 1. septembra, je prispel v našo državo predsednik republike Turčije Dželal Bayar. V naši deželi bo prebil 8 dni kot gost tovariša Tita in naših narodov. Predsednik Bayar nas je obiskal v času, ko se s podpisom Balkanske zveze začenja novo obdobje sodelovanja med tremi prijateljskimi balkanskimi deželami. Njegov obisk, ki nas jd vse vzradostil, je pomemben prispevek k vsestranskemu in plodnemu sodelovanju Jugoslavije, Turčije in Grčije. — Na sliki: Predsednik Bayar in tovariš Tito med prisrčnim razgovorom ob nedavnem obisku tovariša Tita v Turčiji OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA VELIKO USPEHA! Kako olajšati šolanje? Ste jih videli, kako so jo včeraj mahali skrbno počesani, zdravih in zagorelih lic, s šolskimi torbicami v rokah proti šoli? Prvi orumeneli listi, ki jih je sklatila zgodnja jesen, so šušteli pod raz-igramimi otroškimi koraki. Ob vratih in oknih pa so stale matere in ponosno gledale za njimi z, edino željo, da bd bilo novo šolsko leto uspešno. Toda kdo ve, če so pri tem pomislile tudi na to, kako bosta z možem poizkušala malčku utirati pot do znanja, pot v življenje? Vse dosedanje izkušnje nam povedo, da ima dom pomembno, če ne morda odločilno vlogo ne le pri vzgoji, pri oblikovanju človekovega značaja, temveč tudi pri učenju. Na to mnogi starši vse do konca šolskega leta kaj radi pozabljamo in morda se šele tedaj, ko teče že voda v grlo, jezimo nad otroki in jim s silo, iz strahu, da ne bi razreda ponavljali, trpamo v glavo učenost, ki so jo marljivejši šolarji osvajali skozi vse šolsko leto. Seveda so posledice tega dokaj klavrne: ihn /i^i>Samezndi pridobi s svo-recno ?rn’ nagrajevanie, ki izdela temelji na spoštovanju s Prvo zadevo? bi bilo skoraj odveč namrG?d°vati o tem, stvar je <3a Dr. Pri nas vsakomur jasna, VsajL1 i138 vsako delo, naglašam, Cenim • 0 drez izjeme* visoko Ha f.-0. da vsakogar, ki dela, korj-t ^ °o kakršno koli družbi in (j. da.°Pravilo, tudi spoštujemo Tak Va vse družbene pravice. iHeU: dnos do delovnih ljudi te-tiormiPri J138 na osnovni moralni tja K.na®ega družbenega življe-d°bri 1 Pravi, da je delo vir vseh Kar m vs.ega napredka. $ke sv Pogleimo malo v delav-6’ zbore proizvajalcev, razijs; .®: v predstavništva naj-v vseh6^1*1 družbenih organov — ^aziinv.-^P, zustopani delavci naj-0t? ^“'b strokovnih kategorij ^alifin-6 .lificiranih do visoko-P° j i^dih! In če se ozremo dihi ivl-T5nid Predpisih, s kate- družbe ^lovnivl^P10 Pravice in dolžnosti enaka , di Pri nas — povsod dih sinP161^3 za vse- Privilegirali Pri nas ni, zato tudi Uveliif,,vtav^en'-b! Kadar gre za ^et>e nr]enje katere koli druž-Sar vjp avice, nikjer nihče niko-'*dchar,VP^?^a> ®li Je visokokva-Vec, 7- ab nekvalificiran dela-stajaina Vse delovne ljudi ob-tHžbpr,enake pravice in enak ^tegor--1105. do delavcev vseh s ja i® odnos spoštova- ^ditiepa delovnega človeka, tega W V°rca d°brin. nikier sledu o zapostav-Kakn omalovaževanju! flevo 7 ^ ^e. sedaj z drugo za-^li vsi P^rajevanjem po delu? Vsak ijr Prizadevamo, da bi bil grajen !!0Vni človek pri nas na-P° svojem delu. Vkol3-to?.In M si v,-1 P1'1 nas nasn človel naše g '? bj iskreno želel, da bi ali je to prav? Pri nas našli človeka, dovai« P°darstvo čimbolj napredi je 'rvA kl eirn bolj bogatelo, ‘Oljenje te2a odvisno tudi naše Življenje ima dve strani: resno in veselo. In na to se privajajo že naši najmlajši. Za sončnimi dnevi, polnimi smeha in otroških iger, je prišla jesen, in z njo vred resno delo — učenje, učenje, učenje Tudi če nam tako poučevanje uspe in se otrok znebi nezadostnih ocen, bo na hitro pridobljeno učno snov kaj kmalu pozabil, ker je ni ponavljal. Ponavljanje pa je zato, da si nekaj res zapomniš in naučiš, odločilnega pomena«. Raizen tega bo otrok po takem Mast a-j vem učenju, združenim z zmer-1 jan jem, šolo zamrzil, zlasti če ! slabih ocen ni dobil zaradi leno-1 be, temveč zaradi premajhne na-, darjenosti ali neusiužnega oziroma preslabega spomina. In prav I takim otrokom bi morali starši skozi vse šolsko leto stati ob strani, jim pomagati pri učenju in se S šolniki posvetovati, kaj jim dela v šoli preglavice in kako naj ravnajo, da jim bo šolanje olajšano. Seveda vse to ne velja samo za šolairoke, temveč tudi za tiste, ki so že prestopili gimnazijski prag ali prag katere koli druge šole. V prvi vrsti pa moramo naše mlade navaditi na red. Že v mladih letih bi si moral vsakdo sestaviti nekakšen urnik svojega življenja, s pomočjo katerega bo tudi kasneje, v zrelih letih, smotrno izrabljal čas in dosegel pravilno ravnovesje med resnim delom in zabavo. Ko človek dozori, se mnogo teže privadi osebni disciplini, če je v otroških letih ni poznal, teže doseže tudi ravnovesje med delom in zabavo. Mar ne srečujemo, zlasti v mestih, nadarjene, vendar notranje razdvojene, s samim seboj im z družbo nezadovoljne ljudi velikih ambicij, ki pa jih nikoli ne dosežejo zaradi lastne nediscipliniranosti, nesmotrne uporabe časa za zabavo in delo? Ce imajo ti ljudje razvit, čut dolžnosti, jih nenehno »leganja moralni maček, se jih oteva zagrenjenost zaradi lastnega slabdštva, zaradi nevziraj-nosti pri delu in sčasoma postanejo v svoji okolici nepriljubljeni, lahko rečemo celo nezaželeni, družbi pa nekoristni. Ce hočemo torej, da svet ne bo govoril o naših otrocih, da niso za delo in da si ne znajo razdeliti časa in če hočemo, da otrokom ne bo življenje zagrenjeno, ko bodo v zrelejših letih prišli do istega spoznanja, potem jim pomagajmo, da se nauče smotrno izrabljati čas. Vendar pa ni dovolj, da pomagamo otroku samo do notranje discipline, ki oblikuje duševno harmonijo. Že v zgodnjih letih ga učimo praktičnega dela tudi med šolanjem. Koliko mater srečaš, zlasti po mestih in delavskih naseljih, ki svojim otrokom prihranijo med šolskim letom vsako telesno delo, češ da bodo imeli več časa za učenje. S tem pa jim delajo le — medvedjo uslugo. (Nadaljevanje na ?. strani) P k DOBER DELAVEC — SINDIKALNI ODBORNIK vodstva podjetja, da bi izboljšalo delo o proizvodnji pa kot boj v i ■ ,. . , , , proti sindikalnemu odborniku. rh,,y, H. ! podjetju so pred ne- dober sindikalni odbornik le tak, V takem vzdušju pride seveda kaj 0(jPu^11 predsednika sm- ki je obenem dober delavec. Le rado do pogostih konfliktov. Kodirata. Upravni odbor podjetja tak ima potem tudi moralno pra- lektiv stoji ob strani, delo pa trpi. 1Xiotif>rei/ia2?ra0llal ° n}em,i m D,lc,° P°Dedati drugim, da slabo Ce k temu še sindikalni odbornik uPraDneša odbo- delajo. Le tak lahko močno vpliva misli, da ima menda le on prav ai/!jt10 reklan}a.clie na izdelke na družbena dogajanja o kolek- in da ima nekakšen monopol nad °d„u,k ,z.f Predelavo (katerega trnu, sicer mu vsak lahko očita: družbeno kritiko, je to že znak, d/a je bil predsednik sindikata). >J\iajprej se za delo zanimaj, po- da jadra z razvitimi jadri v biro-la svojega službenega dela ne kaži, kaj znaš, potem boš pa kr at iz em. Odnosi postanejo ne- Zapiski s sestanka članov izvršnega odbora sindikata in tovarniškega komiteja Zveze komunistov Mariborske tekstilne tovarne Postavimo stvari na pravo mesto Minuli četrtek je bil v prostorih Mestnega komiteja Zveze komunistov v Mariboru sestanek članov izvršnega odbora sindi- zap^slileo1* Te ^iso^našU^kerlo 5' Podietju premalo pomagali, da lahko očitajo, dao'pToizood'njPni kata m tovarmskega komiteia ko' iSsis sisii sindikalni svet pa je odpoved pa v njem podpore, ostane sam in o proizvodnji izkaže in so so-pouail. _ se ose njegovo tudi dobronamerno odgovorni za to, ker so mu pre- ieTu \S r/3 z,adeDa PraD~ prizadevanje izkaže kot boj proti malo pomagali, da bi tudi on to zaprav končala. Vendar se ob tem vodstvu podjetja — prizadevanje resnico spoznal, primeru lahko marsikaj naučimo. Prvo, kar je treba reči, je to, da so tehnično vodstvo podjetja, upravni odbor in delavski svet prišli do prepričanja, da je predsednik sindikata slabo vodil oddelek in da se za delo ni dovolj V roke mi je prišel zapisnik izkoristil. Grešili so torej še s te zanimal. Ne očitajo mu, da bi bil delavskega sveta nekega podjetja, strani. slab sindikalni odbornik, le pri Res, da so zasedali že 21. januarja Za nas pa je važna še druga 'n ut V ProlZDodnP izkazal, in bi bila zastran tega vsa zadeva plat. Sami so zapisali, da mu pla- NAČELNOST IN SOCIALA Ob tem pa se je vredno zamisliti. Stara resnica je, da je lahko že zastarela. Obravnavali pa so čajo dopust zato, da *bo laže po-tako stvar in sklepali o njej, ki trpel brez plače*. Na ta način se bo vsakega izmed nas močno za- vsa stvar zelo čudno zasuče, nimala, saj se kaj takega tudi Organ delavskega upravljanja bi drugod dogodi, le da morda na rad ublažil kazen nekomu, ki se druS način. je pregrešil zoper družbo. Sodišče Takole so zapisali v zapisnik: je prav gotovo vsestransko pre-»Tovarišu X, ki je odšel v zapor sodilo krivdo obtoženca, ga spo-za dva meseca, se odobri, da se znalo za krivega in mu po stopnji mu izplača med tem časom lan- prestopka tudi prisodilo kazen, skoletni in letošnji dopust, da bo Ni ga kaznovalo zato, da bi se laže potrpel brez plače...* družba maščevala nad njim, ker Ce s pravne strani pogledamo ji je škodoval, marveč zato, da se 1. septem- ta sklep, so ravnali nezakonito in družba obvaruje pred takimi bi tega sklepa direktor podjetja škodljivimi dejanji, vpliva na ne smel izvršiti. Če delavski svet krivca, da se ne bo več pregrešil sklepa ne bi hoteT umakniti, po- in da s tem, ko njega kaznuje, tem ko bi mu direktor obrazložil, prepreči, da bi se še kdo drug Mestne sindikalne knjižnice da je nezakonit, bi moral direktor ravnal po njem. Vse to je namen (Dvorakova 3). — Naročnino obvestiti o tem okrajni ljudski kazni. Ta delavski svet pa se sma-sprejema od 1. septembra da- rkuP PaJe nezakpnit za- tra za poklicanega, da sam sodi lje poverjeništvo: Vse spre- ,1, ke/. bl, ta *0Da,ns na,lhrz ? krPdi obtoženca, mu izreče ne-membe javljajte poverjeništvu. TT Uprava ;^11!ll!l>l!lll!llil!lllllllllllllllllllllllllllllll!lll!llllllll!l!llllll!!l!!lllll I Mariborske I naročnike obveščamo, da od bra dalje posluje za mesto Maribor poverjeništvo »Delavske enotnosti« v prostorih %llllllllll!llll!llllllllll!lllllilllllll!l!lllll!llllllllll!l!l!ll!l!l!l!!lll!ll NEODKRITOSRČNOST O tem, da je treba odpoved Če so podatki, ki jih je dalo lahko lanski dopust izkoristil še kakšno oprostilno razsodbo, s tem decembra, pa ga po lastni krivdi, da mu skuša ublažiti kazen., ker je bil zaprt, ni mogel izko- Seveda je obsojenec tudi gmot-ristiti. Letošnjega dopusta mu pa no prizadet, kar je pač sestavni januarja niso smeli plačati, saj je del kazni. Če delavski svet skle- še vse leto čas, da bi ga lahko ne, da mu bo plačal lanski in le- tošnji dopust, da bo zlaže potrpel*, potem stopi na njegovo stran in s tem nehote opravičuje njegovo pregreho. Obenem pa napravijo zelo slabo uslugo nam vsem in sebi s slabim vzgledom. . . ... . ... Vsak izprijenec si bo potem mi- delovnega razmerja točno in res- podjetje v svoji sedanji izjavi o slih '-Kaj, če me zapro! Bodo že nično utemeljiti, se je že'dosti pi- odpustu K. I. resnični, tedaj so napravili kako, da ne bom ostal salo, pa se še vedno dogaja, da oškodovali posredovalnico za delo brez denarja in da bom ta čas ____ zapišejo o odpovedi lažne ute- za 17.500 dinarjev. Tovarišica na dopustu.* meljitve. K. 1. pa pravi, da je v podjetju Vidite, in ta delavski svet se . Gostinsko in zdraviliško pod- n,-so nip(iar kaznovali niti opo- ie teko daleč spozabil, da je sam ™ enjSm^ Tophcah, f zarjali na napake. Mnenja sem, kršil zakonite predpise zato, - da službo^tmarišici K 1 OdZfflo da bi morali poklicati odgovorne bl pomagal obsojencu. Zares >so- siuzvo tovarišici K. 1. Uctpust so na zagovor uh icaznoDa{i ciala*, boste dejali! Da, le taka utemeljili s tem, da je konec polj- “ ^ ' sociala nima prav nič opravka z skih del ter da nameravajo uki- Nace Murgelj delavskimi načeli, niti svinjerejo na zdraviliški ekonomiji. Podjetje samo pa nima primernega mesta, kjer bi lahko imenovano tovarišico zaposlilo. Na osnovi take odločbe je tovarišica K. 1. uveljavila pravico gospodarjenja. Vendar današnji razgovor tega ni dovolj osvetlil in grajal prav s te strani.* Pričakoval cem, da bodo sindikalni odborniki tehtne j e raz- tovarniškega disciplinskega po šča (ki je tudi pri ugotovijo | tatvinah upoštevalo v zadnj ^ času socialni položaj tatov ih h : katerih ni odpustilo zavoljo tes ' munistov Mariborske tekstilne pravljali o vzrokih, ki so porajali; temveč jih je le denarno kazh tovarne. Člani vodstev teh orga- i tako žalostne in nezdrave raz- : valo ali premestilo na slabše o®1 nizacij so takrat razpravljali o mere v podjetju. Vendar se pri-' na oblastne organe in vodst razmerah v podjetju, o čemer je čakovanja niso povsem uresni- družbenih organizacij izven P0:, naš list že pisal v zadnjih števil- čila. Opozorila tovariša Orešiča, jetja, češ da so jim ti svetov3 ! kah in sicer v sestavkih pod na- člana komiteja (ki dela v tovarni), naj pri odpustih upoštevajo 'iu slovom »Ostal bo le trpek spo- na primer skorajda niso našla od-min« in »Več odločnosti«. Raz-! mevov v razpravi. Tovariš Orešič (Tovarniško je dejal, da so se odnosi v kolektivu vse preveč razvodeneli, skle- _____________________ ^_______ pe organizacij, vodstev ali orga- vin in so 27 tatov odpustili nov niso dosledno in s tisto resnostjo uresničevali, kot jih je ta govor o kvarnih pojavih (kraje, izrabljanje položaja itd.) v podjetju doslej ni bil edin. V MTT so zadnji čas podobni razgovori kaj pogosti, tako so zagotavljali disciplinsko sod« _ februarja 1953 do konf tat' leta obravnavalo 47 primerov ; odpustili ^ podjetja. Podobno je bilo tudi, člani vodstev obeh organizacij, j ali oni organ sprejemal in da se Družbene organizacije, kot tudi1 jim je prav sedaj to polovičar- jo, kot v drugih tovarnah zah letošnjem letu). Eni so zopet trd^ da je v MTT težje preprečiti TISTIM, KI NAM NISO V ČAST upravno tehnično vodstvo podjetja so že marsikaj ukrenili, da preprečijo ponovno krajo blaga. Poostrili so evidenco, zamenjali nekatere nezanesljive osebe, skladiščna služba oziroma izdaja blaga in podpisovanje naročilnic je drugače urejena (za to odgovarjajo obratovodje in skladiščniki in ne sme noben drug podpisovati naročilnic). Delavci opozarjajo, kateri ukrepi so še pomanjkljivi in zahtevajo, da je treba vsakogar, ki ga zalotijo pri kraji, takoj odpustiti iz podjetia. Skratka, ukrepi in vzdušje, kakršno je v kolektivu, o čemer so posamezniki poročali, obeta, da so v podjetju res zelo poostrili nadzor potem ko so bile razkrinkane skupinske tatinske tolpe. (Mimogrede rečeno, _ to bi morali že zdavnaj storiti in ne šele letos, ko so se kraje razrasle v neverjetno širino in so začeli gasiti ogenj, ko je hiša že gorela.) Ko sem prebiral zapiske s sestanka, sem se nehate ustavil ob zaključni besedi tovariša Gorjupa (predsednika Mestnega sindikalnega sveta in člana Mestnega komiteja Zveze komunistov, ki je sklical in vodil sestanek). Ta je triurni razgovor takole ocenil: »Današnji sestanek je bil potreben in razmeroma živahen. Vendar je bila razprava precej enostranska in premalo samokritična. Preveč ste govorili o tem, kako sodijo o razmerah v podjetju v drugih kolektivih. Kriminal, kakor se je razrastel v MTT, je predstavljal že družben pojav stvo hudo maščevalo. Menim, da nesmotrne razporeditve obrat0^ bi morala razprava temeljiti prav Eden od prisotnih je menil, d3 \ na teh ugotovitvah in s teh sta- treba krajo deliti v primitivl, lišč oceniti vse tisto, kar se je in organizirano. Kraie v v nekaj letih dogajalo v MTT. S in organizirano. Kraje v ‘“-j sodijo po njegovem mnenju nJ® Vodstvom sindikalnih organizacij in delavskim svetom Sredi avgusta je izšla posebna številka »Rada« posvečena delavskemu gospodarjenju v naši državi in boju delavskega razreda drugih dežel, t za sodelovanje v upravljanju gospodarstva. Za to številko je lilo toliko, zanimanja, da so jo še enkrat ponatisnili. Ker jo tudi druga izdaja razprodana, uredništvo pa še vedno sprejem^ nova naročila, bo v kratkem svečana številka »Rada« zopet ponatisnjena. Zato želj uredništvo »Rada«, da vodstva sindikalnih organizacij, delavski sveti in posamezniki do 15. septembra sporeče, koliko izvodov časopisa še želijo. Slavnostna številka je tiskana na 64 straneh in stane 50 dinarjev. Naročilnice pošljite na naslov; Založniško podjetje »Rad« Beograd, Skadarska ulica štev. 23. štev. tekočega računa 102—T—75. teh stališč bi kazalo oceniti delo male in primitivne in ne med rsG sindikata, tehničnega vodstva pod- rane in organizirane tatvine jetja itd.^ Namesto tega so posa- prav so skupinske tatinske tolp mezniki iskali vzroke drugod, iz- pokradle za nekaj milijonov 3l. ven podjetja in ne v polovičar- narjev blaga), saj so se tat®'! stvu, v premajhnem nadzoru, ravnali po geslu: »vzeti, skri*1’ slabi evidenci, premajhni revolu- odnesti«. cionamosti, popustljivosti itd. Po sestanku, ko smo s P05^ Nekateri od prisotnih so se mezniki še razpravljali o razti1®* na primer hudovali, zakaj obla- rah v MTT, sem prišel do prep^ s« dov°le, da so na Meljski cesti Čanja, da še niso vsi tovariši P°' sežanski, postojnski in goriški do odškodnine in do drugih pra- V »Delavski enotnosti* ste pred Pisec članka bi lahko omenil vic^ delavcev in uslužbencev, ki nekaj tedni objavili članek »Po še, da gre le za nekaj izrodkov, ki začasno niso o delovnem raz- hlapčevstvu diši* in z njim ožigo- nam delajo sramoto, medtem ko mer ju. . šali tiste, ki jim je vri srcu vse, je o večini naših ljudi narodna Junija letos pa se je pri po- kar je »zunaj* in ki si na vse mo- zavest že lepo razvita, tako da ne sredovalnici za delo zglasil direk- goče načine prizadevajo, da bi se objokujejo starih časov. Poskrbeti tor tega podjetja in izjavil, da tujcem prikupili. Pri tem izgube pa moramo, da še tistih nekaj iz- . • . * — o------ potrebuje pet poljskih delavk in hrbtenico in kvasijo neumnosti. rodkov spreobrnemo in jim prika-1 okrai- Seveda pa bo znotraj te eno snažilko. Ponudili so mu to- V skupini avstrijskih sociali- žemo, kako sramotno je, če si n« i komune raslo več manjših. Ko so varišico K. L, ki je bila še vedno stov, ki je obiskala Rogaško Sla- ta način skušajo pridobiti simpa- razpravljali o tem, so bili odbor- brez dela. Te pa ni hotel sprejeti, tino, je bil tudi JValter Heil z Du- Uje tujcev. J. J. I niki mnenja, da bi nova okrajna ceš da so imeli z njo same težave, naja. Ta je v mladinskem glasilu da je slabo delala in da se je z »Angestellte« opisal potovanje po .......................................... upravo stalno prepirala. Biro za Sloveniji in to dokaj objektivno, posredovanje dela je zahteval pi- V članku pravi, da jim nismo pri- smeno sporočilo, zakaj je bila kazali Potemkinovih vasi, temveč imenovana odpuščena in zakaj je resnično življenje. In ko govori, s nočejo nazaj. Odpisali so mu, da kom vse so se srečali, omenja, da so tovarišico K. I. odpustili zato, so naleteli tudi na ljudi »die der ker je imelo podjetje z njo stalne K. u. k. Monarhie noch nachmei- težaoe in pravijo, da je krivda le nen*, se pravi na objokonalce vla- na njeni strani. Delovnega raz- davine, ki je dolga stoletja suženj- merja tovarišici K. L niso torej sko ravnala z našim narodom. v dolžini enega kilometra kar štiri gostilne. Zakaj dobivajo pivci pijačo na kredit in lahko potem gostinsko podjetje zapitek Iztoži. Po njihovem mnenju je prav v tem, v številnih gostilnah, del __ _____„, • , , , vzrokov za tatvine. Drugi so zopet ralno odgovorni za razmere, ^ m veleizdajo delavskega valili krivdo na milejše obsodbe kršne so bile v podjetju? Vpra^.j jem se, ali so že povsem dourt1® POŠTOJNSKi SINDIKALNI ŠTET JE ZASEDAL SV.Sn™'iftoBkSf.