'Posamezna številka 30pQl, % Neodvisno glasilo javnega mnenja Izhaja vsak pondeljek Izdala In urejuje: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik Št. 5. NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din. 22. št. V Ljuhljard, dne 2®. avgusta *921, Leto I. nrr Mamoweii® porociSa. proslava 70ktnice drja Ivana Bavčarja na Visokom. Moskva v plamenu? Nauen, 28. avgusta. Poročevalec lista «Chicago Tribune» javlja iz Moskvi}, (la je Moskva žo tri dni v plamenih. Isto vest je prejel tudi g. Hoover od| članov američke pomožne misije. Berlinsko zastopništvo sovjetsko Rusije še ni prejelo potrdilo te vesti. Ljubljana, 29. avgusta. Na Visokem se jo danes vršila intimna proslava sedemdesetletnice drja. Ivana Tavčarja. Na prijazno posestvo slavljenca so popoldne prihiteli mnogi slavljenci, najvišji predstavitelji države v pokrajini in številno deputacije političnih in kulturnih organizacij, predstavitelji umetniškega sveta. Na boli poljanski cesti so ves popoldan dreali avtomobili in drdrali vozovi z gosti iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loko in drugod. Gratulant*} je sprejemal zvečer z gospo soprogo pod košatim drevjem za gradičem. Čestitka je sledila čestitki, bilo jo izrečenih mnogo lepih in prisrčnih besed in jubilar je mogel videti, koliko spoštovanje in ljubezen ga obdaja. Poleg njega je bila njegova zvesta družica v življenju visoška gospa Franja opetovano predmet prisrčnih ovacij. Svečano razpoloženje je povečava! odlični kvartet prof. Kozino s prekrasnim petjem. Med gosti smo opazili po-l-namostnika drja. Baltiča, divizijonarja generala Dokiča, generala Maistra, češkoslovaškega generalnega konzula dr. Split, 27. avgusta. Danes ob pol 12. so dospeli novinarji v Split, kjer so jih sprejeli člani pripravljalnega odbora in drugo občinstvo. Kongres je bil ob pol 16. svečano otvorjen. Krasni foyor narodnega gledališča v Splitu je bil do zadnjega prostora zaseden. Prisotni so bili zastopniki vseh oblastev in mnogobrojno občinstvo. Urednik Kisič je pozdravil časnikarje v imenuv pripravljalnega odbora, in sicer najprvo Čehoslovake. Za njim je govoril predsednik Novinarskega Udruženja Dušan Nikolajevič, ki je predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandra vdanostna brzojavka. Ta predlog jo bil soglasnoi in z velikim navdušenjem sprejet. Nato je predlagal, da se prisotni starejšimi- našega Časnikarstva g. Juraj Biankini izvoli za častnega Predsednika kongresa. Potem je govoril v imenu pokrajinske uprave dr. Katali- Dunaj, 28. avgusta. Jutri bi se imela izvršiti končna izpraznitev Zapadne Ogrske, ki po mirovni pogodbi pripada Avstriji. Po gibanju sodeč, ki se tem bolj širi, čim bolj se približuje čas končne izpraznitve, nameravajo Madžari z oboroženo silo preprečiti predajo tega dela Madžarsko Avstriji. Do sedaj je zamogla avstrijska žandarmerija zasesti le malo točk. V Subotišču pa je nadporočnik Ha-yas, beli gardist, organiziral večje oborožene bande, ki patru linijo okolo in ki so tudi zasedle kolodvor v Subotišču kjer vrše strogo kontrolo in ne puste nikogar pasirati. Po vsem je videti, da se tam pripravljajo resne stvari. V Agen-dorfu so tamošnjo četo žandarjev napadli oboroženi beli gardisti. Prišlo je do ljutega spopada med katerim je padlo več strelov z ene in druge strani. Dunaj, 28. avgusta. Iz Gradca poročajo: Po dosedanjih poročilih je prišlo pri vkorakanju avstrijske žandarmerijo v severno Madžarsko pri Friedbergt. » in Hartbergu do oboroženega odpora. Vsled tega so se oddelki avstrijske žandarmerije po nalogu antantnih oficirjev umaknili do deželne meje nazaj. Kakih 600 korakov pred krajem Pinkafeld je pričakovala avstrijske žan- Beneša. Za načelstvo JDS jo jubilarju čestitala deputacija načelstva, v katero imenu je podpredsednik dr. Ravnihar proslavil v lepih besedah zasluge Nestorja stranke, čestitke Demokratskega kluba je sporočil posl. dr. Žerjav, v imenu demokratskega t iška je pozdravil jubilarja minister dr. Kramer, kot predstavitelj Tiskovne zadrugo je izročil prof. Breznik drju. Tavčarju krasno vezano prvo knjigo novega izdanja njegovih zbranih spisov, za Ljubljanskega Sokola je govoril načelnik dr. Murnik, za odvetniško zbornico dr. Majaron, za slovenske lovce dr. Lovrenčič. Deputacija se je vrstila za deputacijo. Prisrčen ptizor je bil, ko so odposlanice ženskih organizacij čestitalo jubilarju in so mu nežna dekletca izročila cvetlic. Prihiteli so tudi mnogi pisatelji, med njimi Oton Zupančič, dr. Prijatelj, Levstik in drugi. Pri slovesu je spregovoril krasen govor dr. Triller in generalni konzul Boneš je v imenu češkega naroda proslavljal jubi-larjevo slovansko srce. Bil jo krasen dan. , nič in v imenu občine profesor Barač, ki sta pozdravila navzočne. Nato je govoril predsednik sindikata češkoslovaških novinarjev dr. Pacek najprvo češki o bla-gopokojnem kralju Petru, potem pa je razvijal v našem jeziku velik načrt, kako naj bi se konvencija med češkoslovaško republiko in našim kraljestvom izpopolnila s časnikarsko konvencijo. Potem je govoril g. Biankini jako vzneseno o celokupnem slovanstvu in izrazil željo, da bi bili na prihodnjem kongresu v Splitu zastopani vsi slovanski narodi. Posebno temeljito se je bavil z ruskimi vprašanji in izrazil željo po regeneraciji te bedne slovanske države. — Odgovoril mu je ruski novinar Trilenko. I — Za