Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/45 Status poročila: Oddano - ni digitalno podpisano Datum oddaje poročila:9.10.2012 15:00:26 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V1-1089 Naslov projekta Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov Vodja projekta 12583 Jernej Jogan Naziv težišča v okviru CRP 5.11.01 Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov Obseg raziskovalnih ur 1615 Cenovni razred C Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 105 Nacionalni inštitut za biologijo 404 Gozdarski inštitut Slovenije 614 Prirodoslovni muzej Slovenije 1540 Univerza v Novi Gorici Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 1 NARAVOSLOVJE 1.03 Biologija Družbeno-ekonomski cilj 02. Okolje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 1.06 - Veda 1 Naravoslovne vede - Področje 1.06 Biologija 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Naslov Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana Naziv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS Sofinancerji 2. Naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ V okviru projekta Neobiota Slovenije smo z velikim konzorcijem strokovnjakov s področja biologije združili obstoječe znanje o tujerodnih vrstah v Sloveniji. Delo smo razdelili v tri glavne vsebinske skope: 1. V uvodnem delu smo temeljito obdelali splošno problematiko invazivk v Sloveniji. Skušali smo uskladiti izrazoslovje, predstavili smo poti vnosa in vektorje razširjanja tujerodnih vrst in pripravili pregled zakonodaje, povezane s problematiko invazivk (globalni, evropske in slovenske). Na podlagi analize protokolov za presojo tveganja na področju tujerodnih vrst, ki jih uporabljajo različne evropske države, smo izbrali najprimernejšega in ga prilagodili za slovenske razmere. Ovrednotili smo vplive tujerodnih vrst na dobrobit ljudi v Sloveniji ter vplive na naravo: na habitate, vrste in ekosisteme ter pripravili kvantitativni model ene od razširjenih tujerodnih vrst v Sloveniji, ki ima močan potencial širjenja. Ta model smo želeli uporabiti za napovedovanje možnega širjenja vrste v prihodnjih desetletjih pod vplivom spremenjenih naravnih okoliščin. 2. V drugem delu smo se posvetili vsaki od velikih skupin organizmov posebej: obdelali smo problematiko tujerodnih vrst gliv, rastlin in živali. V posebnem poglavju smo obdelali pojavljanje tujerodnih vrst v Sredozemskem morju. Pri vsaki od obravnavanih skupin smo zbrali podatke o pojavljanju v Sloveniji, o načinu ogrožanja avtohtonih vrst in habitatov, s posebnim poudarkom na naravovarstveno pomembnih območjih. Ugotovili smo glavne vektorje vnosa vrst v Slovenijo in načine širjenja, analizirali možnosti monitoringa in predlagali načine nadzora in možnosti za odstranjevanje ali omejevanje širjenja. 3. V obliki preglednice smo zbrali vse obstoječe podatke za obdelane skupine in jih predstavili na standardiziran način. Za vsako smo podali: latinsko in slovensko ime, prvi podatek o pojavljanju v Sloveniji, domovino, pojavljanje v sosednjih državah, oceno stopnje naturaliziranosti in pogostosti ter trenda širjenja. Za podatke smo navedli zanesljivost ocene, saj je kakovost podatkov pri različnih taksonih različna in lahko vpliva na uporabnost podatkov. Pri vsakem taksonu smo izbrali ključni vir, ki se čim bolj izčrpno ukvarja s problematiko tujerodnosti taksona. Za invazivne tujerodne vrste smo zbrali še dodatne podatke in sicer: o razširjenosti v Sloveniji, o specifično ogroženih habitatnih tipih, višinskem pasu pojavljanja ter vektorjih in poteh širjenja. Rezultati tega projekta so pomemben kamen v mozaiku poznavanja tujerodnih vrst v Sloveniji. Pokazale so se vrzeli zaradi pomanjkanja strokovnjakov z določenih področij in taksonomske kritičnosti nekaterih skupin. Kakovost obdelanosti posamezne taksonomske skupine je zato še vedno precej raznolika. Znanje zbrano v uvodnih poglavjih je odlična osnova za pripravo strategije ravnanja s tujerodnimi vrstami Sloveniji. ANG_ In the project Neobiota Sloveniae a large consortium of experts from the field of biology (botany, zoology, mycology, ecology, forestry etc.) critically compiled the available knowledge on alien species in Slovenia. First, in the introductory part, we thoroughly analyzed general problems of alien and especially invasive alien species (IAS). We tried to make a consensus of terminology regarding alien species issues between the