KS Šmartno-Tacen — kraj osrednje proslave partijskih jubilejev       T; '""'   '       -                  '
Malo hrupa-veliko problemov
Krajani krajevne skupnosti Šmarlno—Ta-cen bodo gostitelji osrednje ljubljaiiske pro-slave partijskih jubilejev, hkrati pa bomo s to proslavo tudi Šiškarji proslavili svoj ob-činski praznik, kajti letos proslave, kakršne so bile zadnja leta v Tivoliju, Zgornji Šiški, Rašici in Medvodah ne bo.
V  tem zapisu bomo skušali nekoliko po-drobneje predstaviti KS Šmartno-Tacen. Nje-na površina meri 5,65 kvadratnih kilometrov, na tem področju pa živi okrog 1.800 prebi-valcev — od teh jih je 1.166 vpisanih v volil-ni imenik. Sestavljena je iz dveh naselij — iz Šmartnega, v katerem živi približno tretjina prebivalcev in Tacna. Na južni strani je KS omejena z reko Savo, na severu meji s KS Vodice, na zahodu s KS Pirniče in na vzho-du s KS Gameljne.
V  vsej zgodovini teh krajev iprav gotovo najbalj   izstapata dva  dogodka:  vsedržavno partijsko posvetovanje v Novakovi hiši leta 1939 in 22.  julij   1941,  ko je na  cesti  med Smartnim in Tacnom počila prva partizanska puška v Sloveniji. Na spomeniku temu do godku piše: »Partizanski strel je tukaj zado-nel in pretrgal žalostno tišino. Plamen vstaje se povsod je razžarel nad slovensko domovi-no«. Prav res se je plamen vstaje razžarelvse-povsod. Na bližnji Rašici je bila že leta 1941 ustanovljena Rašiška četa, ;pa tudi y gozdovih okrog Šmarae gore so imeli partizani svoje postojanke.
Danes je KS &martno-Tace(n krajevna skupnost — stati-stiki so jo uvrstili v .pi-innest-no krajevmo skupnost, v kateri je le malo ii> dustrije, zato pa toliko več individualnih hiš ob vznožju Šmarne gore, hriba, ki je izredno priljubljena izletniška točka tako domačinov kot številnih Ljubljančanov. Prebivalci v ve-čini hodijo na delo v Jjubljanske tovarne in urade, kajti v tej krajevni skuipnosti imajo le dve deloviii organizaciji: KOT in pa Slo-vinov TOZD SodarsH'0, ki neguje tradicijo teh krajev, kajti Tacen je dolga leta pred voj-no slovel kot 'braj, kjer so doma izvrstui so-darji.
Prebivalci Tacna in Šmartnega se radi pohvalijo, da živijo v okolju brez^hrupa, bli-zu Ljubljaine, toda prav taiko radi potarnajo, da ji;h tarejo še številni ,probileinii, ki jdh bodo skušali rešiti. Nekatere izmed njih so že re-Sili: tako so lani asfaltirali skoraj vse krajev-ne ceste, za kar so krajani sami prispevali ndč manj kot 700.000 dinarjev. Tudi gasilski dom so prenovili in tako bodo sedaj v n.jem našle svoj dom vse krajevne družbenopolitič-ne onganizacije in društva.
Preurediili so tudi glavno cesto med Tac-nom in Šmartnim, tako da bo sedaj po njej vozil avtobus mestnega prometa, kar jdh bo še bolj zbližalo s centrom mesta, hkrati pa bo imestoi avtobus njihovim otrokom zaeoto-vil veliko varnejši iprihod v šolo in iz nje, kajti sedaj so otroci v šolo v Šmartneon hq-dili peš ali s kolesi po dokaj prometni cesti.
Pred 'kratkim je bil zigrajen tudi nov most čez Savo v Tacnu in ile nekaj kilometrov na-prej v Vižmarjah podvoz ,pod gorenjsko že-leznico, ipa nova Celovška cesta, kar vse je Tacen ki Smartno ipovezalo z Ljubljano prak-tiono •v eno celoto. Sava ni več ovira in Ljub-ljana se je začela hitro širiti tudi na levem bregu Save.
Toda po drugi strani Tacenci poudarjajo, da bodo morali urediti še kanalizacijo, radi bi 'večjo, sodobnejšo trgovino, pa še kaj. Prav gotovo bodo tudi te načrte uresničili.
Od 9. junlja se krajevna skupnost šmart-no-Tacen imenuje krajevna skupnost Edvard Kardelj Šmartno-Tacen. V Tacnu je nainreč
živel Edvard Kardelj in na to so Tacenci še izredno ponosni. Vedno so velikega sina na-še revolucije radi pozdravljali v svoji sredi, radi so sprejemali njegove nasvete, radi so bili v njegovi družbi, saj je bil Edvard Kar-delj tako neposreden in domač z njtmi. Prav zato je Tacence vest o Kardeljevi smrti glo-boko pretresla in zato so se tudi odločili, da bodo svojo krajevno skupnost poimenovali po tem velikem mislecu in bojevniku.
Na območju krajevne skupnosti, v nek-danjem gradu Rocen, je tudi šolski center Republiškega sekretariata za notranje zade-ve, kjer se učijo bodoči miličniki. Prav z go-jenci in profesorji te ustanove krajani izred-no tesno sodelujejo v raznih delo\inih akci-jah, proslavah in drugih priareditvah.
Ne smemo pozabiti tudi na osnovno šolo v šmartnem, ki se imenuje po Francu Roz-manu-Stanetu, ki je bil doma iz le nekaj ki-lometrov oddaljenih Pirnič. V njej so prvi v Šiški in med prvimi v Sloveniji uvedli celo-dnevni pouk in prav na podlagi izikušenj jp Šmartnega so ludi drugod uvedli tako obliko izobraževanja.
Naj ob koncu zapišerao samo še sporočilo občanov KS Šmartno-Tacen vsem udeležen-cem proslave 16. junija: »Storili bomo vse, da boste iz naših krajev odnesli -najlepše vti-se, predvsem pa upamo, da nas boste še kdaj obiakali. Vedino vas bomo z veseljem spreje-li.«
¦¦%.\                                                       F. Kmetič