< mah kraje in drugih grdobij ^ daja delavskega gospodarjenj3 ’ ne mala ter primitivna stvar. V kler ne bodo vsega tega prescJ3 s stališč, kot je nanje opozoril variš Orešič, stvar ne bo v • In prav zavoljo tega se mi ztL sindikalnega no voditi gospodarskega in druž- trditve, da predstavlja dosed311 med drugim ben^ življenja kot sedanji okra-! pisanje v našem časopisju/3^ Več samostojnosti občinam Na zadnjem plenarnem zase- komuna ne smela tako neposred danju Okrajnega 1 -* - "" ’ ' - sveta v Postojni so razpravljali tudi o bodočih ko- P jn da bi morale imeti’občine i pad na ves kolektiv«* več munah. j več pooblastil, da bi ne bilo treba ' ničeve. Ne napad, le blagoh0^ Koper bo bržčas postal sre- državljanom za vsako reč daleč j opozorilo vsem, predvsem pa sl^n dišče velike komunalne skupnosti, P° , Ce bi bilo drugače, bi dikalnim odbornikom je bil® v kateri bodo združeni sedanji ““/fi™11111116 "e, .m0g e rasti in ie še naše Pisanje, da poS1^. - - - - se skladno razvijati, samouprava resnici v obraz, da stvari P3eS pa ne bi prišla dovolj do izraza.1 jajo s treznimi očmi, zdravim f Odborniki menijo, da je najboljša zumom, z dobršno mero revo3* pot, če že danes z okrajev pre- cionamosti, da iščejo vzroke t33’ nesejo čimveč pooblastil na obči- kjer jih bodo v resnici našli, 3. ne, kar že sedanji zakon dopušča, nadomestijo tisto, kar so zamu33*' odpovedali zaradi ukinitve delovnega mesta, kot so to zapisali o odločbo, marveč so vzroki povsem drugi. Na tisto delovno mesto so namreč takoj po odpustu tovarišice K. L zaposlili drugo, ki je še danes tam zaposlena. KO PREBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«. 10 POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU OB ROBU DOGODKOV ZAPLET V BRAZILIJI snmomoR m umoR proizvajalec kave (samo v Zd ^ žene države Amerike izvozil0 570 milijonov dolarjev kave K RAZGOVOROM O NAGRAJEVANJU RESNICI m LJUDO (Nadaljevanje s 1. strani) se bo delovna veščina posamez- vprašajmo: ali ima prav, ko meni, ' mh delavcev bližala nekemu pomenijo nastale razlike v da zaslužkih med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci zapostavljanje nekvalificiranega dela in da nastajajo te razlike prav zaradi podcenjevanja nekvalificiranega dela? Zelo se moti. Te razlike so samo odraz razlik, ki obstajajo v vrednosti dela delavcev posameznih kategorij in jih je nujno uveljavljati v zaslužkih, ker bi nepriznavanje teh razlik škodovalo gospodarskemu napredku. Ta pa ne temelji samo na novih strojih in tovarnah, marveč splošnemu povprečju. To pa se da doseči samo na ta način, da vsak delovni človek občuti osebno korist od tega, če več zna in če je bolj vešč pri delu. Torej, nagrajevanje po delu ni odraz nekega »omalovaževanja in podcenjevanja« nekvalificiranega dela, ampak jeklen ekonomski zakon napredka in razvoja delovne sile v naših družbenih pogojih, ki se mu je nemogoče izogniti. Izogniti mu se oziroma se ga izogibati — bi bilo nekaj nazadnjaškega in našemu tudi na hitrem in vsestranskem .gospodarstvu škodljivega. Tega napredku delovnih veščin vseh pa ne moremo in ne smemo po-delavcev. Razlike v zaslužkih se četi v nobenem primeru, bodo tem bolj zmanjšale, čimbolj I ra Za Guatemalo Brazilija, za Brazilijo... — Ameriška reakcija »čisti svoje dvorišče« Ulica Copacabana se v ničemer ne razlikuje od ostalih ulic ne, od Peruja, Bolivije in Paragvaja do Atlantskega oceana, in v Kio de Janeiru, glavnem mestu zavzema polovico ozemlja Južne Brazilije. Ni bolj pomembna kot Amerike. (Brazilija meri 8,516.037 so ostale; po njej se prerivajo kvadratnih kilometrov, vsa Juž-pešci in avtomobili, včasih za- na Amerika pa 17,938.000 kva-vladajo na njej ogorčeni demon- dratnih kilometrov.) Po veliko-stranti, a včasih policaji, in vse je tako kot na ostalih ulicah. n9 leto); v proizvodnji kakaoa in ^ ruze zavzema drugo 1116510 JDji svetu, v svetovni ProizV<£ydi bombaža pa četrto mesto. * v, živinoreja je močno razvita! ,e stala neodvisna, toda še vedno so deželi je 50 milijonov glav g°x U ji vladali portugalski kralji. Sele živine, 20 milijonov svinj 13 . 1889. leta, po vstaji braziljanskih milijonov ovac. Gozdovi s° L veleposestnikov, ki so nasproto- redno bogati; dajejo smolo, ow vali kraljevemu dekretu o pre- kavčuk itd. Braziljansko kmetijstvo_P3^°V leha, kot pač boleha kmetijst deželah Srednje in J sti je četrta država na svetu (za Sovjetsko zvezo, Kanado in Ki-Vendar je pred nekaj tedni njeno tajsko). Na tem ogromnem ozem- ime prešlo braziljanske meje. V ulici Copacabana je 5. avgusta streljal atentator de Nasci-menta na Carlosa Lacerdo, urednika nazadnjaškega časopisa »Tribuna da Imprensa«, in ubil Rubensa Vaza, majorja braziljan-skega vojnega letalstva. lju živi 55 milijonov ljudi — 46 °/o belcev, 20 % Indijancev, 15 °/o Črncev, ostali pa so mešanci med belci, Indijanci in Črnci. Prebivalstvo Brazilije zelo hitro raste. V zadnjih štirinajstih letih je naraslo za 14 milijonov. Toda ni nevarnosti, da bi bila de- Po tem atentatu je izbruhnila žela prenaseljena. Nekateri me- kriza, ki je že dolgo časa tlela in razjedala Brazilijo, in ki je dosegla vrhunec 23. avgusta. Tega dne si je predsednik Brazilije, dr. Getulio Dornelies Vargas sam vzel življenje. O ozadju teh dveh strelov ni jo, da bi v Braziliji lahko živelo od 500 do 900 milijonov ljudi. 1494. leta, dve leti po odkritju Amerike, sta si Španija in Portugalska razdelili Novi svet. Današnjo Brazilijo si je prisvojila Portugalska. Prvi portugalski na- atentatorskega in samomorilskega seljenci so prišli v Brazilijo leta ^^L^neodvUno^epubHko!5^ — vam bom pripovedoval v tem sestavku. Brazilija je zelo velika dežela. Razprostira se od Venezuele in Gvijane do Urugvaja in Argenti- 1532. To so bila leta krvavih bojev med Indijanci in belimi naseljenci, ki so potiskali junaške domačine v osrčje dežele. 7. septembra 1822. leta, v času Boli-varjeve vstaje, je Brazilija po- vseh Amerike. Bolezen, ki »j1,. kraja, se imenuje — feV s svojo gospodarsko zaostal primitivnimi stroji in enostran proizvodnjo. Nekateri velep°s niki (domači in tuji) po 6.000 hektarov zemlja- P° v odstotek lastnikov zemlje 1 ^ rokah polovico obdelovalne jj lje. Na vaseh žive večinoma ^ kmetje in reveži brez zem 3 obdelujejo veleposestniška P.jjjo V Braziliji je tudi zelo ? v rud, menda največ na sv6 'ly svojih nedrih skriva ogroni _ ^ loge najboljšega železa, boksita, monazita, magnezn ’,\s mantov in drugih redkm ,ar ter dragih kamnov. Toda raj-stvo in industrija sta viti. Bogata Brazilija J6 tjnslif revščine. Vse dežele nali)> Amerike imajo večji na .»voi11 dohodek. Gospodarskemu . ^ Brazilija je pretežno kmetij- dežele nasprotuje tuji o3' ska dežela. Dve tretjini njenega večinoma ameriški — kl ”,w)Vi3' prebivalstva se ukvarja s kme- držati Brazilijo za svojo su tijstvom. Je največji svetovni sko bazo. stavili stvari povsem na m65?! kamor spadajo. Res, v podj6tJ.| so že marsikaj storili. Toda, 3 se pri zvračanju krivde na ramena vsi vodilni tovariši za3® dajo dovolj, da so prav oni n1® VZGAJAJMO krepak delavski rod Pozri Vni ^onSres Mednarodne unije za zaščito otrok je odprl in ■' avil tovariš Tito. — Družina in svobodna skupnost je te- ' melj za zdravo rast naših otrok Nova parna centrala Pred dvema letoma so začeli v jeseniški železarni pripravljati vse potrebno za graditev nove parne centrale. Gradbena dela so prevzela gradbena podjetja i Toplo so pozdravili udeleženci Gradis, Primorje in Vatroteh-kongresa tovariša Tita, ki je ob na- Parne v naprave je monti-otvoritvi poudaril, da je skrb za ™ a montažna _ skupina jeseniške ! mladi naraSfai ^a in naivečia zelezarni’ M 1°. Je vodl1 Albin gt-J:ne 30-avguste se je začel v Ze- dežel sveta in v nekajdnevnih dolžnost vsakega liudstva. Novak. Zelezamiški strokovnjaki r0(j u svetovni kongres Medna- razgovorih izmenjali bogate — ’ ’ . - - • i So neizkonščpn nami krrf.al iz Zbt- ?• Un^8 23 zaščito otrok, dragocene izkušnje ter napotke o a * 80 se ljudje iz domala vseh vzgoji in zaščiti naših najmlajših. iz Železarne store Varujmo družbeno lastnino! ta za našo mladež. Pri tem nam ne sme biti žal nobenega truda. Ogromni so bili napori vse naše skupnosti prva povojna leta, ko smo v skladu z našimi ekonom-nov skimi možnostmi skrbeli za našo prli so nov S društveni prapor. Na slovesnost mladež. Res, marsičesa nismo stvar ni brez | so prišli tovariši iz bližnjih dru- imeli, toda danes smelo trdimo, so neizkoriščen parni kotel iz »Tudi mi pripisujemo vzgoji! reparacijskega materiala opremi-mladine veliko pozornost. Vse | H z novimi predgrelci in grelci naše početje je namenjeno zdravi J zraka in izdelali ekonomična ku-rasti našega rodu. Že med osvo- 1 r!f?a' P3™ kotel bodo lahko ku-bodilno borbo smo postavili vpra- : rlh s Premogom, P^nom ali te-j sanje zaščite in vzgoje otrok na ^ kl ga >e v tovami v lz°-; prvo mesto« je dejal tovariš Tito. i Tr’ , , . .... 1 Vsa dela pri gradnji m mon-Družina in svobodna skupnost taži termocentrale se bližajo za-sta tista, ki naj vzgajata in skrbi- i ključku. 17. Z. 1 Tisoče in tisoče partizanov je na Štajerskem skupaj premagovalo napore v bojih in skupaj delilo veselje ob zmagah. 19. septembra pa se bodo zopet sešli na Ostrožnem Prostovoljno gasilsko društvo iz železarne Štore je v nedeljo odprlo nov dom In razvilo društveni prapor p j Cezarji iz Štor so v nedeljo dobno opremljena učilnica. 2ttIBa*£nili k dosedanjim delovnim i dan so gasjlci razvili tudi „ še eno. Odprli so nov j društveni prapor. Na sloves Poni ' Ta stvar ni brez j so prišli tovariši iz bližnjih__________ ______ _____ _______ ______ ________, (]a .®aa- Kovinarji namreč vedo, štev in predstavniki društev iz da smo in bomo vse naše raz-fiohl; ^re , z delavskimi žulji pri- industrijskih središč Hrvatske in položljive moči posvetili vzgoji t. “Jeno lastnino skrbno varovati, i Rncno +pt- Mprpno-p-irlno u_ krepkega delavskega rodu. In ffinoJas.tnino skrI)no varovati, j Bosne ter Hercegovine. scto bolj varuje tovarno pred Požarom _________________i___5;__ arom, če ne prav prostovoljno gasjlsko društvo? sil našib požrtvovalnih ga-j iev je res že dolgo časa so-ono opremljena. Gasilci imajo sy°jib vrstah naraščaj, mladin-Tor/n P'0I1’rje’ ^1 veliko obetajo. , oa to ne pomeni vse. Delovno ^ nstvo, kot so gasilci, potrebuje Sorenjska nisdiaa h skmh Razlito srebro Iz zbirke »In minila so leta« Objavljamo odlomek ene izmed iti- gojih za delo, ni dal takih umetnin in lim na rih skic, ki bodo izšle pod skupni slooom >ln minila so leta< za slavje na Ostrožnem o novelistični zbirki naših bolj ali manj znanih prozaistov — Roka Arina, Janeza Gradišnika, Vlada Babja- petintridesetletnico ustanovitve SKOJ eoj ! založbi pod naslovom >In minila so letat. Gorenjska mladina se je že odseki kulturno-prosvetnih dru- Pa Sre •s«« tr&f&iSSsr&Ez -»-? ara-sBra-tsK ^ ’ Ob t«i priliki bo precej po-tUSS Eft , Ko 8o kovinarji štorske žele-■ • 0-n0dK’^ •?aD-U<’xpn P a-" žrtvovalnih mladincev in mladink slovenski književnosti, pa čeprav morda srne prevzeli upravljanje pod-' u1" ’/ SP° la.^ ®ars*- prejelo zaslužna priznanja, Okraj- ^T^r^ri^biJŽ so začeli easilei zbirati sred-i katen dr.u®1 organizaciji. Sedaj se ni mladinski komite v Radovljici ^rtZUli z jjno marksistično usmerje- umetnikov kakor pred vojno (Prežih, Čufar, Tanc idr.), so jih vodile k sklepu, da bodo poizkušali pritegniti o svojo sredo ose talentirane pisatelje iz delavskih vrst na Slovenskem, ki Še niso našli na, Rada Zakonjška in Cvetka Žagor- ' poti do uredništev naših založb, ali pa skega, starih štajerskih in koroških par-\ jih uredništva niso znala pritegniti. Ta tizanoo. Knjigo, ki so jo posvetili svojim zamisel je vsekakor zelo pomembna. lt-----------,-x— i—>- -»-i- _ ----- Naj omenim še, da namerava istih pet avtorjev izdati še letos v samozaložbi zbirko svojih povojnih novel, medtem ko nam bo Slovenski knjižni zavod posre- sIv'a za°no^g^asffski^o^^udTpri! vneto pripravljajo, da !» dostojno pa pripravlja veliko razstavo, 'nosijo. Izilfio iz delavskih vrst in po >nih dela^kega1 gospodarjenja P^lU ^ico ustanovitve gjer Uo prikazali vso dejavnost ^nf TT , Se Zglasili in nisn nn IH 10-letniCO velike mladin- gorenjske mladine. —S I lavski razred po voini. v uiodneiših vo- „i ?e zglasili in niso naleteli na v uha ušesa. Lani je delavski svet 'Ožame namenil precej sredstev *a gradnjo doma. vo ,asIIci>.ali bolje rečeno, skoraj e 8 kolektiv, so začeli z gradnjo Opravili so ze-, etjska dela in spomladi je gradišče znova oživelo. Poveljnik ga-io cev direktor vajenske šole -1 P.°, dobršno mero organi-oijskih sposobnosti. Mladi in n so kopali, prenašali gradbeni Arerial, skratka pomagali pri adnji. Gradnja doma je terjala Wecej žuljev in znoju, sij .Ijbulo nedeljo šo štorski ga-. ?? in snloh vsi železarn nrnznn- ral' ~r\ sPl°.I1 VSI železarji prazno-dnm Odprli so nov enonadstropen -r®1- 32 m dolg in 13 m širok. ugotovitev, I lavski razred po vojni, v ugodnejših po- Z JESENIC SKOJ in 10-letnico velike mladin- gorenjske mladine, ske konference, ki je bila jeseni leta 1944 na Taležu nad Ribnem pri Rledu. Dne 9. in 10. oktobra bo v Ribnem velik mladinski praznik. Tu bodo velike mladinske kultur-no-prosvetne, politične in športne prireditve. Svoje delovanje bodo Zadnja leta so na Jesenicah itd. pričajo, da se Jesenice spre- nV al ' Tp r*; a te ° i!■1' nd i i tl pokazali taborniki, gasilci, ja- veliko zgradili Velika bolnišnica, minjajo v važno tujskoprometno | d,f 0stanejo na mrJtvi sJtraži _ n8 ZlšRADIMO KOPALIŠČE! dcval prvi naš roman dilni borbi, narodnoosvobo-rbi, ki ga je predložil sodelavec zbirke >In minila so leta* — Vlado Habjan. »Tu se ukopljimo!« je razpo- ali se ga pri-koman- Bolj kakor uganka, ziblje svet pod njim ali vzdigujejo eksplozije, je danta mučilo, zakaj se ne oglaša več preostala strojnica. Toda zdaj preprosto ni utegnil pogledati, kaj je s fanti. Samo »preklete mine...« je bentil in skušal zaobjeti vso strmino s svojo cevjo. Potem ga je mahoma zakrilo nekaj škrlatnega in mu vzelo dih. Sledil je črn in zadušljiv vzbuh. Paral je na dvoje zemljo, drobil skale in prst in ga z vsem tem besno obmetaval... Bobnenje min in hrzanje brzo- redil komandant Bruno svoji dve j strelnih topov se je slednjič po-trojki in dobro desetino puškar-; leglo. jev — to je bilo vse, kar je ostalo J Tega se Bruno ni veselil. Ne-od zdesetkanega bataljona. | razumljivo mu je bilo predvsem, »Umika ni!« je še poudaril, zakajutihnila še njegova stroj- »Ni ga za nas, ne za one tam čez, ki so se utrdili na kuclju.« Borci so molče sprejeli naznanilo. Odveč bi bilo še kakršno koli pojasnilo. Vse je bilo jasno niča. In šele zatem je neznansko počasi ugotovil, da mu telo ne služi več... »Živec...« »V hrbtenico me je zadelo.. .c Kakor da ima hrbet prelom- dralci, padalci, kajakaši, telo- moderna obratna ambulanta, ce. vadci, športniki, oddelki predvo- ste, kanalizacija, nasadi in parki, jaških centrov, planinci, mladinski športni park, stanovanjske stavbe v;? J dišv*eni 50 £ara2e> delavnice, skla-ce> garderobe, kopalnice in eo- OBVESTILO Obveščamo vsa podjetja, usta-rnee’ ljudske odbore in ostale 5°sPodarske organizacije na po-občf 7ače je pričela poslovati Po- j ^ '-lc obein Litija, Šmartno pri ka a *ače, Kresnice in Gabrov-flr’j® pričela poslovati Po-v T.?,®a socialnega zavarovanja jasnil 1 'lne 1- IX- 1934- Vsa po' Van ; 3 ,sIe mokratje . strank braziljanske» delavske senatorjev. Po!iti-\e»e izmed desničarskih podprli Vargasovo vladavino in banin • ^npin v delavskem gi- tako ustvarili dokaj močno na-Ipdiist ieta vršel režim predno koalicijo. ki in veleposestnikov, Streli v ulici Capocabana so navadna smrt, bil je umor, eden so koristili le Vargasovim nasprot- izmed najbolj podlih umorov v nikom: domačim bogatašem in zgodovini človeštva, njihovim prijateljem v tujini, ki • so izbrali za svoj udarni odred Vargas se je spočetka še kar braziljanske letalske A utegnile prav ustaviti šele v Italiji in potlej na Primorskem iskati svoje žrtve, so se potuhnile in podričnile za rob. Razkropil jih je in prisilil k umiku. Iskali Nova vlada, ki jo je sestavil T* so vi a a o n ---j.——^ j- .>1 icimanc častnike, podpredsednik Cafe Filho iz vrst kaB>tala - 311 S pomocJ° tujega odločno spoprijel s tujimi kapita- Carlos Lacerda, direktor opozicij- reakcionarnih elementov, je že Publike P08*'®1 predsednik re- listi in nekaterimi sloji domače skega časopisa, ki je zahteval, naj pokazala svoj obraz. Začela je ^ na nhi*a.U P0 svoiem.prih°- buržoazije, ki so povezani z ame- prepuste domačo petrolejsko in- odpravljati napredne Vargasove Hov, s i, , . jzdal nekaj zako- riškim kapitalom, ter zagovarjal dustrijo tujim trustom in hvalil zakone, posebno tiste, ki škodu- Ša) živ];3 - dni Je nekoIiko izbolj- težnje nacionalnih sil, ki se ho- intervencijo v Guatemali, je od- jej0 neomelenemu vdoru tuieea ^'Valstv raY.en revneSa pre' čejo osamosvojiti in deželo indu- nesel zdravo kožo, padel pa je kaj tir.o 3!-°.Inogo®II delavcem ne- striaiizirati. Dosegel je nekaj ietalski major Rubens Vaz. Ko- jejo neomejenemu vdoru tujega kapitala v Brazilijo. Ameriški časopisi pišejo, da bosta poslej .J nravi., • " , j — .......... ju uunuj .i. m i.