njim je v imenu Slovakov govoril g. Pavlov. S tem je bila dokončana slavnostna otvoritev kongresa. MRTVIH IN RANJENIH. dar jo 120 mož broječa vojaška četa z jeklenimi čeladami na glavi in ročnimi granatami ter jih, ko so prikorakali mimo, takoj napadla. Poveljnik žan-darraerijskega oddelka je bil ranjen, na strani Madžarov pa sta bila dva mrtva in sedem ranjenih. Vsi griči okoli Pinkafelda so zasedeni od Madžarov. Ker so to avstrijski žandarji opazili, so šli skrajno previdno naprej. Ko so prišli blizu, je padla med nje ročna granata, kar jo pomenilo znamenje za otvoritev splošnega ognja od strani Madžarov, ki so streljali s štirimi strojnimi puškami in 80 puškami. Poveljnik žandarjev je bil težko ranjen v vrat, eden njegovih spremljevalcev v pljuča. Ustreljen je bil pri tem tudi en kmet, en otrok pa ranjen. Wiener Neustadt, 28. avgusta. Kakor določa sklep antante, bi imeli danes avstrijski žandarmerijski oddelki prevzeti oni del Zapadne Ogrske, ki pripada Avstriji po mirovni pogodbi. Dosedaj pa je pri vršitvi te določbe mirovne pogodbe prišlo že do več spopadov. Pri Pinka-feldu je prišlo do ljutega boja med katerim je bilo na obeh straneh večje število mrtvih in ranjenih. ODLIČNI GOSTJE POSETIJO LJUBLJANSKI SEJEM. Beograd, 28. avgusta. Ljubljanski sejem bo otvoril minister trgovine dr. Mehmed Spaho osebno. Otvoritve se udeleže tudi vojni minister Z e č e v i č, minister agrarne reformo Krsta M i 1 e-t i č in minister za socijalno politiko dr. Vekoslav Kukovec. Razen tega pošljejo vsa ministrstva, ki imajo neposredno ali posredno posla z industrijo, svojo delegate v Ljubljano. ZAKONODAJNI ODBOR. Beograd, 28 .avgusta. Predsednik V. sekcije Zakonodajnega odbora (železnice, pošte, agrarne reforme, poljedel- Prepeluhovo glasilo, okoli katerega se zbirajo ljudje, ki so izgubili politični kompas, napoveduje — verske boje v Jugoslaviji! Verski boji v dvajsetem stoletju, v veku verske tolerance! Tega niti najbolj zagrizeni klerikalci še niso napovedovali, ker tudi oni priznavajo — vsaj na zunaj — da različnost v verah sama po sebi ni nobena ovira za skupno življenje Jugoslovanov! Do napovedi verskih bojev se je mogla povzpeti samo ona fanatična separatistična družbica politično popolnoma dezorijentiranih ljudi okolu «Avtonomista». Dva politična bloka se bosta ustvarila v naši državi po «Avtonomistu»: katoliški in pravoslavni, t. j. sloven-sko-hrvatski in srbski. V katoliškem bloku bo pri Slovencih in Hrvatih «vse kar leze ino gre» in ni hudič, da ne bi tako močan blok zmagal in dosegel razdelitev države po okusu klerikalcev in njihovih podrepnikov! Kakor se vidi, je postal «Avtonomist» glasilo najradikalnejše struje v klerikalni stranki, ampak on se nahaja v temeljiti zmoti. Verski boji so danes nemogoči, ker toliko politične zrelosti je vendar v narodu, da bo odločno odklonil povratek v srednji vek in se bo politično orijentiral čisto drugače, kakor mu insinuira «Avtonomist». Tudi učeno razlaganje, o dveh kulturah v naši državi, je tako plitko, da je mogel priti z njim na dan samo človek, ki pozna Jugoslavijo toliko, kot kako Mezopotamijo. Po njemu črpajo kulturo iz zapadnih evropskih virov samo katoličani, pravoslavnim so pa ti viri popolnoma nedostopni, oni črpajo vso kulturo — tam nekje na vzhodu! Kako neumno! Kje pa je ta vzhodna kultura? V stari Heladi, ki je ni več in so v kulturnem oziru tudi njeni potomci navezani na vire zapadnoevropske kulture? In Solun! Kdo išče v Solunu kake kulturne vire? Pravoslavni Srbi v tem židovskem obmorskem mestu pač trgujejo, ampak kulture ne iščejo tam. Stari Bizanc, ki je razvil svojo posebno kulturo, je že stva) je sklical sejo tega odseka za dne 6. septembra 1921 ob 16. uri. RANA ERZBERGERJEVEGA TOVARIŠA RESNA. Berlin, 28. avgusta. Zdravstveno stanje poslanca Zietza, ki je bil ranjen od napadalcev isti čas, ko je bil poslanec Erz-berger umorjen, je zelo resno. Rana se je izkazala za zelo težko, ker je projektil prodrl pljuča. LJENIN SE POSVETUJE Z BIVŠIMI MINISTRI KERJENSKEGA. Varšava, 28. avgusta. Ljcnin jo pozval k sebi nekaj bivših ministrov vlade Kerjenskega, da se z njimi posvetuje o položaju. zdavnaj v — zgodovini in pri njegovem nasledniku Carigradu nihče ne bo iskal — kulture, kakor tudi ne v albanskem hribdvju. Govoriti o razlikah med zapadno in vzhodno kulturo med Jugoslovani je čisto navadno in prav neumno fra-ziranje, ki sc ga poslužujejo samo oni fanatični separatisti, ki hočejo na vsak način najti zid, kateri tako loči posamezne dele jugoslovanskega naroda, da se oni morajo vsak za sebe in ločeno razvijati. Da so živeli posamezni deli našega naroda skozi stoletja pod različnimi vplivi, o tem ni nobenega dvoma. Tudi je resnica, da so nekateri deli živeli pod vplivom zapada, drugi pa pod vplivom vzhoda. Ampak* vera nima s tem nič skupnega. V Sremu so popolnoma pomešani katoličani in pravoslavni, ampak eni in drugi so živeli v enakih prilikah in zato med njimi tudi nobene kulturne razlike ni. Enako je s katoličani in pravoslavnimi v Bosni-Hercegovini, ki se med seboj popolnoma nič ne razlikujejo, pač pa je močna razlika med pravoslavnimi Bosanci in ravnotako pravoslavnimi Šumadinci, ki živijo že celo stoletje v kulturnjh razmerah, Bosanci pa komaj par desetletij, v kolikor se je pod avstrijsko upravo sploh kaj storilo na širjenju kulture. Odkod prihaja