-ni misjui siuissii.o , m-, »»u časopisi pišejo, da bosta poslej feanV? se a!aČel uplrati tu‘ uspehov: povečal je proizvodnjo manda vojnega letalstva je takoj Brazilija in Združene države tesno Reak-- U,' • v Prem°SOvnikih, zgradil veliko obtožila nekatere najbližje Var- sodelovali. Je c!?a ul mirovala. 1932. leta jeklarno, ki proizvaja okoli mi- gasove sodelavce, da so organi- ,, , s • . ___. . San p.,r'!lnPa Protirevolucija v lijon ton jekla letno, veliko elek- zirali atentat, čeprav bi sama . a stranka ln 50 1 ‘ Š'l s n° u’-ki le Varsas zadP- trarno in še nekaj pomembnih lahko veliko več povedala o orga- . so ..*e 9ic®r np.rl nov. le L™m0cio ar«Pade. 1935. leta tovarn. Toda z leti je vse bolj po- nizatorjih atentata. Letalski ofi- toda nj,h1ov ^p?r ie, precei Ri0Drt®mapral vstajo bogatašev v puščal; bal se je odkritih sporov, cirji so zahtevali, naj Vargas od- meglen, premalo odločen in pre- ZthJl^Peiru. 1945. leta pa je iskal mir in kompromise, in ta stopi. Vargas pa je odgovoril: mgamz.ran. Najmočnejša •«avn.3-fro^a.-akcije Prisl- neodločnost ga je pripeljala do sIeoi-aRJ0s;aePCut na strani^akeFon^egl proame- ^ red-Kcije p argasai da je odstopil. ~ v»v«osamomora. ici- m Ilc uum ac tmrcn.ci svujeniu »argasovo vladavino se V zadnjem času se je Vargas mandatu... Naj le ostanem sam. ga re21ma. mosvoiif gosP°darsko precej osa- precej ukvarjal s proizvodnjo Star sem, res je, toda moja kri ,z Vargasovim samomorom pa ®eli živBf- in revni ljudje so za- nafte. Proizvodnja tega važnega bo tekla v obrambo pravic, ki sem krlze_ ul konec. Ljudstvo Brazilije 11 ”°koliko bolj človeško goriva je namreč zelo hitro rasla jih legalno pridobil. Če me bodo j® slino razburjeno. Delavci in in dosegla že desetino svetovne hoteli nasilno odstraniti, bom po- kmetje demonstrirajo po cestah in proizvodnje. Nekateri domači ka- zval ljudstvo in umrl z orožjem uničujejo vse, kar je ameriškega. ljudstvo je bilo Var-»očP!a T3lezS° i« ga je imenovalo I9i-nrevnih«. pitaiisti in njihovi severnoameri- v rokah.« J«, siaoo so organiziram, »uua v težav , je Brazilija zapadla ški prijatelji so zahtevali, naj Ko je to govoril, je Vargas napredne sile, ki so še mlade in le ]jlu, f0 inflacijo. Tistega leta Vargas prepusti naftna ležišča menil, da ga podpirajo skoraj vse neizkušene, z vsakim^ dnem pri-Sasa , vo Ponovno izbralo Var- newyorškemu kapitalu. Vargas pa vojaške enote in da so stranke, dobivajo nove izkušnje, in če so Kandirii pr®dsednika republike, je hotel ustanoviti nacionalno pe- meščanske in delavske, močnejše, se kaji so se iz zadnjih dogodkov strank- • 'I® ,na Usti delavske trolejsko družbo »Petrobas«. kot so se kasneje pokazale. morale naučiti, da se napredek in »oiarmr 111 .debil 3,849.040 glasov, Proti Vargasu so vstali tudi Toda vojska se je združila in socialne pravice pridobijo le z Njegov .miijj°n glasov več kot veleposestniki, ki imajo v Zdru- zahtevala: Vargas naj odstopi, odločnim in brezkompromisnim I-fluardo h”rzoazlli protikandidat, Ženih državah precej prijateljev. Vso noč se je upiral, zjutraj pa se ho.iem proti domači in tuji re-k'!® *,,!,• Gom.es< Istega leta so in zahtevali, naj vlada opusti na- je vdal. Poslal je parlamentu akcUl, liongr ! volitve v Nacionalni črte za industrializacijo in skrbi »prošnjo za dopust«. Sedem ur ka- Vargasova oporoka postaja ska rpn - ga sestavljata poslan- le za izvoz kmečkih pridelkov. sneje je v palači Catete, sedežu borbeni program izkoriščanega biol(rat,Tnica 'n senat. Socialde- Vse to je onemogočilo predsed- braziljanske vlade, odjeknil strel, ■ljudstva. In v to oporoko je Var-23 sen f S° debili 92 poslancev in nikove napore za urc'1:*''" «r-«-i- un eas zanisal: Doci! ar'’cv’ delavska stranka blaginjo ljudstva in ncev in 5 senatorjev, de- osamosvojitev. Res je, slabo so organizirani, toda ureditev financ, Getuiio Vargas je bil mrtev. Z gospodarsko Vargasom vred pa je umrla bra-ziljanska neodvisnost. To ni bila gas zapisal: »To ljudstvo, ki sem mu služil, ne bo nikomur več suženj.« so kritje, medtem ko ie v komandantu kljuvalo nekaj kakor strah: kaj, če ga napadejo z boka, tam sta samo dva puškarja. Pravzaprav si je želel, da bi se že spet pokazali pred njim. Zanesljivo je vedel, da bi potem bojazen popustila. In pokazali so se. Pomočnik pri strojnici se je za spoznanje preveč dvignil izza zaklona in vzkliknil: »Dio, same rjave helme!« Več ni rekel. Roki sta mu odpovedali. zadrgetal je in mirno obležal na kupu izstreljenih tulcev. Iz rdeče pike sredi čela pa je pripolzelo nekaj kapljic krvi... Bruno je kriknil najbližjemu puškarju, naj padlega zamenja in mu polni okvirje. Šlo je za vse. Oni v rjavih uniformah in čeladah so pritiskali preudarho. Metali so se od skale do skale, val za valom, in prihajali vedno bliže... Razločno ie bilo slišati rezka nemška povelja, kletvice in stokanje ranjencev. Saj jih je ponovni napad žel kakor snope, še več pa odplavil v izhodiščno kritje. Nihče na polici ni dvomil v zaključek boja, če bi se zdaj oglasili minometi. Nasproti njim so bili brez moči. In tega so se še bolj zavedali Nemci po brez- v njegovi notranjosti... Fronta se zato ni zamajala... E, se je... Ko so prišli od Cola... Od Cola sem so prirjuli nemški Tigri in Panterji... Vdrli so v Vipavsko dolino... in nam za hrbet... Potlej so začeli fronto z dveh plati... In potem je fronta popustila... Zdesetkali so nas... Umikali smo se-.. Na vse strani... in sem gor ... na Trnovsko planoto ... in Čaven ... Zdaj pa se dajejo... Že nekje tam zadaj...« Prekinil je premišljevanje! ko mu je pogled obvisel na desnici, ki se je tako tuje stegovala čez zaklon. Oči preiskujejo roko in se neprizadeto ustavijo na dlani, kjer se rahlo razkrečeni prsti slo-čijo v čašo, kakor da pričakujejo nečesa izrednega. Nasmehne se tej svoji dlani in preko prstov mu zdrsne pogled na modro ploskev. Neizmerna ploskev se blešči lepše kakor kositer, kot razlito živo srebro je. »Morje,« dahne in se tudi njemu nasmehne. Šele zdaj se ga utegne nagledati. »Morje!« Zdaj popolnoma določeno spozna, kaj gleda. Kakor čudežnega zdravila se mu zahoče tega razkošja. Sama od sebe sč mu desnica za spoznanje napne in sega proti razlitemu srebru, saj ga ima skoraj v rokah. Vlado Habjan IZ LC2 PRI SLOVENSKIH KONJICAH DVORMO SI GRADE Člani sindikalne podružnice opekarne Loče pri Slovenskih Konjicah so zavihali rokave in si uspešnih naskokih. Ni minilo pet kar sami urejajo dvorano. V njej minut, ko se je raztreščila prva bo prostora za 60 sedežev in ra-m'ILa' čunajo, da jo bodo dokončali že Za njo druga in še in še... Ido jeseni. L. V. RAZGOVOR O DRUŽBENEM PLANU Kmetijstvo in industrija je nerazdružljiva celota Predvideno je, da bomo naslednje leto pridelali 60.000 vagonov žila, 5000 vagonov sladkorne pese in 1000 vagonov sončnic več kot letos, če bomo že to jesen začeli uresničevati ukrepe, ki jih predlaga načrt družbenega plana za leto 1955 Kaj terja hitrejši razvoj kmetijstva? Danes se pomenimo o kmetijstvu. Mogoče bo kdo od bralcev dejal, da razgovori o kmetijstvu ne sodijo na stran delavskega časopisa. Toda v načrtu družbenega plana je predvideno, da bomo naslednje leto potrošili dobršen del narodnega dohodka za uvoz pšenice, ki je še doma ne pridelamo dovolj, za uvoz umetnih gnojil, za ureditev semenarn, živinorejskih postaj, osuševanje itd. Delavci v industriji ustvarjamo največ narodnega dohodka. In če del tega potrošimo v kmetijstvu, moramo tudi vedeti, zakaj smo ga potrošili, zakaj ne pridelamo dovolj hrane, kaj kaže storiti, da izkopljemo kmetijstvo iz zaostalosti, skratka, tudi delavci moramo vedeti, kako je z našim kmetijstvom. Zato menim, da tile pogovori o kmetijstvu ne bodo odveč. Najprej se pomenimo, kaj vse terja hitrejši razvoj kmetijstva. Pri nas naraste prebivalstvo vsako leto povprečno za četrt milijona. Od leta 1959 se je povečalo število prebivalcev za približno 1,400.000. Več ust zahteva več kruha. Hiter razvoj industrije je spremenil strukturo prebivalstva. Tisoče ljudi je opustilo obdelovanje zemlje in se zaposlilo v industriji. Če manj ljudi prideluje hrano, morajo le-ti pridelati čim več. da imamo kruha prav vsi dovolj, ge nekaj. Prebivalci celih pokrajin, ki pred vojno niso poznali pšeničnega kruha, sladkorja in tudi meso so le malokdaj jedli, sedaj vse to trošijo kakor v razvitih industrijskih središčih. Upoštevati tudi kaže, da se marsikje krči površina orne zemlje zaradi podnebnih vplivov (hudourniki in poplave odnašajo rodovitne plasti zemlje) in da se zazidalna površina s cestami, industrijskimi poslopji in novimi mesti širi na račun rodovitne zemlje. Leta 1918 je prišlo v Jugoslaviji na prebivalca povprečno 0.66 hektara orne zemlje. Do lani se je površina orne zemlje zmanjšala že na 0.47 ha. Leta 2000 računajo, da bo pri nas prišlo samo 0.28 ha orne zemlje na prebivalca. Vse te okoliščine torej terjajo, da pridelamo več kruha z manjših površin, da pospešujemo predvsem hektarski donos, prirast živine, skratka, da naše kmetijstvo pridela na manjših površinah, z manjšim številom ljudi in bolj sodobnimi sredstvi več kruha, masti, mesa, zelenjave, več prehrambenih potrebščin. Nobeden ni navdušen nad znižanjem življenjske ravni. Če hočemo to dvigniti, moramo pridelati več hrane na prebivalca. Če bi morali zmerom uvažati hrano, kot sedaj, ne bi nikamor prišli. Uvoz hrane nas namreč hudo pesti. V letu 1952 smo potrošili za uvoz hrane 23 milijard dinarjev in lani i"' 5 mili jard dinarjev. Kaj vse bi lahko kupili za ta denar v tujini, če bi naše kmetijstvo pridelalo več žita na hektar, če nam ne bi bilo treba kupovati v tujini masti in drugih življenjskih potrebščin. Žito moramo kupovati v tujini zaradi zaostalosti kmetijske proizvodnje, zaradi manjšega pridelka v zadnjih dveh sušnih letih, zavoljo naravnega prirastka in spremenjene strukture prebivalstva. V letih 1951 in 1952 smo uvozili 221.000 ton pšenice, rži in koruze, v letih 1952—1953, ko nas je prizadela suša, smo uvozili kar 1,227.000 tor žit. V letih 195“—1954 računamo, da bomo uvozili 850.000 ton pšenice. Nekaj primerjav Samo to, kar smo prej našteli, kaže, da premalo pridelamo in te okoliščine terjajo, da moramo še bolj pospeševati kmetijstvo. Predvsem moramo izboljšati hektarski donos, saj v tem hudo zaostajamo za drugimi državami. Nekaj primerjav bo to potrdilo. V Jugoslaviji smo pridelali v bo začel naslednje leto obratovati oddelek za proizvodnjo su-perfosfata. Na leto bodo izdelali 60.000 ton umetnega gnojila. Ti in 24 stotov pšenice na hektar skopi podatki povedo, da razvoj itd. , kmetijstva res temelji na rasti Podobno kot zaostajamo z do- naše industrije, ki se iz dneva nosom pšenice, zaostajamo tudi v dan bolj krepi, v pridelovanju drugih kmetijskih pridelkov. Zato nimamo dovolj kruha in moramo žito uvažati. Ker je kmetijskih pridel- mični tovarni »Zorka« v Sabcu i vi regresov, znatne ugodnosti za tiste kmetovalce, ki bodo sklepali s trgovskimi podjetji pogodbe za odkup pridelkov in dobili za to še pred setvijo brezobrest- kov malo na trgu, kmetje iz koriščajo svoj položaj na račun drugih potrošnikov. Ob teh primerjavahN bo nedvomno marsikdo vprašal, s kakšnimi ukrepi vendar dosežejo v drugih državah boljše uspehe v kmetijstvu. Naštejmo jih nekaj. Drugod predvsem obdelujejo zemljo s stroji, uporabljajo sodobne pridobitve znanosti, sejejo in sade le dobro seme, veliko bolje gnojijo zemljo, skrbijo za boljšo živinsko pasmo itd. Prav tako kot v pridelku smo tudi pri nas daleč za drugimi deželami v potrošnji umetnih gnojil. V potrošnji umetnih gnojil ni samo velik razloček le med našo državo in Nizozemsko, Belgijo itd., temveč tudi med republikami v naši državi. V letu 1951 je znašala povprečna potrošnja umetnih gnojil na hektar 4,42 kg v Sloveniji, 2,92 kg v Hrvatski, 0,98 kg v Vojvodini, 0,87 kg v Črni gori, 0,4 kg v Bosni in Hercegovini, prav toliko v Makedoniji in ožji Srbiji in 0,3 kg na Kosmetu. V tujini bolje gnojijo. Na Nizozemskem so v istem času 'porabili na hektar 460 kg umetnih gnojil, v Belgiji 220, v Nemčiji 160, na Danskem 95, v Franciji 54, v Italiji 36 kg umetnih gnojil na hektar itd. Boljše gnojenje — večji pridelek. Leta 1952, ko so kmetijski strokovnjaki sestavljali načrt za napredek kmetijstva za nadaljnjih deset let, so ugotovili, da bi morali pni nas vsako leto vračaitii zemlji hranilne snovi 376.262 tonami čistega dušika, s 442.451 tonami fosforja in 652.863 tonami čistega kalija. V letu 1951 smo v resnici vrnili zemlji samo 4536 ton čistega dušika, 5466 ton fosforja in 3317 ton čistega kalija. Če od zemlje samo terjamo in ji vračamo hranilne snovi v zelo majhni meri, seveda ne moremo pričakovati, da nam bo rodila tako in toliko kot drugod. Smo hodili po pravi poti? Marsikdaj slišimo pripombe, da smo doslej kmetijstvo vse preveč zapostavljali na račun investicij v industriji in da nočemo videti in razumeti zaostalosti kmetijstva. Ne, vseskozi vemo za zaostalost kmetijstva. Zaostalost vsak dan trdo občutimo, ko kupujemo kmetijske pridelke. Vemo, da bi morali že zdavnaj vložiti več sredstev v razvoj kmetijstva. Le pomagati si nismo mogli drugače, zakaj podedovali smo zaostalost v kmetijstvu in industriji. Dober gospodar bo vedno vložil več sredstev v tisti del gospodarstva, kjer se mu bo denar hitreje obrestoval. In ker smo mi vsi skupaj hoteli dobro gospodariti, smo najprej in največ sredstev vložili predvsem v industrijo. Do nedavnega, mislim predvsem na predvojno obdobje, skoraj nismo mogli govoriti o težki industriji in strojegradnji. Nismo imeli tovarn, ki bi proizvajale stroje in orodje ali pa so jih proizvajale le v prav majhni meri. Nikamor ne bi prišli, če bi v tujino še kar naprej izvažali surovine (železo, baker, boksit) in tam kupovali stroje za industrijo, umetna gnojila za kmetijstvo, žito itd. Rešitev smo videli edinole v tem, da čimbolj opremimo nove tovarne in da kmetijsko proizvodnjo pospešujemo s stroji, ki jih bomo izdelali pri nas. Zato smo morali seveda zgraditi vrsto novih tovarn. dograditi in razširiti obstoječe obrate. Kmetijstvo je moralo glede investicij odstopiti svoje mesto osnovni industriji (težki industriji in strojegradnji), da se lahko sedaj hitreje razvija. Če pogledamo dosedanji razvoj industrije, vidimo, da smo letih 1930—1939 11,3 stota pše-j hodili po pravi poti. Naša in-nice na hektar. V letu 1949 smoldustrija izdeluje vsako leto več pridelali 14,1 in v letu 1950 10,3 stota pšenice na hektar. Na Danskem so pridelali v letih 1934 do 1938 30,3 stota in v letu 1948 36,5 stota pšenice na hektar. Nizozemska je pridelala v istem času 30,3 stota in 31 stotov pšenice na hektar, Belgija 27,3 stota kmetijskih strojev in naprav, več orodja in umetnih gnojil. Lani so na primer izdelale naše tovarne 14.640 ton raznih kmetijskih strojev in orodij, letos bodo izdelale 21.882 ton in naslednje leto 26.365 ton kmetijskih strojev in naprav. V ke- Novi gospodarski sistem trga naturalne vezi kmetijske proizvodnje Slabost našega kmetijstva sploh je v tem, da je bila doslej njegova proizvodnja vse preveč naturalna. Kmetje so pridelovali le toliko in tistih pridelkov, kolikor so jih potrebovali za domačo potrošnjo, za prodajo se pa niso kaj dosti zmenili. Pred leti smo kmetijske proizvajalce povezovali s tržiščem z raznimi administrativnimi ukrepi, kot obveznimi odkupi žita, mleka, živine itd. To seveda ni vzpodbudno vplivalo na povečanje kmetijskih pridelkov, ker kmet na trgu ni našel zamenjave za svoje blago, to je tekstila, posode, cementa, orodij itd. V zadnjih letih, ko se je naša industrija že tako okrepila, da je na trgu teh proizvodov dovolj. Prav to pa vzpodbuja kmete, da se vse trdneje povezujejo s tržiščem nov-i gospodarski sistem — sproščeno gospodarjenje — je torej začel trgati vezi naturalne proizvodnje in kmetje že proizvajajo in bodo proizvajali še več svojih pridelkov za prodajo, čimbolj bo trg založen s proizvodi, ki jih ti vsak dan potrebujejo. Takšne vzpodbude so predvidene tudi v načrtu družbenega plana za naslednje leto. Predvideno je, da bo izdelala industrija za 12 odstotkov več blaga za osebno potrošnjo kot letos. Predvsem se bo povečala proizvodnja cementa, proizvodov črne metalurgije, žebljev, umetnih gnojil, orodij, posode, jedilnega pribora, bombažnih in svilenih tkanin, koles, radijskih aparatov, pohištva, votlega stekla itd. Ker bo na trgu več blaga, bodo naraščale potrebe kmetijskih proizvajalcev po tem blagu, to jih bo vzpodbujalo, da pridelajo še več, svoje proizvode vnovčijo na trgu in za izkupiček kupijo to, kar jim je pač po-všeči. Tudi razmeroma skromna sredstva rode plodove O sredstvih, smereh in ukrepih, ki naj povečajo hektarski donos kmetijskih pridelkov, skratkaj pospešijo kmetijsko proizvodnjo, slišimo različna mnenja in predloge. Nekateri menijo, da je hiter razvoj kmetijstva odvisen od čim popolnejše mehanizacije. To bi seveda terjalo, da izdamo hkrati ogromne zneske za stroje, ki bi jih morali razen tega še kupiti v tujini, ker je zmogljivost naših tovarn zdaleč premajhna, da bi lahko opremila vsa kmečka gospodarstva s sodobnimi kmetijskimi stroji in napravami. Mimogrede kaže omeniti, da tudi doslej niso vsi stroji v kmetijstvu polno izkoriščeni in da bi samo ta smer ne pospešila v tisti meri kmetijske proizvodnje, kot si to nekateri obetajo. Bolj sprejemljiva je pobuda, naj hi pospeševanje kmetijske proizvodnje slonelo na sicer razmeroma skromnih sredstvih, ki bodo vendarle v kratkem vplivala na povečanje pridelkov. Med ta, sicer navidezno skromna sredstva in ukrepe spada čim večja potrošnja umetnih gnojil, pocenitev gnojil, strojev in orodij na osno- ne predujme v obliki semen, gnojil in v denarju, povečanje proizvodnje industrijskih predmetov, kar naj pospeši živahnejše trgovanje, zbiranje fondov za pospeševanje proizvodnje, ki jih bomo uporabili za proizvodnjo dobrih semen in sadik, za vzgojo plemenske živine, osuševanje zemljišč, za večjo uporabo zaščitnih sredstev za živino in rastline itd. Seveda ne kaže spregledati tudi zadružništva. Zadružništvo bomo še bolj krepili in ga predvsem usmerjali v to, da bolj pospešuje vlaganje sredstev zasebnih proizvajalcev v razširjeno reprodukcijo (to je, da zadruge kupujejo stroje in naprave, ki jih uporabljajo vsi zadružniki in so stroji in naprave tako bolj smotrno izkoriščeni). Čimprej bo seveda tudi kazalo misliti na specializacijo kmetijske proizvodnje, to je, da ne bo vsak kmetovalec sadil vse mogoče stvari, temveč le tiste, ki mu bodo donašale največ koristi. Če se bodo kmetovalci odločili za pridelovanje le nekaterih kmetijskih kultur, bodo ob tem pridobili še več izkušenj, kar bo nedvomno vplivalo na večji pridelek. Kaj predvideva načrt družbenega plana za naslednje leto Precej stvari smo že prej našteli. V načrtu je med drugim predvideno, da bomo naslednje leto potrošili v kmetijstvu 440.000 ton umetnih gnojil (lani smo jih potrošili 132.000 ton in letos 280.000 ton). Za uvoz umetnih gnojil bomo potrošili 2,2 milijardi dinarjev (letos bomo za uvoz potrošili 1 milijardo dinarjev). Za pocenitev umetnih gnojil, strojev in orodij bomo predvidoma potrošili 13,8 milijarde dinarjev v obliki regresov (letos bo potrošenih 6 milijard dinarjev). Razen tega bodo osnovani posebni fondi za pospeševanje kmetijstva. V zveznem družbenem planu je za ta sklad določen znesek 600 milijonov dinarjev. V ljudskih republikah * rMi*' Včasih je naš pridelek precej slab. Zanjice so nejevoljne; žito F namreč slabo obrodilo. Zakaj? Premalo smo gnojili, slabo seffle smo izbrali in sedaj se moramo zadovoljiti s tem, kar smo P°c pridelali in okrajih pa bodo predvidoma zbrali še 700 milijonov dinarjev. Iz teh skladov bomo finansirali selekcijo semen, živine in sadik itd. V načrtu družbenega plana je tudi predviden kredit v znesku 16.200 milijonov dinarjev (letos 14.440 milijonov dinarjev), za izsuševanje zemljišč, nakup delovne in plemenske živine, za obnovitev vinogradov in sadovnjakov, gradnjo kmetijskih gospodarskih poslopij itd. Strokovnjaki, ki so sestavljali družbeni plan, računajo, da bi lahko že naslednje leto povečali proizvodnjo žita za okoli 60.000 vagonov, sladkorne pese za 5000 vagonov in sončnic za 1000 vagonov, če bomo načrt za pospeševanje kmetijstva začeli uresničevati še to jesen. Prav tako predvidevajo, da bi lahko zavoljo večjega hektarskega dono- sa zmanjšali uvoz žita za P/1' bližno 20 milijonov dolarjev, c®' prav bi za uvoz umetnih gnoj1! potrošili samo okoli 6 milijo^ dolarjev. Večja proizvodnja km®; tijskih pridelkov bo seveda tum omogočila, da bomo lahko več te*1 proizvodov izvažali. Kakor vidimo, sta industrij8 in kmetijstvo trdno povezan8. Ena ali druga panoga lahko n8' prednje le s skupnimi napori j8 plodovi. Kmetijstvo bo povečal® proizvodnjo, če bomo v inmj' striji izdelali dovolj kmetijski" rdrojev in naprav, več blaga zf osebno potrošnjo, več umeto1 gnojil. Vse to bo pospeševal kmetijsko proizvodnjo, saj b0® imeli kmetijski pridelovalci 1,1 razpolago potrebna sredstva svojo proizvodnjo, dobro zaloz® jih bo k delu še bml trg pa priganjal. Dor® IZ NOVEGA MESTA NI VSEENO KJE, GRADIMO Pri nas veliko gradimo, ven- dili tovarno vodnega stekla, nov naselij. Podjetja, ki jih miški* dar ni vseeno, kje zgradimo to ali lesni kombinat in pralnico kre- graditi pri nas, so vendarle ono tovarno. Industrijska podjetja menčevega peska 8—12 km izven likšna, da bi kazalo pred “‘jj prinašajo splošnemu gospodarstvu Novega mesta. Prej omenjena na- končno odločitvijo razmisliti, ® _ prav gotovo več koristi, če stoje čela veljajo seveda za velika jih je smotrno zgraditi tako d8 v bližini surovinskega zaledja ali industrijska podjetja. Komune leč od gospodarskega in kuliu če imajo čim ^krajši in cenejši bodo gradile na svojem področju nega središča, kot je Novo priključek na železniško, cestno, manjše obrate tudi izven večjih za naše področje. A.s’ električno in vodovodno omrežje itd. Tudi za delavce je boljše, če stanujejo kje v bližini gospodarskega in kulturnega središča, ker odpadejo marsikakšni stroški. Nova podjetja kaže torej graditi, če surovinsko zaledje to dovoljuje, čim bliže naseljenih industrijskih središč. Posamezna indu- okoiišu, Pn0admreč’ spkšni^ravn” član’ izvršnega odbora sindikalni odborniki skratka industrije in kraju samemu manj sindikalne orgamzacije delavcev kolektiv ze razprav ja kak8 koristijo, kot sicer. Prevozni stro- ]ese"lškfe .železarne pripravljajo načela je treba uveljaviti v ški so dražji in to podraži pro- nov tarifni pravilnik. Tarifni pra- rifnem pravilniku, da bo nag izvode. i ''iinik mislijo uveljaviti z novim jevanje še bolj vzpodbujalo i;- , j •• x tx- letom^ Z novim tarifnim pravilni- kega posameznika in kolek Kakor zadnji čas slišimo, se v kom želijo odpraviti pomanjklji- obrat0v k večii storilnosti in ka našem kraju ne bodo držali teh vosti in krivice v nagrajevanju, ki kovostneišim nrnizvodom načrtov. Po dosedanjih vesteh je so jih kljub dobri volji vendarle ° " -T,-? , namreč predvideno, da bodo gra- vsebovali dosedanji pravilniki. Med izboljsevalmmi . je najspodbudnejši tisti, — nalaga premijski sistem nagra.1 nja. Po tem predlogu naj bi P v jeseniški Železarni razpravljajo O NOVEM NAČINU NAGRAJEVANJA m FiEMNUE SE OGREVAJO Organi delavskega gospodar- Člani obratnih delavskih sve^g . tja in člani izvršnega odbora sindikalni odborniki, skratka v sindikalne organizacije delavcev kolektiv že razpravlja, predi0!' u-i pr°d' GOSPODARSKE VESTI jemali delavci in uslužbenci P mije v obliki dopolnilnih PreL,ja. kov poleg stalnih zaslužkov. 10? milijonov dinarjev za raziskovalna dela sanski Krupi, most čez reko Ce-hotino v Foči, železniški most čez _ , , , , ■ • ■ Savo pri Bosanskem Samcu in Za raziskovalna dela v kmetij- nleh tam najboljši, »m« 'e P^telja najbližje. Tako v»n, P?, deželi zgradili šte-fijj ? delavska naselja, na nekate-Vpmu»aP. Pa ltar cela nova mesta. Tar je Je vse to premalo. nossU .S,loyeili.P .te v industriji zakol ni^i ^ar.za ^0 % več delavcev bi T1?re , TOino. Vzporedno s tem nowk?-rao Porasti tudi število sta-Približno za nekaj več tisru2°', ' Vsekakor je že velik nes ' da Smo od leta 1946 do da-Kril' ^grad*li 14.200 stanovanj. Sln<> ioroj skoraj polovico 8taPovanjskih potreb. nova • na tezava P1-! gradnji eta-n anJ pa so visoke cene gradbe-.“f Materiala, saj znaša razmerje d gradbenimi stroški in stroški V1 material 22 proti 78. Zato ni njnfJP> da se pri današnjih najem-a'a. novozgrajena stanovanja mor'8'! ne- morejo amortizirati in g a dati zanje sredstva družba. Zase]11 P^Na razumljiv razvoj gradnje stanovanj v kapi-tiat lcnjh deželah, kjer visoka rt-l^olna (v nekaterih zahodnih m.J'1. znaša ta tudi do tretjine ~rf°?e plače) kmalu pokrije rp-?11!0 k-iše in prinaša lastniku twi •! ki jo imenuje Marx >do-arino izkoriščanje delavcev«, ijj^mbno iilogo pri tem pa igra Individualna gradnja stanovanj, .Je omogočena z ugodinimi po-j I1 krediitnega trga v glavnem z posojili. Tako se dan-r^aes opaža po svetu vedno večje riganje države v gradnjo sta-0i;?aj s kreditnimd in davčnimi ^ l?avami, je redko z neposred-mj subvencijami graditeljem. tNajvečji delež državnih sred-vaJ; vloženih v gra ' rjo stano-, r11], dosežejo v Veliki Britaniji, <& razveselili obiska, novanjih več kot sto ljudi. V y vsej1 treh okrevališčih smo o, ,-,ioiy,:iu, /-ua v <1 cjiimvviuuj predmestjih večjih mest pa so ^jheli, da se vse zdravstveno razvija nekoliko počasneje. Tako značilna naselja lesenih barak, od osehje na vso moč trudi, da bi išče na Švedskem okrog 200.000 katerih posamezna ni večja od bolniki čimprej ozdravili. Bolniki lindi staTinvmn ta. srednje sobe. so se nasmejani poslavljali in Povsod po svetu se torej trn- obljubili, da bodo kmalu med dljo, da bi se rešil stanovanjske nami, povsem zdravi. Tudi mi stiske itn ne le pri nas. smo jim želeli ob slovesu: kmalu Edo Rasberger se vrnite! R- Hrast socialne im — gospo- vlaT'0 Ro^iike bivše laburistične v j . •, biržavna sredstva znašajo "lej deželi kar 78 %, v Holandiji u".’ Y Franciji pa 68 % celotnega pitala, ki je bil vložen v grad-ccjavnost v preteklih letih, li J™3®.! da država za gradn jo Sevanj v Švici (le 22 %) in na rclskem, kjer da država le 24 %. Verjetno bo poučno, če za pri-s ®rjanje števila novozgrajenih kovanj v posameznih deželah y 'redemo najbolj značilne države. , Avstraliji, kjer se v zadnjih . “ naseljuje čedalje več ljudi, Krade letno približno 80.000 sta-va,TlJskiih zgradb, medtem ko so Oa vo.iin'° zgrudili le 50.000 -j,/V Evropi je Belgija med ti-jo®;1 deželami, kjer zelo veliko s ade. Na leto izdajo približno N moram še urediti? Pridobiti svojega tovariša da jo naročil Poravnati naročnino za »Delavsko enotnost«! Lahko rečemo da je po svetu zaostala gradnja stanovanj za porastom števila prebivalstva približno za 15 %. Zato je razumljivo, da se za to vprašanje posebej zanima tudi Ekonomsko socialni svet OZN, ki skrbno proučuje stamje stanovanjski I) skladov ter pomaga z nasveti im gmotnimi sredstvi. Kadar govorimo o ravni stanovanj, navadno uporabljamo merilo, koliko kvadratnih metrov stanovanjske površine odpade na enega prebivalca, ali pa, koliko ljudi prebiva v eni sobi. Če primerjamo naše povprečje, ko le 14 % prebivalcev prebiva v lastni sobi, 40 % po dvoje, 45 % pa po trije ali več v eni sobi, vidimo, da smo še daleč za evropskim povprečjem. Pred nami je še dolga pot, da bomo dosegli vsaj jx>lo-vico tega, kar je v razvitejših deželah. Krivda za takšno stanje pri nas pa leži v glavnem na nepravilni stanovanjski politiki stare Jugoslavije, ki skoraj ni dala prav nič denarja za gradnjo stanovanj. Gradili so le stanovanjske kolonije železničarjev in še te so največkrat nadomestili stari vagoni. Potem je prišla še druga svetovna vojna, ki je uničila skoraj SO”/* stanovanjskih zgradb, pri čemer je največ trpelo podeželje, zlasti pa jo je občutila republika Bosna im Hercegovina, kjer so bile popolnoma uničene številne vasi. Poleg tega smo v prvi vrsti morali obnoviti našo 80 % porušeno industrijo, kar je vse privedlo naše stanovanjsko gospodarstvo v resno stisko. To pa rešujemo v zadnjih letih že s precejšnjimi uspehi. Omeniti moramo, da pri nas ni skoraj nikjer neizkoriščenih stanovanjskih prostorov ter tudi to, da jc še zelo veliko nedokončanih stanovanjskih stavb, kar bo odstotek povišalo na 22. Perspektivni družbeni plan pa predvideva še nadalje znatne investicije za gradnjo stanovanj tako, da bomo v petih ali šestih letih dosegli ali pa se vsaj približali evropskemu povprečju: 52 odstotkom prebivalcev z lastno sobo. Seveda pa stanovanjska raven za vse prebivalce v evropskih deželah ni enaka. Poglejmo si, kaj pišejo na primer Francozi o razmerah v Parizu. Tu vlada že dolgo vrsto let stanovanjskakriza, ki je verjetno še dosti hujša kot pri nas. Abbe Pierre se je zavzel za tisoče brezdomcev, ki spe po pariških parkih, pod mostovi in so na njegovo pobudo postavili v predmestju tako imenovano platneno mesto, kjer biva nekaj tisoč siromašnih Parižanov kar pod šotori, ki jih je prodala ameriška armada. Več kot 6000 parišk ih visoko-šolcev nima stalnega stanovanja, IZŠLA JE NOVA UREDBA RAZŠIRJEHA JE PRAVICA NA INVALIDSKE DOKLADE S 1. septembrom začne veljati uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o invalidskih prejemkih, ki jo je izdal Zvezni izvršni svet. Po tej uredbi pridobe pravico 'do invalidskih doklad osebni invalidi, ki niso zaposleni, niti ne prejemajo pokojnine, če njihov davek na dohodek od kmetijskega posestva ne presega 500 din na leto na člana gospodinjstva, ali pa skupni mesečni stalni dohodek ni večji kot 4000 dinarjev na člana gospodinjstva. To določilo velja tudi za uživalce družinske invalidnine, če niso zaposleni^ ali upokojeni, če so dovolj stari (ženske 55, moški 65 let) ali pa so stalno nesposobni za delo. Doslej je bila meja 580 dinarjev davka na dohodek kmetijskega posestva, ali pa 2000 dinarjev stalnega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva. ONKOLOŠKA KLINIKA MORA V NOVE PROSTORE Olajšajmo bolnikom življenje Rak, ta najzavratnejša bolezen , pacientovega razpoloženja! Pri ve v našo sreamo. novega časa, ki poleg srčnih bo- tem pa imajo zdravniki seveda Bolni tovariši so se Iskreno, Jezni pokonča največ človeštva, vezane roke, kajti lepših prosto- .——lil! tudi nam ne prizanaša. Onkolo- rov jim pač ne morejo dati, ker ška klinika v Ljubljani je iz me- jih nimajo. Nujno bi bilo, da bi seča v mesec bolj natrpana in v Svet za ljudsko zdravstvo in so-zadregi za prostore, predvsem v cialno politiko LRS ah mestni ženskem oddelku. Že zato bi bilo ljudski odbor odločila del svojih nujno misliti na gradnjo nove bolnice, ki bi ustrezala številu pacientov. Vendar je še drugi razlog, ki naravnost kriči po premestitvi te bolnišnice. Okolje, v katerem bolnik živi, zelo vpliva na njegovo razpoloženje. Zato so ponavadi bolniške sobe svetle in sončne. Naša onkološka klinika pa je že na zunaj tako mračna, da celo zdravemu, ki ne pozna zavratnosti raka, postane tesno ob pogledu nanjo. Nič bolj privlačna ni notranjost. Ce torej bolnišnica vpliva na zdravega, kako ne bi na bolnika, ki je občutljivejši? Živci bolnikov so ponavadi skrajno razrvani in gneča v sobah vpliva nanje vse prej kakor zdravilno. Priznati moramo, da zdravniki in strežno ,v.on.c iv,,...jv,, v^v«.. v--_— osebje skušajo bolnikom olajšati 1 mogla in rešila bolnike vsaj tega, trpljenje in jih, če je le mogoče. | če jih že ne more rešiti gneče in vrniti življenju. Toda uspehi mračnih, vse prej kot prijaznih zdravljenja so odvisni tudi od prostorov. M. K. VEČ PtEVMOSTl Med starim železom še vedno najdemo razstrelivo. — Neprevidnost in malomarnost marsikdaj terjata človeško življenje To določilo uredbe je pomembno zlasti za uživalce družinske invalidnine, saj si bodo s pravico na invalidsko doklado^ pridobili tudi pravico na brezplačno zdrav stveno zaščito. Po novih predpisih znaša invalidska doklada 5000 dinarjev. Če pa upravičenci na invalidske doklade nimajo sorodnikov, ki bi jih bili po zakonu dolžni vzdrževati, ali pa če jih sorodniki ne morejo podpirati, se jim invalidska doklada poviša na 4000 dinarjev mesečno. Doslej so o pravici na invalidske doklade odločali zavodi za socialno zavarovanje. Sedaj pa je ta pravica prenešena na svete za zdravstvo in socialno politiko okrajnih ljudskih odborov. Ti bodo sestavili komisije, pri katerih bosta sodelovala tudi zastopnika Zveze borcev in Zveze vojaških vojnih invalidov. sredstev za gradnjo nove onkološke klinike, zakaj raka, oziroma različnih novotvorb je vedno več in stanje na kliniki zmeraj manj vzdržno. Je pa še druga stvar, za katero bi lahko poskrbela uprava klinike. V straniščih te bolnišnice uporabljajo staničevino namesto papirja. Da bi se školjke ne zamašile, jo po uporabi mečejo v koške, ki jih strežno osebje le enkrat dnevno izprazni, in iz katerih ob vročih dneh močno zaudarja. Tem huje pa je, da to umazano staničevino zmečejo v železno posodo na hodniku, ki jo izpraznijo le enkrat tedensko. Čeprav je le-ta pokrita, sili iz nje smrad in polni temačni hodnik. Mnenja sem, da bi uprava onkološke klinike temu lahko odpo- V železarnah imamo s starim železom kaj slabe izkušnje. Pogostokrat najdemo med njim TEŽAVE ZDRAVSTVENE SLUŽBE V POSTOJNSKEM OKRAJU Neizkoriščeni krediti V Poštnini letos naibrž še ne bodo uredili zdravstvenega doma. — dl načrte in gradbeno dovoljenje l Cerknici SS Srt. S nCleUonč.na. - V Hinki Biilrioi le »že pr.,.nv!eSl.vb.«ele.nen »iv. odložili. Ue bodo z.č.li z delom. _ K.J bodo d.ftli volivc, -J, »J Ko so se v postojnskem okraju bo nič in bo kredit ostal neizko- 6t0r tudi za protituberkulozni menili o letošnjem družbenem riščen. Ljudje pa se bodo se ved- dispanzer. Mesim ljudski odbor planu, so določali precej denarja no morali stiskati v majhni čakal- pa je prišel na misel, da stavba za investicije v zdravstven ih usta- niči, ki služi za splošno in zobno , primerna in naj bi rajši adap-novah. Iz razgovora e tovarišem ambulanto. ^ _ I tirali tisto, v kateri je sedaj DID. iz okrajnega zdravstvenega doma. Tudi v Cerknici nič ne ka/c, j [n^enir, ki je stavbo doma .gre posnemamo nekaj podatkov, kako da bodo kredit^ še letos izikoristrti.; ip (jela pregledal, pa pravi, da bi so zamisli doslej ureničili. .Okrajni ljudski odbor je dal de-ja(japjacya toliko stala, da bi se V Postojni je že okrajni zdrav- > nar na razpolago občinskemu ; j^jj splačalo zidati novo stavbo, stvend dom. Ta je zasedel le spod- ljudskemu odboru, ta pa je oddal |Seve(Ja bi bilo treba prej še ' ri- delo gradibenemu podjetju. Pod- pravjijij načrte, dobiti gradbeno dojetje ima menda drugod toliko vouen|e itd., s čimer bi se vsa dela (morda je vzrok kje drugje r) ■ . nje prostore stavbe, medtem ko je bilo predvideno, da bosita v prvem nadstropju splošna in zobna ambulanta. Za preureditev vseh prostorov so namenili tri in pol milijone dinarjev. V prvem nadstropju pa je sedaj stanovan je, ki so ga po ukinitvi Oblastnega ljudskega odbora začasno odstopili nekemu oficirju JLA. Ta je bil premeščen in je bilo stanovanje več mesecev prazno. Letos se je okrajni zdravstveni dom potegoval, da bi dobil še prvo da je stavba še vedno taka kot v začetku leta. S štirimi milijoni dinarjev bi bilo treba dokončati stavbo zdravstvenega doma, kjer bi bil prostor za splošno in zobno ambulanto, lekarno, posvetovalnico za matere in otroke ter stanovanje za zdravnika. Vso zdravstveno službo opravljajo danes v zasebni ordinaciji dr. Pušenjaka in če se ne bodo zganili, bo do šolcev nima stalnega stanovanja, nadstropje, ki mu je že bilo do-j konca lata najbrze tako tudi A'. . , stvar le zavlekla. Prav nič torej ne kaže, da bodo v Ilirski Bistrici napravili to, kar so se namenili. Prav bi bilo, če bi se odborniki okrajnega ljudskega odbora, zlasti pa zbora proizvajalcev zanimali, kje so vzroki, da krediti za zdravstvo letos najbrže ne bodo izkoriščeni in da ne bo narejeno tisto, kar so ei odborniki, ko so odobravali družbeni plan, zamislili. In kaj bodo dejalj delavci ter ostali drugič v kakšnem parku itd. Več jih je zaenkrat težko premagati, kot 500.000 ljudi životari v pa- Tako ves čas do konca leta z riških hotelih to prenočiščih, kjer' ureditvijo zdravstvenega doma ne V Ilirski Bistrici tudi slabo kaže. Kredita imajo za tri milijone osem sto tisoč dinarjev. Tu- morali poskrbeti, da bi bil družbeni plan investicij za zdravstvo uresničen? polne topovske granate ali prazen naboj z aktivnim vžigalnikom, ali pa je eksploziv površno odstranjen, ker je naboj predolgo ležal v zemlji. Če tega ne opazimo pravi čas (to je skorajda nemogoče, saj nalagamo železo z žerjavi), granate eksplodirajo v peči, povzroče precejšnjo materialno škodo in na žalost pogostokrat tudi terjajo dragocena človeška življenja. Težko je takrat ugotoviti, kaj je zakrivilo nesrečo, neprevidnost, malomarnost ali površnost. Menim, da bi morala odkupna podjetja zavoljo človeške varnosti ne samo vestno prebirati staro železo in pošiljati železarnam granate posebej, temveč bi morala najdbo prav vsake municije prijaviti najbližjim vojaškim oblastem. Vojaški strokovnjaki naj bi presodili, ali municijo lahko pošljejo želzarni. Naboje, ki jih zaradi zarjavelosti ne bi mogli razstaviti, naj bi ti strokovnjaki uničili na določenem prostoru. Granate, ki so sicer prazne, naj bi odposlala odkupna podjetja železarnam s točnim zapisnikom in obveznim zagotovilom, da jih lahko brez nevarnosti pretepe. Res bodo imela podjetja s starim železom več dela in izdatkov. Vendar, ker gre za človeško življenje in za zmanjšanje materialne škode na družbenem premoženju, je treba tudi te stvari preboleti. Zavoljo tega kaže trgovanje s starim železom urediti tako, da bo varnost delavcev in družbene lastnine kar najbolj zagotovljena. J. F., Jesenice OBZORNIK Rast družbenega upravljanja : Družbeno upravljanje na prosvetnem, kulturnem Ha ^railuem področju se postopoma in vztrajno uve-d3> -a iu razširja. Socialno zavarovanje je v samou-zavarovancev že dve leti; prehaja v tretje leto joje rasti in letos jeseni bodo nove volitve organov u 8aiu?uprave. Pred enim letom so prešli v družbeno o^.J^janje zdravstveni zavodi. V zadnjih treh me-Pa so bili izdani spet nekateri novi ukrepi, ki ^rjajo družbeno upravljanje, ko« 6(* teuii je treba najprej opozoriti na splošni za-o univerzah. Sprejela, ga je Zvezna djudska skup-LnS? na Zveznega zbora dne 12. junija 1954. in r 0 označimo kot odločilen korak za uveljavitev te 5azv°3 družbenega upravljanja na področju prosve-liif121- znan°sti. Zakon je plod zelo živahne in teme^ Jite javne razprave, ki je trajala skoraj leto dni in ki i 8e J e, udeleže vali mnogi naši najvidnejši znanstven1 “ajrtšjth učnih in znanstvenih zavodov končana: nep^a se obdobje uresničevanja načel novega sploš-vo§? zakona o univerzah, ki postanejo samostojni za-nja v k* louieljijo na načelih družbenega upravlja-ij-kf., »Planja pouka in znanstvenega dela spadajo .. J Učno v dftlovnft noHrftAi« «č.nn-7.naTist.venih kolek- UUVin aruzoemn organov, „ - _ -in Vroi? u^nib in znanstvenih zavodov. Znanstveni držnro • rn* klavci na teh zavodih prenehajo biti — za pDQ1 P^užbenci. Družbeno upravljanje je osnova benf„ 7? ,n°vih odnosov tudi na tem področju druž-n?fa življenja. uveli,,™?