kultura v Beograd, Skoplje, Sarajevo? Morda iz Aten, Soluna, ali Carigrada? Ne, temveč iz ravno onih evropskih kulturnih centrov kot v Maribor, Ljubljano in Zagreb. To bi moralo biti danes znano vsakemu, ki piše v časopise, samo pri «Avtonomistu» tega ne vedo, ali pa nočejo vedeti, ker hočejo imeti argument za svoje separatistično stališče. Šepavi, s stotimi odstotki invalidni argdmenti, same prazne fraze, ki dokazujejo samo to, da so njihovi avtorji v prvi vrsti hudobni, zlobni in nad vse domišljavi ljudje. Razlike med posameznimi deli našega naroda so velike, ali to ni posledica različnih ver, temveč samo in edino v tem, da živimo Slovenci n. pr. že cela stoletja v kulturnih razmerah, Macedonci so se pa komaj Otvoritev novinarskega kongresa v Splitu. Oboroženi oöpor JflaDžarov proti izpraznitvi Zapadne Sgrske. PRI SPOPADIH VEČ Ävtonomls tij ade. \ pred par leti osvobodili turškega gospodstva, ki je bila popolna negacija vsake kulture. Razlike bodo odpadle in se izravnale same po sebi, potom kulturnega dela, ne pa s Prepeluho-vimi — verskimi boji! Problem srednje Evrope. Nikdar nismo bili prijatelji donavske federacije, ki so jo s tako vnemo forsirali posebno Francozi. Vemo dobro, da bi taka federacija izročila našo državo na milost in nemilost nemško-avstrijskemu kapitalu, ki bi nas izkoriščal tako, kakor nas je izkoriščal pred vojno. Ta kapital bi bil največja ovira razvoja naše lastne industrije, mi bi bili čisto navaden «Absatzgebiet» za nemško - avstrijsko industrijo in ozemlje, na katerem bi ta industrija dobijala potrebne sirovine. Ko smo že samostojna država, potem mora biti ta samostojnost resnična in popolna. Madžarska je bila pred vojno politično tudi več ali manj samostojna, gospodarsko je pa bila čisto navadna avstrijska kolonija. Na ta nivo naša država ne sme pasti in zato pri nas nihče niti misliti noče na ustvaritev kake donavske federacije, ki bi ji bilo središče — na Dunaju. S tem pa nikakor ne mislimo, da se moramo ograditi proti sosedom s kitajskim zidom in živeti v svojih mejah ločeni od vsega sveta in smo mnenja, da bi bila nekaka gospodarsko-politična kooperacija držav srednje Evrope ne samo mogoča, temveč tudi potrebna. Z Dunaja prihajajo poročila, da se na taki kooperaciji dela, in sicer bi se ona izvršila na ta način, da bi pristopila k mali antanti tudi Avstrija. Na vstvaritvi take kooperacije dela največ češkoslovaška diplomacija, ki ji je veliko stalo do tega, da Avstrija postane resnično samostojna država in da se ne združi z Nemčijo. Združitev Avstrije z Nemčijo ne bi bila niti v interesu naše države, samostojna Avstrija nas že s tem, da obstoja, močno razbremenjuje na drugih mejah in ako se da ta samostojnost vzdržati brez donavske federacije, s pomočjo navadne poli-tično-gospodarske kooperacije medsebojno popolnoma neodvisnih držav, ne bo nobeden razumen človek nasprotoval temu, da se tudi Avstrija pridruži mali antanti, ki se razširi lahko še na Grčijo in Poljsko. Ampak eno moramo povdariti tudi pri tej priliki: Koroško vprašanje se mora rešiti predno pripustimo v malo antanto tudi Avstrijo. To je sporno vprašanje med našim in nemškim narodom in dokler ono ni rešeno na podlagi poštenega sporazuma, ne more biti niti govora o kakem prisrčnejšem razmerju med našo državo in Avstrijo. Kakor hitro bi pa to vprašanje bilo rešeno s sporazumom, mislimo, da ne bi stale nobene ovire več na poti zbližanja med našo državo in Avstrijo in sprejetju Avstrije v malo antanto. Ampak kakor smo že rekli: sporazumna rešitev koroškega vprašanja mora biti predpogoj, coriditio sine gua non. TAM PREKO JE BtDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! - ALI STE ŽE ČLAN «JUGOSIOVEN-SKE MATICE»? Katoliška hinavščina. Umrl je kralj, naš osvoboditelj, o kar terem bo tudi zgodovina pisala samo dobro in njegova smrt je pomenila za ves narod veliko in iskreno žalost, za ves tuji svet pa velik, zelo pomemben dogodek, ker kralj Peter ni bil navaden kralj, on je bil od ljudstva izvoljen vladar, ki je vedno tudi vladal po volji ljudstva. Umrl je pravi ljudski kralj, ki je iz ljudstva izšel, boril se za njegovo svobodo in z njim trpel, z njim prestal vse nadčloveške muke pri umikanju skozi albanske gore. Tudi tujci, da celo naši nekdanji zunanji sovražniki so govorili in pisali z največjim spoštovanjem o našem pokojnem kralju, samo zakotni dunajski listi so vrgli blato nanj, in del naše katoliške duhovščine je sprejel glas o njegovi smrti — s sovraštvom v svojih črnih dušah. «Slovenec» je pisal lepo in dostojno, ker njega čitajo tudi v Beogradu in tam hočejo' veljati klerikalci za lojalne državljane. «Domoljuba» pa čitajo samo klerikalni kmetje in ti ne smejo zvedeti nič dobrega, nič lepega o pokojnem kralju in zato je «Domoljub» samo kratko omenil kraljevo smrt in pogreb, kakor bi umrl — kak siamski kralj in ne naš veliki osvoboditelj! O vsakem orlu, ki umre v kakem zakotnem gorskem kraju, bi napisal «Domoljub» več, kot je napisal o našem kralju-osvoboditelju. Novi kralj Aleksander je izdal manifest narodu, tudi «Domoljubovim» čitateljem. Ampak za «Domoljuba» je to — «luft», za njega je važnejše kaj sporoča Evropi kak Ljenin. ali Trockij, manifest našega kralja pa omenja tako, kakor omenja potopitev kake ladje na oceanu. Žužimberški dekan Gnidovec ni hotel razobesiti na cerkvi žalne zastave povodom