- in Pomembna je vsebina tega zakona, ki ttost .X samostojnost teh zavodov in samouprav- zW- u6no"zn-austvenih kolektivov. Vse to se izraža ■“asti v naslednjem: in 'n fakultete so pravne osebe. Ustanavlja kono^lraYba jih lahko samo ljudska skupščina z za- suJ?aI'a univerza in fakulteta ima svoje organe vod-o svoje statute, ki obsegajo določbe o organizaetji, sturHi- 0 u^miuistraoiji, o učnem načrtu iu o pravilih 8tat,,f 0 univerzitetnih oz fakultetnih ustanovah. Botri™: Podpisujejo univerzitetni oz. fakultetni sveti, tuje pa republiška ljudska skupščina. Predračun dohodkov in izdatkov univerze m fakultet je sestavni del republiškega proračuna. Svoje pravice in dolžnosti izvršujejo univerze m fakultete na podlagi ustave, zakonov in svojih statutov. Zakonitost njihovega dela pa neposredno nadzoruje republiški izvršni svet. Odpravlja se dosedanja pristojnost državnih upravnih organov, prav tako pa tudi organizacijska razcepljenost in raznolikost teh za-vodov Uveljavlja se načelo, da je univerza skupnost fakultet, fakultete pa so v okviru te skupnosti samostojni znanstveni in najvišji učni zavodi za določene stroke ali skupine strok. . Univerze in fakultete imajo svoja samoupravna V0<1lJniverzo vodijo, univerzitetni svet. univerzitetna uprava in rektor univerze. Najvišji organ je univerzitetni svet. Po njem se zlasti realizira družbeno upravljanje, kar se odraža že v samem sestavu. Sestavljajo ga namreč člani, ki jih izvoli republiška ljudska skupščina izmed znanstvenih, strokovnih in drugih javnih delavcev; po en član z vsake iakultete, ki ga izvoli fakultetna uprava izmed članov te uprave; član, ki ga izvoli izmed ljudskih odbornikov Uud-odbor mesta, v katerem je sedež univerze; en , ki ga izvolijo študentje iz svojih vrst ter rektor prorektor univerze. Univerzitetni svet so voli za dobo dveh let. Ker je najvišji organ družbenega vodstva univerze, spadajo v njegovo pristojnost vse zadeve, ki so skupnega pomena za vodstvo fakultet,_ za organizacijo pouka in znanstvenega dela ter niso posebej dane v pristojnost drugih organov univerzitetnega vodstva. Je kolektivni organ; svoje pravice in dolžnosti izvršuje samo na sojah,_ ki jih sklicuje m vodi predsednik sveta, ki si ga izmed svojih članov izvoli svet sam s tajnim glasovanjem. Sklepi univerzitetnega sveta so obvezni za vse ostale organe um verze, fakultet ter drugih univerzitetnih zavodov in instiiucij. Vendar lahko ostali, kolektivni organi (univerzitetna uprava, fakultetni sveti, fakultetne uprave) ugovarjajo, čo menijo, da je sklep univerzi-letnega sveta nezakonit ali v nasprotju s statutom univerze. O ugovoru odloča republiški izvr&ni svet. Tudi univerzitetna uprava je kolektivni organ in izraz samoupravnosti učno-znanstvenega kolektiva Sestavljajo jo rektor, prorektor in dekani vseh fakultet. Ta uprava torej ni voljen organ, pač pa jo se- en s ki član in etavljajo funkcionarji, ki so voljeni v svojih kolektivih. Rektor univerze predstavlja, vodi seje univerzitetne uprave, izvršuje sklepe univerzitetnega sveta m uprave ter skrbi, da so dela po statutu, če smatra, da je sklep univerzitetne uprave nezakonit ali da nasprotuje statutu ali sklopu univerzitetnega svetu, ima pravico in dolžnost, tak sklep zadržati jn ga predložiti svetu, da o njem dokončno odloči. Kadar je rektor zadržan, ga nadomešča prorektor. Rektorja in prorektorja voli univerzitetna skupščina izmed univerzitetnih profesorjev za dobo dveh let in s tajnim glasovanjem. Ta skupščina ni organ vodstva, čeprav ima nekatere važne funkcije. Lahko pa bi jo označili za organ samoupravnosti kolektiva; sestavljajo jo univerzitetni učitelji (to so redni, izredni profesorji, docenti! ter s statutom določeno število asistentov in drugih sodelavcev univerzitetnih in fakultetnih ustanov). Ta skupščina se obvezno sestane vsako leto enkrat, da obravnava poročilo o delu univerze. Lahko se pa tudi skliče, da obravnava razna vprašanja učnega in znanstvenega dela in vprašanja, ki so splošnega pomena za delo in razvoj univerze. Skupščino skliče univerzitetna uprava, njeno sejo pa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina. . , ... Fakultete vodijo; fakultetni sveti, fakultetne uprave in dekani. Tudi fakultetni svet je organ družbenega vodstva in najvišji organ. Sestavljajo ga člani, ki j^h izvoli republiška ljudska skupščina izmed znanstvenih, stro: kovnih in drugih javnih delavcev, člani ki jih izvoli fakultetna uprava izmed svojih članov, član, ki ga izvolijo študentje iz svojih vrst ter dekan in prode: kan fakultete. Seje vodi in sklicuje predsednik, ki si ga izvoli svet izmed svojih članov s tajnim glasovanjem. Fakultetno upravo sestavljajo fakultetni univerzitetni učitelji in določeno število sodelavcev fakultete. Kadar razpravlja uprava o vprašanju pouka in izvedbe pravil študija, imajo tudi predstavniki študentov pravico udeležiti se seje, tam povedati svoje mnenje in dati tudi svoje predloge. Seje fakultetno uprave pripravlja, sklicuje in vodi dekan, ki predstavlja fakulteto, izvršuje skilepo fakultetnega sveta in skrbi, da se dela po statutu. Njegov namestnik jo prodekan. mora sklicati fakultetna uprava ob koncu vsakega šolskega leta. Obravnava poročilo o stanju teti, o delu učno-znanstvenega kolektiva m študentov. Ni pa ta skupščina volilno telo; dekana voli namreč fakultetna uprava izmed profesorjev ob koncu šolskega leta za naslednje šolsko leto. Prejšnji dekan pa z izvolitvijo novega dekana postane prodekan. To so seveda samo nekatere značilne poteze družbenega vodstva univerz in fakultet, v katerih so zrcalita nova struktura in tudi nov položaj teh nasin znanstvenih in najvišjih učnih zavodov, ki torej tudi prehajajo v družbeno upravljanje. T . , , Na svoji seji 29. junija je Repaibhški zbor Ljudske skupščine LR Slovenije sprejel zakon o socialnih zavodih. (Objavljen je v 26. številki Uradnega lista LRS z dne 8. Vil. 1954.-) Po tem zakonu preide uprava teh zavodov v roke družbenih organov — upravnih odborov. Za ta prehod so važne zlasti naslednje značilnosti: Socialni zavodi so praviloma — finančno samostojni zavodi. Ustanovitelji morajo zavodu preskrbeti potrebna sredstva in mu zagotoviti materialne pogoje za sanitarno in higijensko ureditev, za nemoteno delo in obstoj, za plače učnega, vzgojnega in zdravstvenega osebja, sredstva za šole, učne pripomočke, vzgojila, za rehabilitacijo, za nabavo in vzdrževanje ortopedskih sredstev, za investicijsko vzdrževanje. S temi sredstvi pa upravljajo neposredno upravni odbori zavodov. Dohodki zavoda, to so oskrbnine, ki jih morajo plačevati oskrbovanci sami ali zanje drugi obvezniki, so namenjeni samo za kritje drugih osebnih in materialnih stroškov, medtem ko mora za funkcioniranje potrebna sredstva preskrbeti ustanovitelj sam. S tem je hkrati dana materialna osnova za samostojno gospodarjenje in ukrepanje upravnega odbora zavoda. Ti odbori ~ družbeni organi, ki bodo prevzeli upravljanje — imajo splošno vodstvo zavoda in odločajo o vseh načelnih vprašanjih, ki se tičejo zavoda, njegovega funkcioniranja, delovanja, gospodarjenja. Seveda se ne bodo mogli spuščati v izrazito strokovne probleme zdravljenja ali vzgajanja. Vendar pristojnosti upravnih odborov zavodov niso omejene samo na gospodarska in finančna vprašanja, temveč spada v_ njihov delokrog vsa skrb za dobro, uspešno delovanje zavoda, spada ukrepanje, potrebno, da zavod izpolnjuje svojo funkcijo, zaradi katere je ustanovljen. Zato odloča tudi o sprejemu in odpustu oskrbovancev, rešuje njihove pritožbe, predpisuje hišni red zavoda, postavlja in razrešuje strokovne uslužbence v soglasju z organom, ki je pristojen za zadeve zavoda. Upravni odbori se bodo moralj torej tudi zanimati za strokovno raven zavoda. Upravni odbori bodo šteli od pet do enajst članov. Člane imenujejo sveti za zdravstvo in socialno politiko . okrajnih (mestnih) ljudskih odborov oz. občinski ljudski odbori in sicer izmed članov delovnega kolektiva, bi jih ta izvoli in predlaga in izmed drugih državljanov, ki se zanimajo za socialna in vzgojna vprašanja. Za člana upravnega odbora je lahko imenovan eden izmed oskrbovancev. Upravnik zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju, ne more pa biti predsednik odbora. Samostojnost in samoupravnost zavodov se Izraža tudi v tem, da mora imeti vsak zavod svoja pravila. Ta morajo obsegati določbe o nalogah in delu, o organizaciji in organih zavoda, o njihovih pravicah in dolžnostih, o dohodkih in o finančnem poslovanju, o plačevanju delavcev in uslužbencev zavoda. Pravila G DELAVSKA ENOTNOST* UTRINKI -J. SEPTEMBRA 1954 tCio ViUorini T]«je mMenifii na kolesih so mu prekrižali pot. Rizgovarjali so se med seboj, vozili počasi in niSo ga pogledali. Vsi so imeli orne lase, ki so se svetili na zimskem soncu kot črna živalska dlaka. Tedaj se je En 2 obrnil, kot da bi se hotel povzpeti na kolo. Videl' je na stopnicah plavolasega mladeniča, ki je kakor okameneJ v svoji ostri kretnji, videl je avtomobil z odprtimi vrati in nekoga, oblečenega v črno, ki je držal vrata, videl je četvorico v črnih plaščih že na dnu stopnišča. Trojica z nemškimi obrazi se je pozdravljala, oni, z italijanskim obrazom, ki je bil spredaj in je imel sklonjeno glavo, pa sc je, glej, nenadoma odločil in vstopil, da bi sedel v avtomobil. Toda trojica mladeničev na kolesih je bila že vštric avtomobila in Nemci so se še pozdravljali. En 2 je videl, kako so trije mladeniči nadaljevali svojo pot. »Dobro,« si je dejal. »Se bolje.« Dva Nemca sta vstopila v avtomobil, črni človek ie zaprl vrata, vstopil je tudi sam _ in Nemec, ki je ostal na pločniku, je še pozdravljal, še se je sklanjal. En 2 je pogledal plavolasega mladeniča vrh stopnišča in oficirja, ki je pozdravljal na dnu stopnišča. Avtomobil je odpeljal. Trije mladeniči na kolesih so se avtomobilu umaknili, vsi trije z iste strani; tedaj je En 2 zagledal njihove dvignjene roke in zaslišal v razmakih tri eksplozije. »Tu smo,« si je dejal. Skočil je na kolo in potegnil revolver. Zgoraj je plavolasi mladenič meril s svojim črnim orožjem na trojico, ki je bežala na Kolesih. Na vznožju stopnišča je oficir, ki je do tega trenutka še pozdravljal, obrnil varnostno zaklopko na svojem revolverju. Vpil je v nemščini. »Kaj bi pa ti rad?« je dejal En 2. »Kaj bi le rad?« XVL Naglo je bil za palačo. Zašel je med male uličice, po katerih so ljudje bežali bledih lic, in se pognal Za drugimi, ki so prav tako hiteli na kolesih. Hišna vrata so se zapirala, roloji v trgovinah so se spuščali, obrazi so bili bledi. Vprašal je, kaj se je pripetilo. »Črni Pes! Črni Pes« so mu odgovorili. »Črni Pes?« jih je vprašal. »Črni Pes prihaja,« so mu odgovorili. Pred neko mlekarno se ie vijugal rep ljudi, kasr je mR*1--------------------------------x' o prej »Toda Črni Pes ki so čakali na mleko. Mlekar ie liotel zapreti, toda ženske so prej zahtevale mleko. je zaklical mlekar. Črnega Psa, Moral je dvakrat ustreliti in plavolasi mladenič se je zvil ter padel preko svojega orožja, oficir se je obrnil in ustrelil proti njemu. Zdelo se je, kot da je zrasel. Naraščal je in stalno rasel; ustrelil je v to telo, ki je naraščalo, tam naprej, preko ceste, je opazil črni avtomobil, kako se kadi in spreminja v črno raizrvalimo. ženske so začele »Kaj se je pa zgodilo?« je vprašal En 2. Ugledal je osebo, ki jo je iskal. Stala je med mlekarno in brivnico, izza ljudi, ki so tekli in bila je prav tista, s katero se je srečal ob tričetrt na dvanajst. »Menda so pognali nemško komando v zrak,« mu je odvrnila. Bila je neustrašena in se je smehljala, »Zaboga,« je pomislil En 2 in jo gledal. In drugega odgovora ni našel. »Zaboga,« je odvrnil na njen odgovor. Gospa je med ljudmi odprla torbico in vzela iz nje robec ter si obrisala nos. »Je dosti mrtvih?« jo je vprašal En 2. Gospa je pogledala v torbico in zagledala revolver ponovno v njej, »Kaže, da,« je odgovorila, »dvajset ali trideset.« Vajenec iz trgovine s kolonialnim blagom jo je mimogrede sunil. Sel je mimo in vpil: »Likvidirali so tudi nekega generala!« Gospa je pogledala v torbico in zagledala z roko. »Kaj so storili?« »Likvidirali so predsednika sodišča.« Dečko je bil bled v obraz, toda oči so mu sijale od sreče. »Bum, burni« je odgovoril. »Ubili so ga.« Gospa ga je spustila, pogledala Ena 2, ki sl je , mimo sedeč na kolesu, prižigal cigareto in se napotila preko ceste. En 2 jo je dohitel pri drugem pločniku. »Velja, Lorena,« ji je dejal. »Velja!« mu je odvrnila Lorena. XVII. Prehitel jo je in bil je sam; zagledal je puščavo v mestu. V puščavi so bile kosti hiš, prividi hiš; z zaprtimi vrati, z zaprtimi okni, z zaprtimi trgovi-nami. Puščavsko sonce je sijalo nad zimskim mestom. V zimi, kakršne ni bilo od leta 1908; a takšne puščave ni bilo nikoli nikjer na svetu. Ni bila kot v Afriki, pa tudi ne kot v Avstraliji, ni bila niti peščena, niti kamnita puščava, vendar je bila kakor na vsem svetu. Bila je takšna, kot bi mogla biti tudi sredi kake sobe. Mož je vstopil. In vstopil je v puščavo. En 2 je videl, da je to puščava; prešel jo je in mislil na Berto, ki ni vec prebivala v Milanu; odšel je prav do konca korza Sempione, kjer je prebival. Za njim je šel kar naprej krik Črnega Psa, krik nad puščavo. In vstopil je v svojo sobo. XVIII. Naslednjega jutra se je Lorena povzpela do Ena 2, da bi ga obvestila o sestanku komande patriotov ob petih popoldne v neki hiši im da se mora tudi on udeležiti tega sestanka. Lorena je bila edina oseba, ki je vedela, kje je sedaj stanoval En 2; bila je njegov nosilec orožja, njemu dodeljena, in bila je, ko bi snela klobuček ali plašč, visoka in mlada, pravo dekle. Pri Enu 2 je Lorena vedno snela klobuček in plašč. »Nimaš ničesar početi?« jo je vprašal En 2. Bil je^ še vedno v postelji; obleko je imel nametano čez stol. Lorena je sedla na okno. »Jaz ne,« je odvrnila Lorena. »Prav ničesar do opoldne.« »In prav do opoldne,« ji je dejal En 2, »nameravaš sedeti na oknu?« »Sem ti mar v napoto?« je odgovorila Lorena. »Če sem ti v napoto, takoj grem.« »Nisi mi v napoto,« je dejal En 2. Obrnil se je v postelji na drugo stran in se zagledal v zimsko sonce, ki se je, prihajaje skozi okno, dotikalo zidu s svojimi krhkimi prsti. »Naj ti prišijem kak gumb? Zakrpam nogavice?« ga je vprašala Lorena. Dvignila se je z namenom, da bi mogla napraviti kaj za Ena 2, potem pa je ponovno sedla na okno, dvignila noge im pričela krpati. En 2 je spremljal dolge sončne prste od do okna. Obstal je in jo gledal. XIX. »Mar nimaš ničesar spodaj?« jo je vprašal »Kako ne?« je odgovorila Lorena. »Hlač» imam.« _ En 2 se je privzdignil na laket, da bi b0?!, videl. »Da jih imaš? Zdi se mi, da jih nini«*L »In vendar jih imam. Dobro vem, da i9 imam.« »Vidim te prav v dušo.« . Lorena je pogledala med noge, pod oble*0' »Bedra vidiš. To vidiš.« Se bolj je razširila noge, spustila glavo ta P0” gledala navzdol. »Bila si skoraj nedostojna!« je rekel En 2^, »Zakaj?« je vprašala Lorena. »Mar ne teS’ kakšna je ženska?« En 2 je prekrižal roke pod glavo. »že več let se nisem dotaknil’ ženske.« . »A?« je rekla Lorena. »Že več let se nisi “J taiknil ženske?« In v hipu je prenehala kip**1, »Kako to?« Zdaj je En 2 z glavo na blazini strmel v stmP' Mislil je na svoja leta in štel. Razmišljal J* .i svojem življenju. Kdaj se je zadnjič dotakiri ženske? Rekel je: »Ne vem.« Potem je nenadoma vprašal: »Toda ti, Loren8, >Ja »Ni imaš fanta? Imaš kakega moškega?« ~az?« je odgovorila Lorena, »Nimam.« liimaš moškega, Lorena?« »Nimam.« »Mar hočeš reči, da ga nikoli nisi Imela?4 »Nekoč sem ga imela,« je odgovorila Loren8 »Potem,« je dejal En 2, »ti ni neprijetno, ti govorim o teh stvareh.« »Ne,< je rekla Lorena. »Ne.« Krpala je in moški En 2 jo je gledal. »Ali si prepričana, da ni mogoče biti bri* ženske? Lahko si brez nje,« je dejal on. »Sari" človek ne ve,« je dodal, »če je še moški.« Dvignil se je in sedel na posteljo. , »Zaboga!« je vzkliknil. »Neprijetno bi & bilo, da nisem več.« »Zakaj bi ne bil?« je rekla Lorena. »Ne ka*f' da bi ne bil.« . »Ne?« ji je rekel. »Si prepričana, da se®’' »Prepričana, da si,« je dejala Lorena, (Nadaljevanje prihodnji-1 V DEŽELI DVATISOČLETNE KULTURE DNEJSA NASELJA tajci in Japonci. Zanimivo je, da se Kitajci niso navadili uživati Italijani se kaj radi hvalijo s mlado živino. Istih misij so Ki-1 svojo dvatisočletno kulturo, skrb-I no pa zamolčijo, da najdeš prav pri njih najibednejša naselja v Ev-1 ropi. Na jugu Italije, kjer je I zemlja resda izredno skopa, tako da ljudem ne daje niti dovolj 1 pitne vode, žive ljudje v — ja-I mak, izdolbenih v sikale. V tesnih, temačnih duplinah spijo skupno z domačimi živalmi. Orne zemlje je v teh krajih zelo malo im še ta :' razmetana po strmih pobočjih, ponekod tako I strmih, da mora jo mulam med . oranjem za/vezati oči, če ne bi se delu uprle. In zakaj žive ljudje v teh kra-. jih? Prav gotovo ne zato, ker so toliko navezani na skalnati svet, temveč zato, ker si pač ne morejo , najti drugje dela in si omogočiti ’ človeku primernega življenjai. Japonci in Kitajci ne pijejo mleka Za dojenčke je, kakor vemo, 1 materino mleko najvažnejše in I najpotrebnejše žn do. Toda s tem , še ni rečeno, da odrasli ne bi mogli živeti brez mleka. Tako na i primer Indijanci v sevemoame-l riških predelih meni jo, da živalsko mleko ni za ljudi, ampak le za mleka, čeprav so živeli' nekdajT neposredni bližini nomadskih O8’ rodov, naseljenih v g rskih preo8 lih Azije, katerim je bilo mk*0 glavna hrana. S tem seveda ni rečeno, da j’ narodi ravnajo prav, saj vemOi vsebuje mleko odlična hranita. pospešujejo telesni razvoj in krr pijo človekov organizem. V poletnih dneh si skoraj ne moremo misliti naših planin br<* planšarskih koč in pastirjev s tropom ovčic predpiše upravni odbor, potrdi pa noffa ljudskega odbora. jih organ prlatoj- -----—-------- . Na podlagi te samostojnosti so morajo razviti novi odnosi med ljudskimi odbori oziroma njihovimi sveti za zdravstvo in socialno politiko. Do sedaj je buo4 v teh odnosih še vedno precej administrativne nadrejenosti in podrejenosti, kar sicer ni bilo veš docela v skladu z načeli, ki jih bo o teh odnosih postavil splosn; zakon o ljudskih odborih. Toda za realizacijo teh načel so bili potrebni ukrepi, kakršen je prav zakon o socialnih zavodih, po katerem prehajajo tt zavodi iz administrativne podrejenosti v družbeno upravljanje, ljudski odbori oziroma njihovi pa-istojni organi (t. j. sveti za zdravstvo in socialno politiko oziroma sveti za prosveto in kulturo) pa imajo usmerjevalno, upravno-polftično in nadzorno funkcijo, ki naj zagotavlja nemoten razvoj zavodov, njihovo zakonito poslovanje in krepitev družbenega upravljanja. Ker je dobršen del socialno politične delavnosti žo organiziran v raznih vrstah socialnih zavodov (v Sloveniji je sedaj 346 takih zavodov), socialno zavarovanje in zdravstvene zavode pa že tudi vodijo družbeni organi, lahko rečemo, da je z zakonom o socialnih zavodih družbeno upravljanje uveljavljeno skoraj na celotnem področju zdravstva in socialne politike. Med ukrepe, ki razširjajo družbeno upravljanje, spada tudi uredba o upravljanju stanovanjskih hiš, o čemer pa smo že razpravljali. Novosti v družbeno upravljanje na področju gospodarstva pa prinašata zakon o lovu in zakon o sladkovodnem ribištvu. Oba zakona jo sprejela Ljudska skupščina LB Slovenijo na sejah obeh zborov dne 30. junija letos. Lov In ribištvo sta dve gospodarski panogi: obsegata gojitev in prilaščanje divjadi oziroma rib. Divjad in ribe so splošno ljudsko premoženje in z njim sicer upravljajo okrajni (mestni) ljudski odbori. Gospodarjenje pa se po teh zakonih izroči lovskim družinam oziroma ribiškim društvom. Zaradi smotrnega gospodarjenja z divjadjo, določijo okrajni (piestni) ljudski odbori lovišča. To so zaokrožene lovske gospodarske enote, ki obsegajo kopno in vodno površino in obsegajo praviloma od 2000 do 6000 ha. S svojo odločbo odda ljudski odbor posamezno lovišče v gospodarjenje lovski družini, ki se ustanovi za območje posameznega lovišča. Te lovske družine, ki so prostovoljne združitve lovcev zaradi gospodar* jenja v določenem lovišču, so nosilke pravice gospodarjenja v lovišču, Ta pravica nalaga družinam dolžnost. da neposredno smotrno gospodarijo, gojijo divjad in si jo prilaščajo tako, da je to v skladu s koristmi kmetijstva ir gozdarstva ter s predpisi, ki urejajo to gospodarjenje in ki ga nadzorujejo organi ljudske oblasti. Lovske organizacije, to so lovske družine, okrajne lovske zveze in Republiška lovska zveza, vstopajo torej v sistem družbenega upravljanja, prevzemajoč nase gospodarjenja s celotno panogo narodnega gospodar- stva. kot je lov. Glavna naloga lovske družine je, da v dodeljenem lovišču neposredno gospodari po določbah zakona, na podlagi lovskega načrta, ki ga sama sestavi za vsako lovsko leto naprej. Dolžna je divjad gojiti, izboljševati njeno kakovost, skrbeti za njeno _ varnost, prehrano, zdravje. Ker pripada gospodarjenje lovski družini, so uplenjena, ulovljena ali najdena divjad v lovišču, pobrani deli divjadi in jajca lovne perjadi — last lovske družine. Ta pa določi pogoje, kdaj lahko postanejo last lovca, ki jih je uplenil, ulovil ali našel. Družina mora tudi skrbeti za strokovno lovsko vzgojo svojega članstva. Za nadzorstvo in varovanje lovišča morajo imeti lovske družine lovske čuvaje. Končno jo troha omeniti, da se pri okrajnih lovskih zvezah in pri Republiški lovski zvezi ustanove lovski skladi, ki so namenjeni pospeševanju lova kot gospodarske panoge in za plačevanje škode po medvedu in divjem prašiču. Lovska družina, ki ji pripada pravica gospodarjenja z loviščem v celoti, je tudi odškodninsko odgovorna za vso škodo, ki jo napravijo pri. lovu lovci, njihovi pomagači ali lovski psi. Družina pa ima se; veda pravico zahtevati povračilo od tistega lovca, ki je škodo zakrivil. Po drugi strani pa je lovski družini odškodninsko odgovoren vsakdo, kdor povzroči škodo na divjadi v lovišču, ki ji je izročeno v gospodarjenje. Na enakih načelih je urejeno gospodarjenje z ribami v naravnih vodah. Okrajni ljudski odbori določijo okoliše kot gospodarske ribiške enote in ta okoliš izroči v gospodarjenje ribiškemu društvu, ki se ustanovi za vsak ribiški okoliš. Ta obsega praviloma naravne vode na območju enega okraja. Tudi ribiška društva, ki prevzemajo nase neposredno gospodarjenje z ribištvom in torej vstopajo v sistem družbenega upravljanja, so prostovoljne združitve ribičev zaradi izvrševanja ribolova v določenem ribiškem okolišu. Njihova najodgovornejša naloga je, da neposredno gospodarijo, to je, da goje ribe, izboljšujejo njihovo kakovost, skrbe za njihovo varnost, prehrano, zdravje, skrbe za strokovno vzgojo ribičev. Ker pripada pravica gospodarjenja v ribiškem okolišu (to je ribiška pravica) ribiškim društvom, postanejo ulovljene ribe last ribiškega društva. Kdaj in pod kakšnimi pogoji postanejo last ribiča, določi a svojimi pravili ribiško društvo samo. Za nadzorstvo in varovanje ribiških okolišev morajo imeti ribiška društva ribiške čuvaje. Ribiška društva se združijo v Ribiško zvezo Slovenije, ki nadzoruje delovanje 4 ribiških društev, pospešuje razvoj ribištva, upravlja ribiški sklad, ki je namenjen temu pospeševanju, sodeluje z državnimi organi pri vseh vprašanjih sladkovodnega ribištva. S tem sta torej tudi lov in ribištvo kot gospodarski panogi prešli v družbeno upravljanje, lovci in ribiči pa so prevzeli po svojih organizacijah odgovorno nalogo, da na podlagi pravice do gospodarjenja (lovska, ribiška pravica) razvijajo ti dve gospodarski panogi v splošno korist. M. R. Vprašanja in odgovori U. M. Žalec: Ali se službena leta upoštevajo pri plači? Odgovor: V našem listu je bilo že dokaj obširnih razprav o plačevanju v gospodarstvu in iz njih bi lahko marsikaj povzeli za odgovor na vprašanja, ki jih postavljate v svojem pismu. Kakor veste, predpisuje tarifni pravilnik delavski svet. Preden pa ga ta sprejme, mora biti dan predlog tarifnega pravilnika v razpravo vsemu kolektivu, tako da je ta predlog dan na vpogled kolektivu najmanj 14 dni prej, preden se predloži delavskemu svetu v razpravo in končni sprejem. Iz tega sledi zlasti dvoje. Delavski svet odloči, kaj vse se upošteva pri določitvi tarifne postavke v pravilniku in po kakšnih vidikih se potem posameznemu članu delovnega kolektiva določi njegova tarifna postavka. Na vse to pa lahko vpliva prav vsak elan delovnega kolektiva, ko je predlog predložen na vpogled, je treba dati pripombe in predloge k tistim določbam osnutka, s katerimi se član ne strinja ali za katere misli, da so nepravilni, pomanjkljivi. Da, tarifni pravilnik bi moral biti po svoji vsebini pravzaprav rezultat dela vseh članov kolektiva, tako da bi se dobile najboljše rešitve na mnoga vprašanja tarifne politike in nagrajevanja v posameznem kolektivu. Gornje vprašanje bi morali torej postaviti na to razpravo in o njem bi moral odločiti delavski svet. Nihče drug ne more dati odgovor nanj. Vendar smatramo, da se je treba pogovoriti še o nečem. Vaš dopis vzbuja vtis, da smatrate tarifno postavko za plačo. To je zmota, ker je tarifna postavka samo merilo, po katerem se potem izračunava plača, ki je odvisna od delavčevega osebnega uspeha in od doseženega plačnega sklada, ki se lahko razdeli v obliki plač. Glede na to se tarifne postavke v tarifnem pravilniku določijo za posamezna delovna mesta oz. dela in ne morda po tem, kdo je že na teh delovnih mestih, torej ne po osebah. Osebe prt določanju tarifnih postavk v pravilniku sploh ne pridejo v poštev. Zato je tudi postavljeno pravilo, da se tarifne postavke v tarifi predpišejo za določen delovni čas, pri tem pa se vzamejo za podlago strokovna izobrazba, ki je potrebna za opravljanje dela, in delovni pogoji na delovnem mestu. Tarifna postavka je torej objektivno merilo, sestavljeno iz objektivnih kriterijev. Na tej osnovi potem določi individualna tarifna postavka vsakemu pa se posameznemu delavcu, upoštevaje pri tem njegove kvalifikacije, prizadevnost, uspešnost Itd. Zato velja pravilo, da so tarifne postavke namenjene za to, da se določi delež delavcev pri razdelitvi plačnega sklada po uspehu, ki so ga posamezniki dosegli. Kjer so upoštevali vsa ta načela, so se odločili za tarifne postavke v razponu, s čimer so omogočili, da se delavcem na enakih delovnih mestih lahko določi različna tarifna postavka r upoštevanjem različnih subjektivnih momentov. Ker delovna doba ne more biti upoštevana pri določanju tarifne postavke v tarifnem pravilniku (postavke se ne predpisujejo po osebah!), so ponekod z določitvijo tarifnih postavk v razponu našli način, da so lahko .loif^Ui sorazmerno višje tarifne postavke delavcem z dHi*'- -b-bo zaposlitve. S tem pa seveda ni rečeno, da Mo-n biti plača takega delavca že sama po sebi večja od delavca z manj služ- benimi leti. Ker je tarifna postavka samo merilo, ne P® plača in se na podlagi tega merila izračuna plača P° dejansko doseženem uspehu, je torej plača lakKo nizj® kljub višji tarifni postavki zaradi daljše delovne dobe« Iz povedanega lahko razberete, da so vprašanja, ki Jlb nakazujete v svojem pismu, rešljiva samo v okviru kolektiva samega In da bodo ta vprašanja rešena tolik0 bolje, kolikor bolj bo razvito delavsko gospodarjenje* Smatramo, da je prav upoštevati strokovno izobrazbo 10 delovno dobo pri določitvi tarifnih postavk. Trdite, da se nihče ne upa protiviti samovoljnemu »friziraijju« tarit-nega pravilnika, ker bi bil lahko ob službo. Če je to res. potem je to lahko posledica zlasti dveh dejstev. Najpfe’ je vprašanje, kak«j deluje vaša sindikalna organiz«cl|® in potem, kako člani poznate delavsko gospodarjenje njegova načela, kako poznate pravila in' načela tariln® politike. K. J. Ilirska Bistrica: Ko ste dobili poziv na oroŽne vaje, ste z vednostjo sekretarja podjetja prenehali z delom štiri dni pred odhodom na vaje. Ko ste zahteval plačo za čas orožnih vaj, ste prejeli od podjetja odgovor, da ste bili pogodbeni delavec in da je delovno J®;cruer'j; prenehalo z dnem, ko ste prenehali z delom. Sedaj bi ro vedeli, ali podjetje pravilno zavrača vašo zahtevo po P‘a® za čas orožnih vaj? — Odgovor: Če je res, da ste nehali z delom na podlagi poziva na orožne vaje in z ve.' nostjo ter ~ ------------------- —,1*1- i treba reči. i u« puuiugi puziva na uruzne vaje »u •* , sporazumom sekretarja podjetja, P0^.em n3. tietm reci, da je izgovor podjetja povsem jalov m 0vft rekanje izplačila plače neutemeljeno. Predvsem je podčrtati, da — pogodbenih delavcev pri nas ni« ^sai i,. pod lovna razmerja da nastanejo na :v pri odben poX;rpp^topvooCbeoaJ.oeirin ^ razumno med delavcem in podjetjem. Važno ie samo, a je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen al* .^e določen čas. Toda tudi to v vašem primeru ne Pr, e poštev. Odločilno je, da ste bili ob pozivu na °r®*La • in na po^1 smisl«* vaje v rednem delovnem razmerju ,----- vam je podjetje dolžno plačati prejemke za ves čas or'g nih vaj. Njegovi ugovori so neupoštevni, seveda Y postavko, da je resnična vaša trditev. Uredba o P .« jemkih delavcev in uslužbencev gospodarskih organ«*? „ kadar niso pa delu, v svojem 1 členu dovolj eeUno predpo jemkib kadar niso pa in iasno določa, da obdržijo delavci in uslužbenci kadar so na vojaških vajah, svoja mesta zaP0S tv ore-jim pripadajo za ta čas njihovi prejemki. Če ste P nehali z delom z vednostjo in sporazumno s s.e^re ^[etj6 podjetja, potem delovno razmerje ni prenehalo in Pu vaj. vam je aolžno izplačati prejemke za čas orožnih > za kar dobi itak povračilo iz državnega proračuna. P^ftj tako pa vas je dolžno zaposliti po vrnitvi z oroznin PTotao"’*«'?" je dolžno zaposliti po na istem delovnem mestu S. S. Trbovlje: Delate na dve izmeni, nočno. AH ste upravičeni do dodatka na u»luž' Odgovor: Po 35 čl. uredbe o plačah delavcev tn u-bencev gospodarskih organizacij se povečajo tarifn« T stavke za 12,5 •/• samo za tako nočno delo, ki 8° opravlja samo ponoči. Vi delate ponoči izmenoma. 9e da tega nočnega dela ni mogoče smatrati za delo. opravlja samo ponoči, zato torej do dodatka z® n aelo niste upravičeni. o- tako KULTUENI ZAPISKI Ob začetku šolskega leta VELIKO USPEHA! Trt ^adaljeoanje s j strani • te aili one nailoge še niso napisali. teklUtn° morda odvračanje od ’ V6ni n:a6rV° ,hi>r ^ ol?sežni' uesaega dcla nj,ilhovim Niškim da ^ leal^ mlad™w domala ves 0tR>k<>ra -k.oris,ti- tod,a ali hodi f1'05,1-! čas. Razen tega je bilo tudi v šolo zaradi”šole same? “čn* “r Prevee- Kf se tega tiče, bil gotovo ne! Obiskuje jo, da za prosveto on kulturo ,j^ Pr"Pravila za življenje, živ- ^ uS pa nenehno terja tudi od Itak? fa > nPrma ^ Pfu>v- ■Ste,.r”"""?''?!" Sssrsnrč irt s S"»i družili,“kL li ji bodi f )• M« if luumi« obl*, ol.i- SU. ‘Sl-ii kfi i ar« WSs& ” t^nfl£ in 3 1? & S •še -Z1?erat tak<> ^bsežnt kakor rjka, in hudo je, če si pri j• Tf’1 xaT i Kaicor 0,1 Ksi" Ki/uiKii J «i« torej i«, M i,ied k i preskdala učue fe?™« « p»t- ^rsrs nujno potrebno za poznavanje posameznih predmetov, za splošno izobrazbo in za življenje. Predvsem bo skrčena učna snov v biologiji, zgodovini in zemljepisu, delno pa tudi v fiziki, 'medtem ko bo pri vseh predmetih prilagojena praktičnemu življen ju. Najpomembnejša in za vraščanje v našo družbo najvažnejša pa je uvedba novega predmeta: ročno delo im gospodarske dejavnosti. Z uvedbo tega predmeta se bo naše šolstvo prav gotovo tesneje zakoreninilo v življenju, zakaj predmet predvideva politehnično vzgojo, se pravi praktični pouk, pri katerem se bodo učenci navadili ročne spretnosti in rav-nanja s tehničnimi pripomočki, hkrati s tem pa bo pastilo v njill veselje in spoštovanje do dela. Seveda bo učna snov prilagojena okolju, x katerem otrok živi. Šolska mladima v Solkanu se prav gotovo ne bo učila povsem istega, kakor naraščaj jeseniških, kovinarjev ali trboveljskih rudarjev. Čeprav morda mnogi med njimi dočn pokbce, temveč tudi za hoda l5f umskega delavca. S tem, Ka hn ,°trok P°®nia,l telesno delo, nitjA ‘“di spoštoval, bo znal ce-tovarniškega ali drugega Raztu delavca, bo vzljubil delo, zQa S toga pa po ugotovitvah Potn i! Pedagogov telesno delo tlo-o3razviijati umsko sposob-v K v?to toliko ročnega dela že Šoliv'uSk*k vrtcih in v najboljših kor,-10 Svodih po svetu. In fizi,5n°: a * ni^ prav delo, tako kakor duševno, v socia-Dri Cni družbi odločujoči faktor i»0 Vrednotenju človeka im nje-na e Pomembnosti za družbo, pri najaievanju in odmeri mesta, ki t ?a zavzame v naši družbi? da Tda s tom ne mislimo reči, da ^' trgajmo otroka od zabave, in 1,111 vzemimo njegovo otroškost staiaredimo iz njega mladega odrCa-. Nikakor ne! Če imamo ta f8 . Pravico do zabave, joima-i !.j otrok ali mladenič, da tod a^a Pr'mcta za resno delo. tn6ja tudi otroška zabava ima p,to. ki jih mlad človek ne sme ž(jfstopi.ti, če naj bo njegova rast [jj ava in njemu samemu in družic 1 korist. Da, tudi pri zabavi len v-ken nadzor. Toda pame-> »ari slrok°grUfton jn raizumevajoč ali k' ne pozna trde besede Nasvet Ce’ tom več le dobrohoten oh ^'a- v,se to mislimo že sedaj, začetku novega šolskega leta! r„JP je lepo in prav, boste v?„ .a rekli, toda šolski uspehi in tpg°la n,ts<> odvisni samo od nas, še vec. tudi od šolnikov, od širšim • .olja, v katerem se otroci Vsde ° ,n končno od vse družbe. S„S t? tako. Sami starši, na rV so bi mogli ^nitti,2a,1živ^eni<:-zrelih in sp?-0( ‘d11 ljudi. Kaj ti pomaga, ce »če 'a nenchno nadzoruješ pri tn.Kto če pa nima knjig, iz kaki in 111 sKu°',k “ nima učil, ki kar ' lajšala predstave o vsem, (gl6 obravnaval učitelj ali pro-sn b to se otrok duši v učni stfh- ki j-e za njegovo razvojno ''ja od P^c<>ksekna in od življe- da 4/*° Pogtojmo, kaj smo storili, iili °l otrokom olajšala šolanje in ve PriPraviU za življenje. Kakor liko<šteto;,ISa .Povojna leta preve-tin-j. .v.10 učnih ur un preobsez-tgi učnih načrtov delala težave Žlasr^toncem kakor profesorjem, 'est' ?‘mnazi}ci so si s slabo ker ^ tomali čas za razvedrilo, vi.Jlni j® kakor Damoklejev meč tep. 'a ,.^'d glavo zavest, da se sa al1 onega še niso naučili, da H tak. tako. Sami starši, pa če ■o skrbni in prizadevni. j,_ — —— — i in t) . i’?,, .. Pomoči družb ne bodo izbratld poklica svojega očeta, bo učni načrt za ročno delo in gospodarske dejavnosti prilagojen krajevnim razmeram. Zakaj? Da se bo otrok naučil ceniti delo' in delavce, ki jih vidi okoli sebe, da spozna, kako njegov oče ali mati služita kruh, kako je delavec postal upravljalec družbenih podjetij in kako je od njegovega dela odvisno naše gospodarstvo in naše blagostanje. Letos bo ta predmet še neobvezen, toda prepričani smo, da bo kmalu uvrščen med ostale obvezne predmete. Se čudite, da ga že letos ni med njimi? Za plodno poučevanje tega predmeta so po- j je republiški svet za prosveto in kulturo organiziral mod počitnicami dva uspeta tečaja za učitelje, ki nameravajo poučevati ta predmet, vendar, kje so delavnice, kje orodje in potrebno gradivo? Vse to bo potrebno še orga-niziirati. Upajmo pa, da bo šolskim odborom, ki bodo reševali tudi poslej materialna vprašanja svojih šol, uspelo v doglednem času zbrati vse potrebno pri domačih tovarnah, oziroma manjših podjetjih, tako da bo pouk res ploden. Da imajo naši p ros volarji resen namen izboljšati šolstvo in ga prilagoditi življenju, dokazuje . še marsikaj drugega. Republiški! svet za prosveto bo poslej seznanjal vsa podjetja, ki izdelujejo učila, s potrebami šol, jim svetoval, kaj naj izdelujejo, da bo proizvodnja učil vsklajena s potrebami. 