kraljeve smrti vse dotlej, dokler ga ni ljudstvo prisililo k temu. V celjski župnijski cerkvi je neki zbesneli derviš v obleki katoliškega duhovnika govoril, da kralj «ni bil naše vere» in enako lumparijo je zakrivil neki fanatični pater. V Mariborski okolici katoliški duhovniki niso hoteli odslužiti pogrebnih obredov za pokojnim kraljem in so se izgovarjali, da imajo v Maribora — duhovne vaje, v resnici so pa odšli v Maribor, ker se vendar niso upali svojega katoliškega strupa javno metati iz «posvečfenih» ust. Ali hoče katoliška duhovščina res pokazati, da nikdar ne bo pozabila habsburških krvnikov in da hoče še drage vzgajati v tem duhu? Ali je to protidr-žavno, izdajalsko postopanje teh duhovnikov v duhu vere, ki jo zastopajo? Ali ne pravi vera, da je vsaka oblast od boga? Te katoliške hinavščine bodo kmalu vsi siti. Akoj cerkev kot taka misli, da mora biti sovražna naši narodni državi, bodo morali pač vsi zavedni ljudje tudi nastopiti proti cerkvi kot taki, ker ne bodo dovolili, da bi rimski hlapci rušili ono, česar niso zidali. Ako pa katoliška cerkev kot taka ni sovražna naši državi, potem pričakujemo od cerkvenih oblasti, da primerno nastopijo proti onim svojim podrejenim duhovnikom, ki ob vsaki dani priliki kažejo javno in ostentativno svoje strupeno sovraštvo do naše narodne države. Hinavščine je že dosti. «Slovenec» ne more s svojo korektno pisavo prikriti in opravičiti onih fanatičnih dervišev, ki pod duhovniško suknjo demonstrirajo svoja habsburško-lotarinška in protijugoslovanska čutila pri vsaki dani in ne-dani priliki. peskova zaDeva. Celokupna vlada, sestavljena iz radikalcev, demokratov, muslimanov in samostojnih kmetov, je odobrila sklep ministra notranjih zadev, da se g. Peska ne potrdi za ljubljanskega župana, ker so mu dokazana dejanja, ki ga za, to mesto absolutno diskreditirajo. Za vso pošteno in dostojno javnost bi morala biti ta neprijetna zadeva, ki Ljubljani ne dela časti, končana, likvidirana enkrat za vselej, na njo bi se moglo misliti samo kot na silno neprijetno epizodo, ki jo je zakrivila častihlepnost človeka, ki je mislil, da je lahko ljubljanski župan — navzlic defektu, ki ga teži. Tako bi se zgodilo povsod, samo pri nas Se zadeva dalje vlači in razpravlja v javnosti, ker ima ta mož z defektom v svojih rokah dnevnik, ki služi njegovi častihlepnosti in ljudi, ki jim je vseeno, kak je njihov voditelj, da se jim le dobro godi ob njegovi strani. Zato se častihlepni mož ne ukloni in klika, ki se zbira okolu «Jugoslavije», ga podpira. Laž in izsiljevanje je edino orožje, s katerim ta klika še operira. Stotisoč kron je ponujal «neki Tr.» «nekemu V.», da bi pričal proti Pesku. Teh 100.000 kron jo ta «neki Tr.», seveda, ponujal v imenu dr. Žerjava, ta «neki V.» je pa v Zagrebu, kakor bi bilo potrebno iskati priče po Zagrebu, ko jih je toliko — v ptujskem okraju in kakor bi «Jugoslavija» zamolčala prava imena udeležencev, ko bi stvar bila resnična! V Ptuju je aranžiral celo zadevo proti Pesku g. Ribnikar, ki se je nalašč zato tam peljal, v resnici pa letos sploh še v Ptuju ni bil! In tako laže «Jugoslavija» iz dneva v dan, češ, nekaj bodo ljudje vendar verjeli. Po vrhu pa vodi najostudnejšo re-volversko, izsiljevalno politiko proti državi. Ali ni njen članek od preteklega četrtka «Naprej ali nazaj?» revokvfersko izsiljevanje najordinamejše vrste. V tem članku omenja «Jugoslavija» razmere, ki so vladale v Franciji pred revolucijo, ko so nedolžni ljudje trohneli nezaslišani v ječah in tam umirali, ali pa bili usmrčeni brez sodbe. Te razmere so' vodilo naravnost v revolucijo in klika okoli «Jugoslavije» ima drzno čelo, primerjati naše razmere opisanim razmeram v Franciji pred revolucijo, kakor bi hotela zažugati državi: pazi se! Tako torej! Zato ker vlada noče potrditi za ljubljanskega župana človeka z defekti,, ki ga za to mesto absolutno diskvalificirajo', žuga klika, ki se zbira okolu tega človeka — z revolucijo! To je drznost in nesramnost, ki ji ni primera! Ali more dostojen človek še vzeti ta Peskov revolver v roke brez gnjušenja, ali ni nobenih sredstev proti takemu zločinskemu revolverstvu nasproti državi? Vemo dobro, da je pokvarjenosti pri nas veliko več kot preveč. V politiki posebej. In nikjer na svetu menda no bi bil mogoč slučaj, da bi sledili ljudje v politiki človeku s takimi lastnostmi, kot jih ima šef «Jugoslavije». To je mogoče ros samo in edino pri nas in to je pri celi Peskovi aferi najžalostnejše, to Ljubljano najbolj ponižuje! Könscpeskovega slepomišeitija. Pred celim svetom blamirani nepotrjeni župan Anton Pesek si je menda najel posebnega advokata, da pero v njegovem rodbinskem listu «Jugoslaviji» zamorca. «Jugoslavija» je namreč zadnji čas posvečena največ osebi gospoda Peska ter njegovi umazani aferi, katero hoče za vsako ceno spraviti s sveta z zagovori, ki se odlikujejo po izvanredni predrznosti, tajiti resnico, zavijati jo ter spravljati ljudi v zmoto. Anton Pesek ni potrjen za ljubljanskega župana, ker je po uradnih izjavah homoseksualen. Soglasno je ministrski svet odobril Peskovo nepotrdi-tev, radi tega defekta. Pesek uporablja vsa mogoča sredstva, da bi preslepil javnost in vzbudil v njej mnenje, da je nedolžen kot belo jagnje. Tako bi Pesek delal in postopal tudi, če bi sedel v zaporu obsojen od sodišča. Njegov list bi psoval potem sodnike, da