'tako, upajmo, ne bomo več dolgo poslušali pritožb naših šolnikov, da ni zemljevidov ne pri-rodopismih ponazoril i pd. Poseben inšpektor bo razen tega skrbel še za redne radijske oddaje za šolarje in za pospeševanje pouka s pomočjo filmov. Seveda bodo uspehi njegovega prizadevanja, zlasti kar se filmskega pouka in nabave učil tiče, odvisni od razumevanja šolskih, občinskih oziroma mestnih ljudskih odborov in od sredstev, ki jih bodo komune določile za prosvetne namene. Prav zato je izredne važnosti, kakšni ljudje bodo v novih šolskih odborih. Upajmo, da bodo predstavniki družbenih organizacij, ki bodo imeli v teh novih družbenih organih večino, razgledani, napredni ljudje, ki imajo radi mladino in se zavedajo, kolikšne važnosti je za sleherno družbo pravilna vzgoja in izobraževanje naraščaja. Z ustanavljanjem šolskih svetov bomo torej ustanovili upravne organe, ki bodo prav zato, ker jih sestavljajo predstavniki vseh družbenih organizacij, trdno zasidrani v življenju in most ter trdna vez med družbo in šolo. Tako bo torej poslej vsa naša skupnost čutila odgovornost za materialno stanje šol, za vzgojo in socialna vprašanja učencev, ter poskrbela, da domača vzgoja ne bo več v popolnem nasprotju s šolsko, kar se je doslej žal večkrat zgodilo. Kako pa bo letos z učbeniki? prida pomagati. Da bi se vendarle stanje izboljšalo, je Republiški svet za prosveto dovolil izdati tudi več učbenikov hkrati za isti predmet in odvzel Državni založbi Slovenije monopolni polo-; žaj pri izdaji knjig. Natečaj za knjige bodo razpisovala sama založništva po potrebah šolstva. Sam Svet pa bo letos in v bodoče olajšal nabavo učbenikov tistim šolam, ki jih je malo im je številu učencev relativno majhno ter zato naklade novih učbenikov ne bi smele biti visoke ali pa se jih iz ekonomskih razlogov ne bi kazalo omisliti. Letos, na primer, je Svet naredil veliko uslugo vajenskim šolam, kjer so učenci vsa povojna leta učno snov'sproti zapisovali. Poskrbel jim je skripta za nekatere predmete. Poslej pa bo podpiral tudi izdajanje tiskanih učbenikov zanje. Se bolj pa bo interes družbe za napredek našega šolstva videti po reformi šolstva, ki jo že pripravljamo. Pri vseh republiških svetih za prosveto in kulturo bodo posebne komisi je proučevale vprašanje šolske reforme, razen tega pa tudi desetčlanska komisija pri Sekretariatu za prosveto in kulturo Zveznega izvršnega sveta. Eden od ukrepov za načrtno delo pri reformi šolstva je, da pojde v letošnjem šolskem letu 40 do 60 naših pedagoških delavcev iz vse države za tri mesece proučevat metode šolskega dela v tiste države, kjer je šolstvo najbolj razvito. Pozitivne izkušnje bodo potem komisije upoštevale pri reformi šolstva. Seveda pa reforma šolstva ne bo zadostovala, če ne bo sleherni izmed nas čutil vse odgovornosti za vzgojo in izobraževanje naše mladine, kakor jo čuti za družbeno proizvodnjo. trebne delavnice, orodje, različno 1 Dosti novih ne bo izšlo, ker pač gradivo in končno tudi kadri, ki niso predloženi. Pri tem upravni bodo pouku kos. Sicer je res, da organi prosvete ne morejo kaj Ob ponatisu „Kajuhovih pesmi“ Takole jih večkrat najdemo — noše malčke. Vneto se prepirajo ob odprti knjigi, kar na poti, kdo ima prav in kdo je vzgojitelje bolje razumel. Prav je, da tudi v prostem času mislijo na šolo, saj se bodo tako še več naučili Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA »OTROCI EVROPE« Prav je, da je Državna založba Slovenije za zbor štajerskih brigad na Ostrožnem ponatisnila izbor pesmi štajerskega rojaka Kajuha, hi ga je Slovenski knjižni zavod izdal _ pod naslovom »Kajuhove pesmi« leta 19-19, a je že vseh štiri tisoč izvodov dolgo razprodanih. Žal pa moramo pripomniti, da je ponatis kljub nedotaknjenemu izboru in ureditvi, mnogo slabši od originala. Pri grafični opremi knij-ge bi se pač Blasnikova tiskarna morala bolj potruditi, tako da bi ta vsaj občutno ne zaostajala za vsebino. Kakor v izbranem delu, ki ga je izdal Slovenski knjižni zavod, je tudi v ponatisu približno polovica celotne zapuščine tega mladega pesnika. Pesmi so urejene v glavnem kronološko: v prvi skupini so prvenci pa tja do pesmi, ki so nastale tik pred začetkom vojne, drugo skupino predstavlja ciklus »Okupacija«, napisan avgusta 1941, ciklus zase je osem ljubezenskih pesmi, napisanih leta 1942, medtem ko zadnji del združuje ostale Kajuhove pesmi, ki jih je napisal med vojno. Zver, ki jo je skotila mračna Evropa 20. stoletja, naslednica »sončnih kraljev«, Bismarckov, carskih samodržcev in cesarskih ječarjev narodov, je poginila in ostala je samo njena dediščina — »pridobitve« fašistične kulture in »nadčloveške« nacistične civilizacije. Ruševine, kjer so bila nekdaj živahna mesta- štrleči ožgani dimniki, kjer je bilo nekdaj slišati vrisk in smeh otrok, ko so se očetje vračali z dela, sveža zemlja na grobovih, kri in tisoče trupel, za katere je premalo jam, da bi jih zagrebli... in starci, otopeli, prestrašeni starci z vdrtimi očmi... O teh »otrocih Evrope« nam pripoveduje film. O otrocih, ki so jim podivjane zveri v človeški podobi ugrabile matere in očete, jih iztrgale toploti domačega ognjišča in jih sadistično natrpale o barake za bodečimi žicami. Vzeli so jim še več, največ, kar je možno otroku vzeti, storili so zločin, ki ga je zmožen le največji zločinec in do skrajnosti sadističen »nadčlovek« — oropali so otroke, zgnetene z vseh koncev Evrope, njihovega otroškega smeha in bleščečega pogleda. Sedaj so le še v cape odete, z vžganimi taboriščnimi številkami ožigosane suhljate, starčevske podobe strahu. Strah je vse in edino, kar ti otroci poznajo. Celo bolečino in trpljenje nežne otroške duše so jim zmaličili v strah. En sam velik-pretresljiv, obupen in neprestan strah! Strah jih je uniforme, ker jim je v uniformo odeta pošast uničila vse, razen golega življenja, strah jih je prijazne besede, ker se je za njo skrivala hinavska zloba, strah jih je bolniških voz, rdečega križa, ker je to znamenje pomenilo smrt v plinski celici, strah jih je govoriti, ker bi jih lahko beseda izdala. »Jaz ne vem!« je edini odgovor na vprašanja. Tiho in ponižno korakajo dolge kolone otrok skozi odprte žične ograje neštetih koncentracijskih taborišč zaznamovane Nemčije. Kot starci hodijo počasi, sključeni. V njihovih otopelih pogledih je strah in neprestano nezaupanje. Nezaupanje v vse — v prijateljstvo, v dobroto, resnico in življenje. Bodo ta mnogo prezgodaj dozorela in že v svoji nežni mladosti ostarela bitja še kdaj zaupala in verovala v človeške ideale? Bodo še kdaj otroško zaupljiva do ljudi? Mali Karel Malik je sicer našel v preprostem ameriškem vojaku Stevu toplega prijatelja, če najmanjša malenkost, ki pri otroku, nad katerim je bil storjen morda največji in najbolj podel zločin v zgodovini, ne bi igrala vloge; neprevidna gesta ali površna beseda lahko obudi staro nezaupanje in strah. Film »Otroci Evrope«- ki je delo enega najboljših ameriških filmskih ustvarjalcev, Freda Zin-nemanna, je za gledalca doživetje, umetnina ne samo po svoji dovršeni filmski obliki in visoko nadpovprečni igri mladih igralcev, ampak tudi zaradi svoje prepričljivosti, pretresljivosti, po svoji grozljivi, pošastni resničnosti. Ta Zinnemannov film je eden najbolj pretresljivih dokumentov človeške pokvarjenosti in eden najglasnejših, najbolj prepričljivih protestov proti vojni in njenim zločinom. Vdrti pogledi teh »otrok Evrope«, ki sekajo, žgejo in mrazijo gledalca in ga prisilijo, da se z mrzlimi in potnimi rokami oklene sedeža, zgrozen nad tem, kar je mogoče sicer že vedel, a nam sedaj film o vsej strahotni resničnosti prikaže, ti vdrti pogledi obtožujejo- prosijo, rotijo in za-, htevajo! Zahtevajo z vso pravico | — nikoli več se ne sme to ponoviti! Nikoli več ne sme biti Karlov Malikov! Nikoli več črnolasih dečkov, ki bi se morali skrivati pod tujimi imeni zato, ker so 'Židje! Nikoli in nikdar večl.,. MMIIIIIfllllllllllPIIMpftlP^ .... Klinar; Ivancu lupit 10-letnici zbora aktivistov jeseniškega okraja in ustanovitvi Jeseniško-bohinjskega odreda) ^(Nadaljevanje in konec) govoril o nemškem orožju, ki bo boru tob voerde dann... jaz si vrglo ves svet na '-olena pred Hco jP.ostotol potem poletno hi- njim, je planil v sobo vojak, tern ■r *n Wochein, tam ob je- Strah mu je sijal iz oči. Janiče36 s^aril Sati L ®a3 ko b sko bodo toliko Sf-0nali tudi tam sfe0a sanjaril poveljnik pošto- — Die Banditen sind da! Hier ko bodo Nemci zrna- in Feistritz! z vso svojo voj- \ Banditje so na Bistrici! Ta na bandite in jih prestrašeni vzklik jih je naglo iz-treznil. Lotil se jih je drget, ka- iezera. od jezera, tiki je tako lepo, da , samo Nemcev, ne pa Poiiij^pkrajnarskth slovenskih vredno kor se loti vsakogar, preden padejo ~rvi streli. Zgrabili so svojo opremo in orožje in planili v noč. ^ i Partizanov pa ni bilo več. Sein 'to- to, dann vvird^s schon Prehranjevalno akcijo so že opravili in zadnji vozovi so že drveli Potem bo lepo! Sedaj proti Ribčevemu lazu. Le parti-lezero v rokah banditov, zanska zaščitnica je še ostala na ;n nemočni nrotj tem ober- robu vasi. Pravkar se je odpravki" £skim psom, toda kljub Ijala, ko je rakeia presekala temo pi-eui-j 0edno večjih rajha Hitlerjevega Tretjega zalila tema, so se naglo dvignili ir se umaknili za zadnjimi vozovi. Le en partizan se ni več dvig-prebu- nil. Obležal je mrtev v svoji t. oho- krvi. Partizanska pesem na Gorju-šah še ni utihnila. Prežljeva mati je razločno slišala toplo pobar- iVaffp besitzen schon solehe vani glas Boš teto e Rozike. kni ’ aie die ganze Welt auf die — Počiva jezero v tihot Pr' Werfen roird. " todaj, ko je pijani i Otožna Prus te pesmi jezero v tihoti ... melodija in besedilo je Prežljevo mamo vedno navdalo z bolečo žalostjo. Sklonila se je nad pravkar dokončanim jopičem. — ... mlad partizan ubit leži. — Tebe, tebe pa ne bodo ubili. Vrnil se boš, vrnil živ... je zašepetala in pobožala topli zimski jopič, kot da bi pobožala sina. Pesem je utihnila in se ni več ponovila. — Pozno je že in razšli so se. Se enkrat je ljubeče pogledala jopič, Ivanov jopič, nato pa utrnila karbidko in šla leč. Preden je zaspala, je slišala v snegu škripajoče korake. Pred hišo so se ustavili, nato pa zopet oddaljili. Po hoji je spoznala, da so bili kurirji, ki so šli nocoj v dolino in so se sedaj vračali v karavlo. Jutri jim bo ponesla jopič, da ga bodo izročili Ivanu. Zaspala je. * Zjutraj se je napotila proti karavli. V skrbno zavitem ovoju je nesla Ivanov jopič. Hitela je in preveč sreče je bilo v njenem srcu ob misli, kako bo Ivan vesel njenega daru, da bi videla ljudi, ki so jo žalostno pogledovali in se ji umikali, če so le mogli. Drugače pa so šli mimo nje s kratkim pozdravom. Vesela je bila, da je ni nihče ustavljal. Saj se ji je mudilo. Mudilo zaradi njenega zlatega fanta. Zasopla je prihitela do karavle in vstopila. Partizani so se zdrznili. Niso je pozdravili s hrupnim veseljem, kakor navadno. Tudi Arhov Janez se ni smejal. To jo je osupnilo. Trenutek je vladala mučna tišina in jo še bolj zmedla. Besede so se ji zatikale. — Zaspanci, ste se šele prebudili? Partizani niso odgovorili. Mislila je, da jih je z ljubkovalnico »zaspanci« užalila. — Seveda, pozno ste se vrnili domov.., Partizani pa še vedno niso našli zanjo besede, le nekam žalostno so odvračali od nje poglede. — Za Ivana sem prinesla jopič. Saj ga boš zanesel, Janez? Janez, ki je bil vedno nasmejan, se je zdrznil in šele čez čas segel po zavoju, ki so mu ga ponujale njene roke. Hotel je spregovoriti, a je iztisnil iz sebe samo besedici: — Mati, sedite ... nato pa ga je stisnilo v grlu. Povedati bi ji moral, da je Ivan pal na Bistrici, a ni mogel. Smrt v boju je nekaj vsakdanjega, če pa moraš govo-j riti o njej materi padlega tovariša, se zaveš strašne bolečine ma-i tere, ki jo bo zrušilo tisti hip, ko ji boš razodel resnico o njenem ; mrtvem sinu, na katerega je gradila vse življenje svoje nade. I Ta dušeči molk je prebudil v njej temne slutnje. — Kaj se je zgodilo? Janez pa je molčal. — Povej, je Ivan ranjen? Ni se nadejala najhujšega. Sele Janezove solze, ki so mu na-vrele v oči, so ji povedale vse. Zatemnilo se ji je pred očmi in | sesedla se je na klop. Vse telo se ji je streslo od uničujoče bolečine in skozi ihtenje so se trgale besede: l — Padel je... padel... moj I ubogi fant... — Da, mati. Za Felbarjem na Bistrici. Ni slišala Janeza, ki ji je pripovedoval, kako se je to zgodilo. Niti čutila ni, da jo je popeljal domov in položil na mizo ovoj z jopičem, ki ga je spletla za Ivana. It Minulo je nekaj dni. Sneg je pričel mesti in pokril Gorjuše z debelo plastjo. Prežljeva mama pa ni čutila ničesar. Slonela je nad Ivanovo jopico, zdaj vso prepojeno z njenimi solzami. Tolažila jo je Petrova Ančka, tolažile so jo druge gorjuške žene in matere, ki so imele svoje v partizanih, a vtolažiti je niso mogle. Sele, ko je Petrova danes omenila Milana, se je v Prežljevo mamo pričelo zopet vračati življenje. — Milan, ah, Milan! Kako bo žalosten, ko bo zvedel za Ivanovo smrt. Tako rada sta se imela... in v spominu so se ji pričele vrstiti podobe iz otroških let njenih otrok. Videla ju je, kako sta se podila po gorjuških travnikih in pašnikih. Vsake malenkosti se je spomnila. Tudi Milanovega zadržanega joka, ko je odhajal v industrijsko šolo na Jesenice. Smejal se je njen razposajeni kuštravec, kakor da mu ni nič, skozi smeh pa mu je uhajal jok. Te podobe, ki so se v bliskoviti naglici vrstile pred očmi, so ji izvabile nove solze. Vsrkal jih je Ivanov jopič, ki ga ta fant ni nikoli oblekel. Toda te solze so bile že prve solze olajšanja. Pred njo je vstajala Milanova podoba, mladeniška postava črno- lasega in zagorelega fanta, ki se je poleti poslovil od nje in od doma ter odšel s sosedovim Lov-rom-komandirjem Dušanom na Koroško. Tudi tam so se Titovi partizani borili za svobodo slovenskega in avstrijskega ljudstva. Se sedaj vidi, kako je odhajal njen srednji sin. Smejal se je, vendar brez zadrževanega joka, smejal se je, kakor se smeje junak, ki vidi svojo začrtano pot in se ne straši ničesar, niti smrti. Ponosna je bila takrat, še bolj ponosna, kakar prej, ko je odhajal v partizane Ivan, njen prvi sin. Spomnila se je, da je nameravala te dni obiskati Milana. Petrova Ančka ji je pravkar povedala, da bo šestnajstega prišel Milan do Belce, da je zdrav in da so zdravi vsi fantje-borci Dušanove čete. Izgub, razen dveh ranjencev, še niso imeli, pa še ta dva sta bila le lažje ranjena in sta ostala v četi. Pogledala je na koledar. — Kaj smo že jutri šestnajstega?. .. in odločila se je: Jutri grem na pot! Sedaj se je spomnila, da je nameravala za Milan : splesti jopič, a ga ni. — Nosil bo Ivanovega in to bo zanj tudi prva tolažba. Se enkrat se je razjokala, še enkrat so njene solze padale na Ivanov jopič, toda te solze niso bile zaradi njene bolečine, temveč zaradi Milanove, ki ga bo pretresla, ko bo zvedel za bratovo smrt. (Odlomek iz partizanske reportaže »Prežljeva mama«) IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO FRMCUA JE ODKLONILA EOS EOS MINIRANA Po tridnevnih ogorčenijj razpravah med pristaši in nasprotniki Evropske obrambne skupnosti je francoski parlament sprejel resolucijo narodnega poslanca iz Alžira generala Auermana. S sprejemom te resolucije je bila razprava o evropski vojski zaključena, predlog o ratifikaciji pogodbe z EOS pa odklonjen. Za Auerrnanovo resolucijo je glasovalo 319 poslancev, proti pa 264. Francija torej ne bo ratificirala pariškega sporazuma, s katerim se ustanavlja EOS, niti bonnskega sporazuma, s katerim se Zahodni Nemčiji vrača suverenost na vseh področjih, razen na obrambnem. S tem sklepom francoske narodne skupščine je Evropska obrambna skupnost umrla. In sedaj? Kakšno pot bo ubrala Francija, da bi zbližala svoje gospodarske in obrambne napore in svoje miroljubne težnje s podobnimi težnjami in gospodarskimi in obrambnimi napori v drugih zahodnoevropskih državah? In kakšna bo bodočnost Nemčije, ki jo Amerika na vsak način hoče oborožiti, če ne v okviru Evropske obrambne skupnosti, pa v okviru Atlantskega pakta? Bližnja bodočnost bo odgovorila na ta vprašanja. Če bo zmagal razum, če se bodo uveljavile v evropskih državah napredne ideje in če bo želja, da bi se Evropa osvobodila tujega tutorstva, dovolj močna, potem se bodo evropske države zbližale okrog naprednega programa, ofcrog idej o združeni demokra- tični Evropi, in v takem zbliževanju, predvsem gospodarskem in kulturnem, do možno tudi zbližanje na obrambnem področju. Vsi drugi načrti različnih velesil, ki hočejo v Evropi pognati svoje korenine, pa bodo Evropi več škodovali kot pa koristili in doletela jih bo podobna usoda kot EOS. KAJ MENI MORGAN PHILLIPS O KITAJSKI RAZUMNA BESEDA Generalni sekretar angleške Laburi- niti svoje načrte progresivne industria-stične stranke, ki je z laburistično de- lizacije, Angliji pa je potreben mir, Kitajsko, je poslal an- da bi obnovila svojo industrijo, po- legacijo obiskal Kitajsko, je po: gleškemu časopisu >Reynolas članek, v katerem med drugim »Veliko smo videli in pogovarjali News< pravi: pogovarjali smo se z mnogimi Kitajci. Na ideološkem področju obstaja med nami velik jez, vendar to ne pomeni, da moramo Živeti izolirano . . . Enako gledamo na mir in trgovino. Kitajska mora izpol- vojo večala izvoz in zmanjšala breme oborožitve. Dejstvo je, da je Kitajska zelo slabe volje zaradi ameriške politike, zlasti glede Formoze. Amerika podpira Čang Kaj Šeka, ameriški generali pregledujejo obrambne položaje, ki so pičlih 14 milj od kitajske obale. Ameriška politika je zgrajena na kampanji proti komunizmu in preprečevanju njegove razširitve celo na kitajske otoke. Takšni nazori so nevzdržni in nevarni za mir.< Ob koncu svojega članka je Morgan Phillips zapisal: >Ne moremo prezreti zakonite vlade 600 milijonov ljudi. Ženevska konferenca ni samo dosegla premirja v Indokini; postavila je tudi Kitajsko v središče svetovnih dogodkov. Prej ali slej ji bo treba dati ustrezajoč položaj v OZN.