so pristranski in kupljeni od demokratov. Za navadno državljane je n. pr. vo-rižništvo in vojno oderuštvo zločin. Posek si je z verižen jem in navijanjem cen pridobil, kakor sam trdi — 20 milijonsko premoženje. Drugi vojni dobičkarji so tihi in mirni. Anton Pesek igra kot eden največjih vojnih' dobičkarjev vlogo socijalista in bi rad jmevzel celo vodstvo naroda. Pesek trdi, da je naroden, pa podpira v Ptuju volitev nemškutarja za žui»ana. Pesek zatrjuje, da je neodvisen in napreden, stoji pa v službi klerikalcev in se je zvezal s komunisti. Ako bi imel vsak tat in vsak razbojnik svoje glasilo, bi ne bilo na svetu ne tatov in ne razbojnikov. Vsak zločin bi se v časopisju zatajil, zavil, zločinci pa slavili. Slovenska javnost sedaj lahko vidi, kam pade morala in poštenje, ako dobi žurnalLstiko v privatno last poedina nemoralna oseba, kateri jo vse le lastm osebni interes, javni blagor pa le SIBSstvo za Izkoriščanje v zasebne namene dotične osebe. Posek je vedel, da ima maslo na glavi. Mesto da bi ostal lepo v senci, je silil na solnce. Ko mu leze maslo čez obraz, bi ga rad zabrisal še z bolj nemoralnimi sredstvi. Z odlokom ministrskega sveta je za vsakega pametnega človeka stvar zadostno pojasnjena. Le Pesek more trditi, da so bi pokrajinski namestnik Ivan Hribar, minister Pribičevič in col ministrski svet mogel in hotel na ljubo «Jutrovcem» ali komurkoli biti krivičen. Da ima gospod Pesek nekaj najožjih prijateljev, ki ga za vsako ceno podpirajo in drže, je razumljivo, nerazumljivo pa je, da se pusti od kakega Peska slepiti kar cela stranka. Za nas je zadeva razčiščena, za vsakega, kdor vidi, je jasno, da Pesek ne mo?e več slepomišiti. Stvar moralne kakovosti je, kdo se bo v bodoče še s Peskom družil. Madra ov Cene. Gespudi odborenki od iblanskega ta velkega sejma sa me naprosil, de nej b’ opuzoru slaven občinstu na nekere prov pusebne zanimivast, ke se boja vid-le na sejmu. O, prov rad, za kva pa ne! Sej se boja tam res teku čudne stvari vidle, dev marsker mislil, de je u raj al pa u nebeseh. Ke sem se šov jest ogledat ta smn, je mal mankal, de nism že preč pr uhod ukul padu, teku sm se ustrašu. Za počt, vam pravem, ledje beži. Preč pr ta peru-mu pavilon sm vidu en kp mladeh fantu, ke sa se usi za trebeh držal in sc teku zvijal, de sa so m’ u srce zasmilel. Aha, tlela srna gutov u ta grižastmu oddelit, ke jeh teku pu Čevah šravfa. Čem del s’ od nega, bol ho zate. Cene, sm s’ mislu in ja tov lavfšrit pubrisat. Sam čudn sm je zdel, zatu k’ sa se usi, ke jeh je zvijal u trebuh, teku reglal in smejal, kokr do b’ ta velk los zadel. Stopu sm kurajžen pred pavilon. Na nem je bla velikanska tabla z napisam: «Fabrka za izdelvajhe najnuvejšeh in naj-bl izvirneh vesti iz useh delu sveta. Lastnik Pesek in kompanija». Ušaka minuta je pršla kakšna nova vest, ke sa ja pol Pesku trubentači med trubentanjem ven obesel, de hoja ledje, ke prideja na smn, ja točen in zanesliv formiran. Ta-kat, ke sm jest pršu pred pavilonska tabla, sa ravn ven obešal Peskuva «Jugoslavija», pusebna izdaja, s sledeča sen-zacja: «Hrvaška ulada je razpestila pu-verjeništu za riotrajne posle in pa za-grebšk ubčinsk svet». Usi sa se kokr u kor zareglal in eni od smeha kr na tla počepal kokr jesenske muhe. Men ni blo nč bol. Ke sm se mal opomogu, sm stopu h gespudu šef od pavilona in ga uprašu: «Gespud, a ste vi že kdaj slišal, de b’ oče sojga otroka požeru? Scer je res, de kukuca leže jajca u tuja gnejzda, ampak ta j’ pa že mal predebela. Kvočem b’ se dala i>onucat za kašen abfirmitl». Gespud Pesek me je pugledu kokr kašen zaboden vov in se zaderu nad man: «Pepepepepe ... pena preč, sesesesese... sej se nč ne razumeš! Tu je ta najbl frišna roba in kokr sma ja dubil, teku ja tud p rodama!» «Že mugoče, sm mu jo zabrusu nazaj. Ampak pr nas sa tak pulicisk predpis, de more najpred usak trgove soja roba dobr pregledat, če ni slaba, in ja šeli pol ponujat občinstu. Scer vas pa opozarjam na Prešernuva pšica: Le čevle sodi naj kopitar!» Hotu sm se še neki štrajtat ž nem, ke se cela družba, kokr de b' ja piču kašn gad, zapudi k enmu drugmu pavilon. Jest pa za nem. «Fabrka za štofelce in pikflajštre.» Sa-perlot, kva pa j’ tu? Za kva pa j’ nam Iblančanam treba kar pusebna fabrka za štoflce in pikflajštre? Sej ma že teku ušaka flaša soj štofelc, za glaže pa von-der za enkat štofelcu še ne nucama. Pik-flajštru maja pa že tolk po potekah, de ne veja kam ž nem. Nuben ne verjame, kakšn ferbc mo j’prjev. Ves navdušen, de naša dustrija teku napreduje, de ma s štoflci lohka založel cev svet, sm šov h gespudu ravnatelnu od sejma, de b’ se mal bi natančn formira, kdu j’ teku pud-jetn mužakar. Na soj velikansk začudej- ne m’ je pa ta puvedu, de j sa ta fabrka pustavl sam na pulciska zahteva, de boja tujci vidi, de je pr nas u usakm ozir poskrblen tud za osebna varnast. Cist prepričan sm biv, de mam upravt s čluvekam, k je gutov iz norenhavza ušov, pa sm so le potu. Kdu b’ se kej tacga mislu. Ja, ja, prjatle, puhujšajne je pršlu u dulina šenflorjanska. In še kašen! Pumiselte, kva sm zvedu na pulici! U Pilana de sa se prtepl člani «Kadra 129», al pa, kokr b’Iblančani reki bi pu domač: Šnajdermajster, carukmarširtl Po usem svet se že bojitjcja za tu, de b’ odpravi sedajna ženska moda in oblekel ženske u ene poštene ubleke, člani «Kadra 129» pa b’ rad še za moške upelal