« Prva generalna stavka j v Pakistanu Voditelji pakistanskih sindikalnih organizacij, ki združujejo četrt milijona delavcev, izjavljajo, da bodo v ! kratkem napovedali prvo generalno stavko pakistanskih delavcev. S to i stavko nameravajo protestirati proti' vladni protidelavski politiki. * GUATEMALSKI REŽIM PREGANJA DELAVCE NASILJE Zaprli so že 8000 ški sindikalni časopis ,ČIO News«,, guatemalski nazadnjaški režim opisuje ameriški sindikalni voditelj, j delavsko gibanje.^ * ]ji delavcev. — Ameriška družba »Unitc.. Fr° vodi ofenzivo reakcije . °b^il SV11 _______ »Preganjajo vse delavce, I delovali v sindikalnih I Doslej so zaprli že 8.000 del ^ ’ Dolge vrste bledih indijanskih ig, čakajo pred zapori in pestujejo ^ | v katerih imajo hrano za svoje a Direktorji^ tovarn in ^delo^e’ ameriško družic »United Fr uit« moteno preganjajo sindikalne •'0teSti/ , Ije in delavce, ki so nekdaj \ rali proti nizkim plačam. Ta in J—..SV,- Ije in delavce, rali proti nizkim plačam, j.« i ška družba vodi ofenzivo reakou^t sodeluje pri sestavljanju črnih^ delavcev, ki jih nameravajo likvi1*' Benedikt tudi piše o °^il' D. Benedikt tudi piše o intervencijske vojne junte do kmetov in do gibanja kmečke "je ščine. »Nova guatemalska V zahodnonemškem mestu Bremenu je dva tisoč pristaniških delavcev protestiralo proti oblastem, ki hočejo podreti delavsko naselje »Am Blink« in, zgraditi kolonijo vil za ameriške vojake. Policija je delavce napadla in med spopadom je bilo ranjenih več delavcev in policajev V velikih demonstracijah proti francoskemu kolonializmu, ki so v minulih tednih pretresale Maroko, so se posebno izkazale maroške žene. Neka voditeljica maroškega nacionalnega ženskega gibanja je celo vodila povorko demonstrantov BESEDA O NAJBOLJŠEM AMERIŠKEM AMBASADORJU Diplomacija v kolonijah Ameriški senator Styles Bridges je priredil svečan sprejem v čast nekdanjega ameriškega ambasadorja v Cuatemali, Johna Puerifoya, ki ho v teh dneh prevzel mesto ameriškega amUasadorja v Siamu. Ambasadorjem navadno ne prirejajo velikih svečanih sprejemov. Zakaj so torej v Ameriki tako svečano počastili Puerifoya? Na to vprašanje odgovarja »New York Herald Tribune«; »Veličastni sprejem je rezultat Pueriioyeve vloge v guatemalski vsta- Puerifoya imenujejo tudi »as ameriškega zunanjega ministrstva«. Navadno ga pošiljajo v dežele, kjer ameriška zunanja politika n® potrebuje diplomatov, ampak intrigante. Je vnet pristaš tiste skupine ljudi v ameriškem vodstvu, ki se zavzemajo za »politiko močne pesti«. To politiko je poizkušal uveljaviti v Grčiji, kjer je bil do 1951. leta, uveljavil jo je v Guatemali, kjer je s silo zavaroval ameriške interese. V Guatemali gane potrebujejo več; delo je končano, in sedaj gre na »novo višjo dolžnost«, v Siam. 'm' * NEMŠKI DELAVCI SE VEDNO STAVKAJO lis SaisfsifsiB ur® Zaradi stavke izgubi bavarska industrija 6 milijonov mark dnevno. — Neizpolnjeno težnje delodajalcev. — Mezdno gibanje se širi. — Razbita je ideja a miru in sodelovanju med izkoriščevalci in izkoriščanimi Bavarski minister za delo je hotel s kompromisnimi predlogi kon- ...........'—------- ki u- čati stavko bavarskih kovinarjev, traja že dobre tri tedne, toda indi strijci so odklonili razgovore. Bavarski kapitalisti še vedno čakajo, da se bo stavka izjalovila, ker sodeluje v njej le kakih 60°/o delavcev. Kot vso kaže, pa se stavka ne bo izjalovila; bolj verjetno je, da se bo razširila. Tudi delavci in uslužbenci javnih služi' so zelo vznemirjeni. Njihov sindikat je odklonil predloge o novih mezdah, ki bi bile nekoliko večje od dosedanjih, in sedaj se pripravljajo na stavko. V sindikatu delavcev javnih služb je 700.000 članov. Njihova stavka bi omrtvila vse življenje v bavarskih mestih. Neuspešno so se končala tudi pogajanja med delavci in sindikati po- štarjev. Obetajo Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu1. železničarjev in tekstilcev, se stavke v Porurju, srcu nemškega gospodarstva. Westfalski kovinarji jjrozijo s stavko. Mezdno gibanje se torej zelo hitro širi. Kaz- bita je ideja o miru in sodelovanju med delom in kapitalom. Med delavci in kapitalisti ne bo nikdar miru, zakaj je z bojem si bo proletariat pridobil svoje pravice. seme. ova guatemaisKa ' n;''' najprej vzela Indijancem volivnoi^ vico, češ, da so nepismeni. Z »o y} agrarnim zakonom so vzeli zel& revnim kmetom, sodišča pa vr.p veleposestnikom tisto zemljo, ii-jo je vzel zakon o agrarni refof1') Vse to pa je le delček r6SDic()V Guatemali, nesrečni deželi d111, lenega ljudstva, ki so mu po nekaj tih svobodnega življenja ponovno deli suženjski jarem. NOVA SOCIALISTIČNA STRa?ja' V AVSTRIJI KOMU TO KORISTI? Nova stranka bo na bližnjih ^ litvah samostojno nastopil* Iz Avstrije poročajo, da so natj{e! naju ustanovili novo soc.LalilV,, stramko, ki se bo imenovala »Radine no socialistično delavsko gibanje -v,, strije.« Ta stranka se namerava .r jevati proti sedanjemu vodstvu eof« listične stranke in razglašati nekdanjih avstrijskih soeialdemoaL( skih voditeljev, Franza Scbubnie1 in Viktorja Adlerja. ,w »Radikalno socialistično delajo, gibanje Avstrije« bo na jeseIXi volitvah nastopilo s svojimi Usta,r Voditelji socialistične strank0 | de. da je ustanovitev novega ,s0i,et I iističnega gibanja« volivni mnn0 „. i avstrijskih klerikalcev, s katerim ! čejo razbiti socialistične volivce i dva tabora. Ubit voditelj felagov Organi tunizijske kolonialne policije so na področju Bizerte ubili voditelja upornih felagov v Severnem Tunisu. Pred nekaj dnevi so ubili tudi 8 felagov iz njegove uporniške enote. ZAROTA V PERZIJI V soboto so v Teheranu odkrili široko razpredeno mrežo zarotnikov proti sedanji perzijski vladi. Med zarotniki je največ policijskih in vojaških častnikov. Oblasti so doslej zaprle 250 oseb. ^ Nehru bo obiskal Kitajsko Indijski list »Statesman«, ki izhaja v New Delhiju, poroča, da bo predsednik indijske vlade, Nehru, še v tem letu obiskal Kitajsko. Nehruja je povabil na Kitajsko Čn En Laj, ko je pred nedavnim obiskal Indijo. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. Prizor z bavarskih ulic. Po spopadu med stavkajočimi delal in izdajalskimi stavkokazi.,. OKNO SVET Marijan Vivoda: BREZ JASNE PERSPEKTIVE (Nadaljevanj© in konec) Zakaj? Zakon določa volitve članov tovarniških svetov posebej za delavce, posebej za uslužbence. Možnost, da bi sindikati pošiljali svoje zastopnike (profesionalne voditelje) na seje tovarniških svetov, je zelo omejena; zahteve sindikatov glede soodločanja v gospodarskih vprašanjih so skoraj v celoti odbite. Sindikati so tudi zahtevali, naj bi se ustanovili nadzorni odbori v delniških družbah in podobnih ustanovah, ki bi imeli enake pravice odločanja kot delodajalci. Tudi to zahtevo so le delno sprejeli in sicer tako, da je v nadzornem odboru lahko le ena tretjina delavcev. Tako je bil zakon iz 1952. leta le slaba obnova Zakona o tovarniških odborih iz leta 1920. Organizirani delavci so očitali sindikalnemu vodstvu, da je popustilo pod pritiskom delodajalcev, kar je prišlo do izraza tudi na zadnjem kongresu Zveze sindikatov Nemčije, oktobra 1952 v Berlinu, ko so delegati kritizirali popustljivo politiko vodstva. Danes bojujejo zahodnonemški delavci boj za razširitev pravic soodločanja. Predvsem zahtevajo, da zajame soodločanje tudi podjetja javnih služb (t. j. banke, komunalna podjetja itd). Nadalje zahtevajo pravico, da odločajo delavci o vseh stvareh v podjetju, prek sindikata pa tudi o splošno-gospodarskih vprašanjih, da imajo svoje zastopnike v industrijskih, trgovinskih, obrtnih in drugih gospodarskih zbornicah, posebno pa v Zveznem gospodarskem svetu. Delavski zastopniki v teh organih naj o vseh stvareh enakopravno soodločajo. Te zahteve so zapisane tudi v delovnem programu Socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije. Z druge strani pa obstoji težnja, da bi tudi to delavsko upravljanje, kolikor ga imajo danes v Zahodni Nemčiji, spremenili v orodje »mirnega sodelovanja med lastnikom podjetja in delavci.« Pripravljajo osnutek zakona o delavskem solastništvu, za kar se posebno na-vd .šujejo socialni odbori Krščan-sko-uemokratske unije. Po tem načrtu bi delavci lahko postali drobni delničarji podjetja, kjer so zapo- sleni, in sicer tako, da ne bi dobili mezde izplačane v celoti, temveč bi del plače obdržalo podjetje kot delniški delež. Stališče sindikatov glede te zamisli je odklonilno. Poudarjajo namreč, da bi delavci na temelju letne bilance, po kateri se deli dobiček podjetja, dobili kot solastniki le razmeroma majhen delež; dejansko bi med letom kreditirali podjetju, zlasti pa bi ležal na njihovih ramenih riziko podjetja. Zanimivo je stališče nekaterih krogov v zahodnoneraških sindika-tlk, ki so blizu informbirojevcem; za njih pravica soodločanja, ki so sl jo delavci že priborili »ni stopnja na poti k socializmu, temveč stranska veja sindikalne dejavnosti«. Ti ljudje menijo, da je osnovno boj za zvišanje mezd in da se le s tem dviga zavest delavskega razreda. Danes je razprava o razširitvi ali omejitvi pravice soodločanja nemških delavcev v polnem razmahu. AVSTRIJSKI SINDIKATI V PRIZADEVANJU ZA SVOJ MONOPOL Že na I. kongresu avstrijskih sindikatov, 30. novembra 1919. so poudarili tele naloge: socializacija gospodarstva s pomočjo tovarniških odborov, usposabljanje članov teh odborov v posebnih šolah, ki jih je treba osnovati zanje, ustanovitev delavskih zbornic in stalne konference delavskih zaupnikov. Toda avstrijski sindikati so pred tem zahtevali, da hi bili tovarniški odbori le njihovi pomožni organi in torej ne bi imeli lastne samostojnosti. Tako so hoteli sindikati dohiti monopol v zastopanju delavskih interesov in takšno je še danes njihovo stališče. Po II. svetovni vojni je Zakon o upravljanju gospodarstva priznal delavcem in uslužbencem nekaj pravic soodločanja pri upravljanju gospodarskih podjetij. Podobne pravice so dobili tudi profesionalni vodtttelji. Vse to seveda vzhnja pri delodajalcih odpor, ker se boje, da bi pravice delavskega »oodločanja utegnile pripeljati do socializacije vsega gospodarstva. Avstrijski sindikati jih skušajo pomiriti, zato izjavljajo, da »vprašanje socializacije gospodarstva zaenkrat ni aktualno in da verjetno v doglednem času ne bo«. V avstrijskih sindikatih danes nimajo enotnega stališča o pravicah soodločanja delavcev v podjetjih In gospodarstvu sploh. Krščanska skupina v sindikatih meni, da bi te pravice najhitreje dosegli z obliko finančnega solastništva delavcev in nameščencev v podjetjih. Druga skupina zagovarja stališče, da hi delavski vpliv na upravljanje gospodarstva najbolje zagotovili, če bi sindikati skupaj z industrijsko in obrtno zbornico (v tako imenovani »veliki gospodarski zbornici«) sodelovali in pripravljali zakonske predloge, posredovali v delovnih sporih in vplivali na vsa gospodarska vprašanja. Posledica tega nezaupanja — namreč da so delavci sami, brez posredovanja sindikalne birokracije, sposobni upravljati gospodarstvo — je, da avstrijski sindikati »niso navdušeni nad načinom. kako so to vprašanje rešili v Nemčiji, to je z udeležbo delavčev v nadzornih odborih podjetij.« NASPROTJA MED TOVARNIŠKIMI SVETI IN SINDIKATI V FRANCIJI V povojni Franciji je prvi val političnega in ekonomskega življenja po okupaciji prinesel predpis, s katerim so dobili delavci pravico posvetovalnega glasu v podjetjih. Res pa je, da je malo držav, kjer bi to pravico v praksi tako izmaličili — pravzaprav odpravili, — kot so to storili na Francoskem. Po poročilu ministrstva za delo, bi morali ustanoviti 16.000 tovarniških svetov v katerih bi sodelovalo 4 milijone delavcev. Aprila 1949. leta P» jih je bilo samo 9.350 z 2,5 milijona delavcev; večina teh svetov je le formalno obstajala. Notranja politična nesoglasja, posebno pa odklonilno stališče kominformovske sindikalne organizacije (kjer je kljnb vsemu včlanjenih precej francoskih delavcev), imajo za posledico, da buržoazija pravice delavcev uspešno Izigrava. Sprva so se delodajalci le slabotno opirali zahtevam sindikatov, da bi razširili pravice svetov na ekonomskem področju. Leta 1945, ko še niso Imeli svoje organizacije, so sprejeli »sodelovanje delavcev«. Pozneje so postopoma omejevali pravice delavcev v svetih, ovirali njihovo delo in ignorirali predloge, ki so jih dajali. Stališče in taktika sindikatov do tovarniških svetov sta se s časom izpreminjala. Generalna konfederacija dela, kjer prevladujejo komunisti, je 1943. in 1946. leta pozivala svete, naj sodelujejo z delodajalci pri ekonomski obnovi dežele. KP Francije je bila že takrat proti temu, da hi dobili tovarniški sveti pravice izvršnih organov. Od 1947. leta dalje je skušala Generalna konfederacija dela v svojih nasvetih čim bolj dosledno zagovarjati smotre sovjetske hegemonistične politike. Kako majhno področje dela imajo danes tovarniški sveti, lahko najbolje razberemo iz neke analize Konfederacije krščanskih delavcev Francije, iz 1952. leta kjer piše »da so tovarniški sveti imeli uspehe predvsem na socialnem področju. . .« in dalje; »Zelo pogosto je prišlo do plodnega sodelovanja med direktorjem podjetja in tovarniškim svetom glede podpornih in pomožnih blagajn, posojil novoporočencem, tovarniških menz, skupnega nakupa, otroških vrtcev, počitniških kolonij, delavskih stanovanj, ureditve športnih objektov, knjižnic, različnih tečajev itd.« Na koncu te analize ugotavljajo, da se veliko pričakovanje in upi v dejatnosti tovarniških svetov na področju gospodarskega sodelovanja in splošnega upravljanja — niso uresničili. NASPROTOVANJE VODSTEV BRITANSKIH SINDIKATOV Pred drugo svetovno vojno so kongresi in Generalni svet britanskih sindikatov večkrat razpravljali o tako imenovani industrijski demokraciji. V glavnem so menili, da delavcem in nameščencem v nacionaliziranih podjetjih in direkcijah ni treba dati izvršnih fnnkcij, temveč le posvetovalne. Zanimivo je, da je Generalni svet trads-unlonov na kongresu 1932. leta utemeljeval to stališče z dejstvom »da so idejo delavske kontrole opustili celo v ZSSR«. Na letni konferenci trade-unio-nov 1933. leta so z neznatno večino sprejeli spomenico, s katero so zahtevali. »Bi imajo trade-unioni v upravnih odborih nacionaliziranih podjetij svojih zastopnikov. Generalni svet trade-unlonov bi moral ta sklep uresničiti. To se pa (kljub spomenici) ni zgodilo. Sodimo, da vodstvo trade-unio-nov ni posebno naklonjeno ideji družbenega upravljanja proizvodnje, zlasti pa odklanja, da bi imeli sindikati svoje zastopnike v upravi nacionaliziranih panog industrije. To razlagajo s tem, da potem ne bi bili več samostojni in svobodni, ampak odvisni od sklepov, ki bi jih sprejela uprava, kjer bi imelf svoje delegate. V nacionalizirani Industriji so skušali osnovati mešane odbore; vendar pa tl organi ne bi imeli pravice odločanja. Razen tega so jim tudi prepovedali ukvarjati se z vprašanji, ki so predmet kolektivnih pogodb in sindikalnih dogovorov. S tem so si hoteli sindikati zagotoviti monopol nad reševanjem teh zadev. Mnogi menijo, da uvedbo delavske kontrole v Veliki Britaniji najbolj zavira stališče določenih krogov v vodstvu trade-unionov. V Angliji so sindikati zelo centraliziran] in v tem je njihova moč v odnosu do delodajalcev. Da bi ohranili to svojo moč in oblast, ne dovoljujejo lokalnim vodstvom in delovnim kolektivom večje samostojnosti pri pogajanjih z delodajalci. Zato tudi vztrajajo pri tem, da mešani odbori ne dobe širših kompetenc. Vendar pa se na vseh kongresih trade-unionov oglaša iz leta t leto Številnejša opozicija in vse bolj odločno zahteva tako delavsko kontrolo, ki se je na nekaterih področjih že z uspehom uveljavila. NEZANIMANJE MEDNARODNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Obstoječe mednarodne sindikalne organizacije prav tako niso posvetile delavskemu upravljanju večje pozornosti. To je zlasti rgzumljivo za Svetovno sindikalno federacijo, ki je omejila svojo dejavnost največ na podpiranje sovjetske zunanje politike in popularizacijo »sovjetskih izkušeni.« V Sovjetski zvezi in satelitskih državah pa ne poznajo delavskega upravljanja. Vzroke že poznamo; To je birokratska vsemogočnost, nezaupanje v ustvarjalno silo in sposobnost delavskega razreda, da lahko sam upravlja proizvodnjo — predvsem na državno-kapitalistični sistem, ki terja odgovornost ene osebe za uspeh podjetja. Tud! Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov ne razpravlja . \a dosti o delavskem upravljanju. y svojem drugem kongresu 1951 Milanu, je sicer pohvalila x(le?;!er nost sindikatov tistih dežela, M uveljavljajo pravice soodločanja u lavcev o vseh socialnih in SoSVfl. darskih zadevah v podjetjih in , dustriji« ter obljubila, da bo to J* g javnost podprla. Vendar pa doslej še ni pokazala večjega za j, manja za to stvar in v sklepih * , njega kongresa, lani v Stockhoin delavskega upravljanja sploh u omenili. Iz stališč nacionalnih in med 4 rodnih sindikalnih organizacij delavskega upravljanja v Sos.^0 još-stvu lahko povzamemo nekaj s? nih ugotovitev. ge Predvsem lahko trdimo, da j sindikati, morajo ukvarjati 6, vprašanji. K temu jih silijo df 6t ske zahteve, objektivna Pr|fotJpcra teh pojavov in stihijnost njih°T (ja razvoja, ki se ne ozira na t°» ga sindikalne in druge delavske ,j ganizaeije ne podpirajo vselej ^ pa ga celo zavirajo. V mnogih tj želah lahko vidimo, da se celo i j. sindikati, ki so pod vplivom 'SOclri|i listov, upirajo razširitvi delavs _ pravic pri upravljanju stva. Boje se za pozicije sindik ,0 in sindikalnih vodstev ter fku *■ obdržati svoj monopol zastopa delavcev in zagovarjanja ml111 u koristi. Vzporedno s temi nazlJtate (in v skladu z njimi) so tudi težnje, da je treba dati sindikai” določene pravice' pri upravlja •» oziroma, da hi bilo treba uprav^ nje gospodarstva na nek gir v določenem obsegu pr®PlJ®tltlvSe0 dikalnim organizacijam. Za , sJ1o tem stoji prikrito ali pa c®*0 ,,%oj Izraženo stremljenje, da hi s® jja-delavcev za neposredno llP gindi' nje omejil ali pa s pomočjo ® ^ kalne birokracije zožil. Od J0rin(ll-jav, da so v mnogih deželah Ljjd kalni voditelji ogorčeni n?sprT1nseft' delavskega samoupravljanja. P. 0(p no pa zahteve, da bi upr avl,latu ^ bori razširili svoje pravice 0“ |n lovnih odnosov na gospodars*" finančno vodstvo podjetij- ^ Seveda pa ekonomski, objektivne okolnostl delujejo ja(jj sprotni smeri. Zaradi tega. so Q. težnje sindikalne birokracije kaj gosto v protislovju z ?beB°' smernicami današnjega urlIZ ekonomskega razvoja. (Iz »Rada*'