podobna moda, sam s ta razlika, do b’ bla ta moda razvita do popolnost. Ne, tu pa že ne! Ne do b’mi kdu puvedu kej več, sm razumu vse, kokr je treba. Šov sm u fabrka za štofelce, kupu en štoflc in še par pikflajštru in jo pobrisu, kr sej dal, prot dom. Kdor pojde na ib-lansk smn, mu svetujm, nej s kup pr uhod in pr izhod par štoflcu. K popravku g. Deržiča. Na drugem mostu priobčujemo popravek, ki nam ga je poslal g. Ivan Deržič z ozirom na našo telefonsko vest v pretekli številki o njegovi intervenciji pri mini-* Stru notranjih zadev. Ta popravek bi prav lahko izostal, ker bi mi omenili dementi g. Deržiča v torkovi «Jugoslaviji». Najbrže je bil naš beograjski dopisnik napačno poučen, ali se je pa pomota zgodila pri telefoničnem transmisiranju, kar ni nemogoče in izključeno. Izmišljena pa stvar ni bila, saj izjavlja minister notranjih zadev sam, da bi g. Deržič lahko dobil vpogled, ako bi vložil pismeno prošnjo in mu je obenem povedal, česa se Peska dolži, ni mu pa nič govoril o tem, da je to «stvar slovenačkih' demokrata», kakor je to trdil g. Deržič v «Jugoslaviji». Sicer jo pa vse to brez vsake posebne važnosti, ker gre samo za to, ali je g. Pesek kriv ali ne. Ministrski svet je mnenja, da jo krivda g. Peska dokazana in znano je tudi, v čem leži ta krivda. V tem se torej mi nismo motili, povemo pa odkrito, da bi nas zelo veselilo, ako bi se motili, ker v tem slučaju nihče ne bi imel pravice zasmehovati Ljubljano. Danes je ta pravica očitna in madež bo treba oprati. Stvar g. Deržiča pa je, ali hoče bolj verjeti g. Pesku kot taki korporaciji, kakršen je ministrski svet. V znamenju plike. V vlaku št. 47, ki prihaja v Ljubljano ob 21.40, se'je dne 15. t. m. dogodil sledeči slučaj, ki nam osvetljuje oliko ljudi, od katerih bi smeli pač malo več pričakovati, kakor od nas navadnih zemljanov. V kupe I. razreda sede v Zidanem mostu slok, elegantno oblečen gospod, z izrazito šiljastim nosom, na sedež v kotu, ki je bil od nekega potnika že zaseden, ker je visela na istem mestu njegova suknja, in je bila nad sedežem v prtljažni mreži tudi njegova- prtljaga. Kmalu po odhodu vlaka iz Zidanega mosta pride dotični potnik, ki je najbrže v Zidanem mostu zaradi večerje izstopil, v kupe In prosi, ko vidi, da je njegovo mesto zasedeno, omenjenega elegantnega gospoda, naj bo tako prijazen in se presede na drugo mesto, ker je ta sedež od njega že prej zaseden, kar pričajo na istem nahajajoče se njegove stvari. Na-prošenemu gospbdu ni bilo treba ničesar drugega napraviti, kakor presesti se za en sedež, ker sta na dotični strani sedela samo dva potnika. Tej uljudni in v naj-dostojnejši obliki izraženi prošnji odgovori nagovorjeni, naj se prosilec sam vsede na drugo prazno mesto, češ, saj prostori niso numerirani. Na ponovno prošnjo dobi vstopivši potnik ravno tak odgovor, le še v odurnejši obliki. Ker je ostala tudi tretja prošnja brezuspešna, sc eden sopotnikov, sedečih na nasprotni strani, vmeša v pogovor in opozori onega netaktnega, že sedečega gospoda, da je prošnja potnika, ki je imel prostor že od prej zaseden, povsem utemeljena in upravičena. V odgovor jc dobil, čemu se vmešava v zadevo, ko ga ni nihče za to vprašal. Ker je pa slednjič ta/neolikani gospod le uvidel, da so se sopotniki nad takim vedenjem zgražali, se je končno dotičnemu potniku umaknil. Ta olikani, elegantni gospod, ž šiljastim nosom, ni bil nihče drug kakor nar. Predstavnik — Brandncr. Sapienti sat. Sopotnik. feflns sorte soMi. Stodevetinclvajst’ga kadra, od trinajst’ga regimenta, čudno sorte smo soldati...» ploza naša vam trobenta! «S tajnostmi se le pečamo, skor’ ’ždajalca ni pri nas, ker ’zđajalcu in izđan’mu drag obema pride špas. Zato se preveč ne bojimo no sodnikov in ne ječ; saj med nami vse ostane, težkd od nas je koga vjet’. Našo so trdnjave silne: Kak’ 'težko je vzet’ bilo znan’ berlinski Sovin grad, dobro znano vsem še bo.» Zapiski. Pesek toži. Pesek ima ogromno posla. Vsak dan poroča v svojem listu, da koga toži. Zdaj vloži še nove tožbe: Eno proti kraljevemu namestniku, ker je naročil, naj se preišče Peskova preteklost glede homoseksualnosti, dalje posebno tožbo proti istemu gospodu, ker je ministrstvu predlagal, naj se Peska ne potrdi, kor so dokazani opetovani homoseksualni njegovi čini. Dalje bo g. Pesek tožil ministrskega predsednika Nikola Pašiča; on je bil predsednik seje ministrskega sveta, ki je sklenil, da se Peska ne potrdi, ker so dokazani njegovi homoseksualni čini. Gosp. Pašič ni poslušal posebno pozorno, mislil je, da gre za lutko mesto na grški meji. Šele ko je čul, da se govori o beli Ljubljani, je začudeno pogledal. S tem in ker je prikimal na predlog, da se Peska zavrne, je zagrešil Pašič zločin zlorabe uradne oblasti in obrekovanja g. Peska. Toženi bodo nadalje vojni minister Žečevič, poljedelski minister Pucelj, gradbeni minister Jovanovič, železniški minister Uzunovič. Ti ljudje, dasi niso demokrati, so zato toliko bolj kaznivi, ker so verjeli poročilu namestnika Ivana Hribarja. G. Pesek jih je žo ovadil državnemu pravdniku ... Častne izjave nabira g. Pesek pri raznih moških. Take izjave lahko dobi od tolikih moških oseb, da bo njegov list imel pol leta dela dovolj. Vendar od vseh take izjave dobiti ne more. Zato pobira izjave od občin in drugih uradov, .češ da pri teh uradih ni znanega nič slabega o g. Pesku. Take izjave so pet krav za en groš. Stranka peskov. V NSS sta dve struji. Eni mislijo, da je župan Ljubljane lahko homoseksualen, drugi pravijo, da rajše ne. Prvi so v večini. Drže jih skupaj vezi posčnega značaja in gmotna zavisnost. Vsi so seveda prepričani, da so znani očitki proti g. Pesku resnični, in zdaj gre le za to, da bo NSS ostala stranka abnormalnih ali ne. Pismo papeža Benedikta 15. o istrskih razmerah priobčuje včerajšnji «Slovenec» z velikim, ponosom, češ, kako korajžen je papež, da si je upal obsoditi fašiste. Papeževo pismo je datirano od 2. avgusta 1921. to je potem, ko že eno in pol leta divjajo fašisti v jugoslovanskem Primorju, potem ko so nešteti narodni duhovniki bili od njih šiloma izgnani in potem, ko je zgorelo že nekaj naših «Narodnih domov» in celih kmečkih selišč od zločinske roke fašistov. Rimski papež v tem času ni ganil s prstom, da bi branil narodne duhovnike in vernike jugosloven-ske narodnosti v Julijski Benečiji. PaČ pa jo v tem času odkinil Reko od senjske biskupije proti cerkvenemu pravu samo zato, ker je zahteval tako blazni d’ Annunzio. Danes je že ustoličen poseben italijanski škof na Reki. Dalje je v tem času rimski papež opetovano zavrnil ž olj o slovenskih in hrvatskih vernikov na Primorskem, naj se jim vrne glagolski obred, ki so ga svoj čas prebivalci teh krajev že uživali. Ko je goriški nadškof Sedej predlagal na izpraznjen ka-nonikat Slovenca Kobala, je dobil od rimskega papeža oster nos, češ, kako je gnogočo predlagati v Gorici Slovenca za kanonika. Papež jo nato imenoval zagrizenega Italijana na to mosto. Po tom ko je Italijan Benedikt zagrešil te kričeče krivice na našem narodu in ga pustil brez pomoči, je napisal pismo škofu Bar-tolomasiju o fašistih. Naj bi bil rajšfi nazaj poklical škofa Karlina, na čegar mesto je protipravno spravil tega Italijana. Danes fašizem v Italiji propada. Bononi-jpva vlada si je upala proti njemu izjaviti. Sedaj prihaja Benedictus s pismom, ki pa9 ne bo povrnilo ne enega narodnega duhovnika istrskemu ljudstvu. Zato pa vztrajamo na tem, da jo papež zagrizen Italijan in da od njega Slovanstvo nima ničesar dugega pričakovati kakor nesrečo in krivico. Kaj pa zdaj? Naši separatisti so posebno radi hujskali proti državi s tem, da prebivalstvo Srbijo in Črne gore plačuje veliko manjše flavke kot naši davkoplačevalci. Sedaj so pa neposredni davki v Srbiji in Črni gori zvišani na trikratni znesek in so s tem z davki pri nas najbrže popolnoma izenačeni. Ndm je bilo pač tudi znano, da so davki v Srbiji in Crni,gori nižji kot pri nas, ampak vedeli smo tudi to, da to ni namenoma, temveč pač posledica tega, da so bili pred vojno v Srbiji in črni gori veliko manjši davki kot v deželah avstro-ogrske monarhije, čez noč se to ni moglo izenačiti, posebno ker sta bili Srbija in črna gora v vojni popolnoma opustošeni, kar bi tudi morali imeti pred očmi naši separatisti. Sedaj še niso potekla tri leta po ujedinjenju, pa so davki izenačeni s trikratnim povišanjem davkov v Srbiji in črni gori in zanimivo je pri tem to, da srbska javnost radi tega čisto nič ne gödrnja, temveč priznava upravičenost tega povišanja To naj bi si zapisali za ušesa naši hujskači. «Avtonomist» in Krsta Cicvarić. V Beogradu živi g. Krsta Cicvarić, ki je bil včasih anarhist, danes pa izdaja list «Beograjski dnevnik», v katerem izhajajo včasih pametni, včasih pa prav neumni članki, kakor n. pr. v našem «Avtonomistu». V zadnjem času n. pr. deli g. Krsta Cicvarić prav neumestne lekcije «prečanom», ampak pameten človek teh lekcij ne jemlje resno, kakor ne jemlje resno niti «Avtonomistove» napovedi verske vojne. «Avtojnomist» pa jemlje «Beogr. Dnevnik» resno in ga citira, češ, glejte, tako se misli v Beogradu! Kakor bi bil g. Krsta Cicvarić edini predstavnik javnega mnenja v Beogradu! Na isti način bi kak beograjski list lahko citiral «Avtonomista» in rekel: glejte, taki so Slovenci! No, hvala bogu, niti srbskega javnega mnenja ne predstavljajo sami Krste Cicvariči, Čikorili in podobni, slovenskega javnega mnenja pa tudi ne — Prepeluhi... Usmiljenje! Kar je preveč, je preveč. Take zmešnjave pojmov še nikjer nismo videli, kot v zadnji številki «Avtonomista». V eni in isti številki prerokuje ta izredni list ustvaritev katoliškega in pravoslavnega bloka in da je «ta smer dobra in bo zmagovita, ker drugače biti ne more». Takoj v nasiednjem članku pa čitamo: «Ako nas vsi znaki ne varajo, bodo tvorile na jesen v parlamentu sledeče stranke enoten blok: celokupna radikalna stranka (torej pravoslavni Srbi), vse hrvatske in slovenske stranke (torej katoličani), zemljoradnik!, republikanci (oboji pravoslavni) in muslimani! No, ako ti ljudje ne spadajo v klijentelo dr. Serka, potem v to klijentelo pri nas nihče ne spada in dr. Serko lahko pobere šila in kopita in odide v kako drugo deželo, kjer imajo kaj — norcev, da bi jih zdravil. «Lettres de cachet». «Jugoslavijin» člankar se je zopet razpisal. Spomnil se je na razmere v Franciji koncem 18. stoletja, ki so rodile veliko francosko revolucijo in primerja to razmere današnjim razmeram v Jugoslaviji! Tako nesramnost more zagrešiti res samo «Jugosla-vijin» uvodničar, ki se jo s svojim pisanjem že toliko proslavil. Peskovo no-potrdilo za ljubljanskega župana primerja «Jugoslavija» režimu, ki je vladal koncem 18. stoletja v Franciji, kjer so politično sumljive ljudi metali v ječe brez vsake preiskave irt jih morili brez sodbe! Te in take razmere so morale voditi do revolucije, ampak g. Pesek se gromovito moti, ako‘ misli, da bo radi njegove ne-potrditve za župana pri nas delal kdo revolucijo. Članek «Naprej ali nazaj?» v «Jugoslaviji» od srede je tako deplasiran, kot velika večina člankov v tem osebnem glasilu g. Peska. Na našo informativno službo se jezi «Slovenec» in ima prav, mi se tudi strinjamo z njegovo kritikoi. V Parizu leži bolan naš kralj in tuji listi so polni posameznosti, mi pa ne vemo o njegovi bolezni ničesar, ker oni, katerih naloga jo obveščati časopisje o tem, ne smatrajo za potrebno1 obveščati potom časopisja narod o zdravstvenem stanju njegovega kralja. Tudi za časa bolezni pokojnega kralja so se dajali časopisja bulletini o stanju bolezni — po celih 15 ur pozneje! To je malomarnost, ki je mora biti že enkrat konec! Varstvo narodnih manjšin. Italijani se kaj radi sklicujejo na razmere v naši državi, kadar spregovorijo naši poslanci o varstvu narodnih pravic našega naroda v Italiji. Italijani pravijo, da tudi mi ne ščitimo narodni!! manjšin v naši državi. To je pa nesramna laž. ker pri nas imajo kočevarji nemške šole in preskrbljeno je celo za onih par nemških otrok v Ljubljani, v Vojvodini pa nemški kolonisti naravnost blagoslavljajo našo državo, toliko svojih šol imajo ti kolonisti! In Nemci so pri nas raztreseni, nikjer ne živijo v večji množini kompaktno, pod Italijo pa živi kompaktno preko pol milijona zavedni ii Jugoslovanov. Temu kompaktno živečemu polmiljonskemu zavednemu narodu naj se dajo njegovel pravice. čaka jc naša armaDa. Zgodila se je lumparija. Navzlic odločnim protestom baranjskoga prebivalstva smo morali zapustiti Baranjo, ker Angleži «simpatizirajo» z Madžarsko, Italijani tudi, Francozi pa enim in dragim prikimujejo. Sicer je resnica: Baranjo je mirovna konferennea prisodila Madžarski, ali mi smo jo držali v naši oblasti iz dveh vzrokov: prvič zato, ker Madžarska še ni izpolnila vseh svojih obvez iz mirovne pogodbe, in dragič zato, ker smo hoteli ščititi baranjsko prebivalstvo vsaj dotlej, dokler obstoja na Madžarskem Hortyjeva strahovlada, ki se mora prej ali slej umakniti modemi demokraciji. To so bili naši argumenti, ki bi jih antanta morala upoštevati, ko bi bilo v njeni politiki vsaj malo poštenosti in pravičnosti. Ker pa tega ni, se je zgodila lumparija. Pa antanti to še ni bilo dosti, ona je zahtevala, da bi lumparija bila popolna, da bi naša vojska pri odhodu iz Pečuha — defilirala pred Hortyjevimi tolpami! Naša vojska bi morala čakati v Pečuhu na prihod Hortyievih tolp. potem bi pa morala pred njimi defilirati... Res brezprimema žalitev naše armade! Naš poveljnik v Pečuhu je to razžalitev dobro razumel) in je dal tudi odgovor, ki dela vso' čast temu našemu odličnemu oficirju: polkovnik Gjorgjevič se je tej zahtevi odločno uprl in naše čete so odkorakale iz Pečuha, predno so tam prišle Hortyjeve tolpe in pustile na licu mesta angleškega polkovnika — z dolgim nosom, da on defilira pred Hortyqevimi tolpami ... Vsa čast temu polkovniku Gjorgjevi-ču! On je pokazal, da se mi sicer uklanjamo sili, ali da se ne damo žaliti od nikogar, tudi ne od zastopnikov slavne antanto! Taka je naša armada! Bodimo na njo ponosni! Med vrstami. Zagrebški «Hrvat» jc moral biti konfisciran, ker je priobčil članek, v katerem je trdil, da je ponarejanje zgodovine, ako se trdi, da je srbska vojska osvobodila Hrvate in Slovence. Umestno pripominja k temu «Slov. Narod», da bodo separatisti trdili s časom tudi to, da so Hrvati in Slovenci osvobodili — Srbijo ... . * 100.000 kron za denuncijantstvo! Pod tem senzacijonalnim naslovom prinaša «Jugoslavija» članek, v katerem trdi, da je nek; «Tr.» ponujal' nekemu «V.» ček na 100.000 kron, ako bi hotel kaj izpovedati proti g. Pesku. Da je stvar zlagana, se vidi iz tega. da govori «Jugoslavija» samo o nekem «Tr.» in o nekem «V.». Ko bi stvar bila resnična, bi «Jugoslavija» napisala — cela imena. Pa stvar je gotovo ravnota-ko zlagana kot povest o Ribnik ar je vemu potovanju v Ptuj, kjer naj bi bil on aranžiral preiskavo v Peskovi zadevi, v resnici pa letos sploh še bil ni v Ptuju. «Jugoslavija» se drži načela: Le laži in laži — nekaj bo že Ostalo. * Kako podlost je zagrešil gosp. Pesek proti ministru g. Kukovcu! V «Jugoslaviji» je priobčil (pod podpisom: uredništvo «Jugoslavije») odprto pismo< na ministrskega predsednika, v katerem ga vpraša, kako more državni uradnik, član kabineta, dr. Kukovec, imeti odvetniško pisarno. Vsak otrok ve, da je v parlamentarnih državah ministrska služba čisto politična in traja od danes do jutri in zato nihče ne zahteva od ministrov, ki so n. pr. odvetniki, da bi so dali, ko postanejo ministri, črtati iz odvetniške listo, ker kaj naj pa delajo in od čega naj živijo, kadar ne bodo več ministri? Pesek si najbrže mislMako-le: ko bi bil jaz minister vsaj nekaj mesecev, bi žo gledal, da bi bil preskrbljen za vse življenje ... * To so žumalisti! Petkova «Jugoslavija» priobčuje naslednji brzojav iz Beograda: «Na podlagi § 48 zakona z dne 21. junija 1895. o sestavi mestnih občin na Hrvatskom in v Sloveniji jo kraljeva hrvatsko-slavonska vlada razpustila poverjeništvo za notranje posle in zastopstvo svobodnega in kraljevega glavnega mesta Zagreba...» Res je, to budalost j