experts. Variety of ways of introduction and spread of alien species and vectors of their movement were discussed. A review of legislation related to the issue of IAS (national, European and global) was also made. Based on the analysis of different protocols for assessing the risk of non-native species introductions used by various European countries, we have selected an appropriate protocol and adapted it to the Slovenian situation. Further, negative effects of non-native species for the welfare of community and impacts on nature (on habitats, species and ecosystems) have been assesed. As a case study, a quantitative model for prediction of the possible spread of one selected invasive species in the coming decades under the influence of changes in natural conditions was made. For this case study, Robinia pseudaccacia, one of the widespread IAS in Slovenia with a strong potential for further expansion was selected. The second part of the project was focused in some of the major groups of organisms: we analyzed the issue of non-native species of fungi, vascular plants and several taxonomic groups of animals. In a separate section, we analyzed the occurrence of alien species in the Adriatic Sea. In each of assessed groups, we critically gathered data on the occurrence in Slovenia and on endangering of native species and habitats, with a special emphasis on the protected areas. We state the main vectors of introduction of species in Slovenia and the ways of their spreading, we also analysed the possibilities for regular monitoring of the IAS spread and proposed options for control or removal of respective IAS. Third: in a data matrix we collected all of the existing data for the alien organisms and presented them in a standardized way. For each, we give: Latin and Slovenian name, the first data on the occurrence in Slovenia, information on its natural distribution, presence/absence in the neighboring countries, estimated degree and frequency of naturalization and trend of expansion. The reliability of each score also assessed, since the quality of data varies in different taxa and may affect the usefulness of the data. For each taxon, key literature source was added, which deals with the issue of the respective alien taxon most comprehensively. For IAS additional information was collected, namely: rough distribution in Slovenia, specifically endangered habitat types, altitude range of occurrence and vectors and paths of the spread. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 V uvodnem delu projekta smo temeljito obdelali splošno problematiko tujerodnih, med njimi še posebej invazivnih vrst v Sloveniji in primerjali ugotovljeno stanje s podatki iz soseščine. Posebno pozornost smo posvetili usklajevanju izrazoslovja, ki ga strokovnjaki z različnih področij nekoliko različno uporabljajo. Predstavili smo poti vnosa tujerodnih vrst in časovno dimenzijo vnosa. Argumentirano smo iz nadaljnjih analiz izključili arheobioto, ki je imela tisočletja časa za prilagoditev in vključitev v avtohtono bioto. Pri premagovanju razdalj, ki jih je tujerodna vrsta morala uspešno premagati, ločimo tri faze: vnos, prenos in širjenje. Te faze imajo pogosto različne vektorje, za vnos na novo območje pa je po definiciji odgovoren človek. Prenosi so namerni in nenameni, razlikovanje med njimi pa je izredno pomembno za oblikovanje strategije ravnanja z invazivkami. Zato smo omenjenim fazam dosledno posvetili pozornost pri obdelavi vseh skupin. V presečnem področju Modeliranje kot orodje za nadzor TIV smo pripravili kvantitativni model ene od razširjenih tujerodnih vrst v Sloveniji, ki ima močan potencial širjenja. Kot zgled za obravnavo drugih tujerodnih vrst smo se tako odločili za drevesno vrsto Robinia pseudaccacia, ki je po zastopanosti v slovenskih gozdovih že postala ena od pomembnih drevesnih vrst, in zanjo pri Zavodu za gozdove obstaja kakovostna baza podatkovo geografski razširjenosti in lesnih zalogah v Sloveniji, kar nam je dalo kvalitetno osnovo za empirično modeliranje ekološke niše te drevesne vrste, s tem pa tudi napovedovanje možnih scenarijev širjenja vrste v prihodnjih desetletjih pod vplivom spremenjenih naravnih okoliščin. Tujerodne vrste vplivajo tudi na biodiverziteto avtohtonih rastlin in živali v prizadetih ekosistemih. Pripravili smo pregled pregled tujerodnih vrst rastlin v naravnih in sonaravnih habitatih z visoko bidiverziteto (gozd, aluvialni gozd, vodni ekosistemi, obrežni pasovi, suhi travniki in mokrišča) in v ruderalnih okoljih in na kmetijskih površinah. Ker je Slovenija primarno gozdna dežela, je bil poseben del projekta namenjen analizi tujerodnih invazivnih vrst v gozdovih, s poudarkom na drevesnih vrstah. Izdelali smo pregled zgodnejših literaturih virov o tujih drevesnih vrstah pri nas, iz katerega je razvidna gozdarska doktrina od časa po 2. svetovni vojni do danes. V preteklosti so gozdarji namerno in sistematično vnašali tujerodne vrste z namenom povečati lesno biomaso, v zadnjih letih pa se je načrtovanje upravljanja z gozdom premaknilo v smer sonaravnega gospodarjenja, kar smo pokazali na primerih sodobnih gozdnogospodarskih načrtov. Pripravili smo analizo pogostejših tujerodnih vrst v naših gozdovih in predstavili direktne koristi tujerodnih drevesnih vrst za ljudi, kar je zelo pomembno pri usklajevanju stališč različnih strok v zvezi z upravljanjem z gozdovi. V poglavju so prikazani tudi podatki o stanju tujerodnih vrst divjadi in njihov invazijski potencial ter pregled zakonodaje s področja gozdarstva. V ločenem poglavju smo obdelali vplive tujerodnih vrst na dobrobit ljudi v Sloveniji. Ukvarjali smo se s socioekonomskimi vplivi in vplivi na zdravje ljudi ter ugotovili, da so vplivi tako negativni kot pozitivni, upoštevati in zavedati pa se je treba obeh. Analiza vplivov je vključena v protokol za presojo tveganja. Presoja tveganja je poseben postopek, s katerim ocenjujemo tvegaje zaradi potencialnega ali dejanskega vnosa tujerodnega organizma. Na podlagi rezultatov presoje tveganja sprejememo ustrezne ukrepe za ravnanje s tujerodno vrsto. Izdelali smo analizo obstoječih protokolov za presojo tveganja z vidika možnosti za njihovo uporabo v Sloveniji. Argumentirano smo izbrali in za slovenske potrebe predlagali Nemško-avstrijski protokol za sistem razvrščanja v črni seznam (GABLIS). Protokol smo prevedli in oblikovali obrazec za presojo. Razširili smo ga le v delu, ki obravnava ekonomske vplive tujerodnih vrst ter vplive na zdravje ljudi, ter izdelali vzorčni primer. Pripravili smo pregled zakonodaje, povezane s problematiko invazivk na nacionalni, evropski in globalni ravni. Področje tujerodnih vrst namreč vsaj delno obravnavajo številne mednarodne konvencije in Slovenija je pogodbenica kar osmih, zaradi česar je bil v Sloveniji v zadnjih 20 letih dopolnjen in posodobljen celoten pravni red, da je zdaj usklajen s pravnim redom EU in sprejetimi konvencijami. V središču projekta je bila postavljena podrobna obdelava problematike naslednjih velikih skupin organizmov: tujerodnih gliv, rastlin in živali v Sloveniji. Na enak način smo obdelali vsako od obravnavanih skupin. Zbrali smo podatke o pojavljanju v Sloveniji, o načinu ogrožanja avtohtonih vrst in habitatov, s posebnim poudarkom na naravovarstveno pomembnih območjih. Ugotovili smo glavne vektorje vnosa vrst v Slovenijo in načine širjenja, analizirali možnosti monitoringa in predlagali načine nadzora in možnosti za odstranjevanje ali omejevanje širjenja. Rastline imajo v ekosistemu kot primarni producenti zelo velik pomen, hkrati pa predstavljajo velik del biomase in nudijo drugim organizmom življenjski prostor, spreminjajo mikroklimatske razmere, določajo specifične mikroekološke niše ... S trajno prisotnostjo v nekem prostoru omogočajo stabilno življenjsko okolje za vse druge organizme. Grobi posegi v rastlinsko združbo, kot jih na primer predstavljajo naturalizirane populacije tujerodnih vrst, tako pomenijo neposredno ogroženost ne le neke konkretne rastlinske združbe, ampak tudi verižni vpliv na vse druge skupine avtohtonih organizmov. Število tujerodnih rastlinskih vrst je v primerjavi z ostalimi skupinami izredno veliko, med njimi je približno 30 vrst invazivnih. Na izbranih primerih predstavljamo njihovo širjenje, način vnosa v novo okolje, podajamo stanje poznavanja neofitov v preteklosti in danes, izpostavljamo pregled najbolj ogroženih območij Slovenije v povezavi z redkostjo flore in drugo. Pripravili smo tudi pregled starih literaturnih virov in razvoj zavedanja o problematiki tujerodnih rastlin v slovenski botaniki. 15 vrst smo izpostavili kot najhujše invazivke v Sloveniji, a predvsem lokalno se lahko tudi druge vrste invazivk obnašajo enako ogrožujoče. Pripravili smo tudi seznam arheofitov in morebitnih arheofitov, ki smo jih izpustili iz obravnave. Živalske skupine so obdelane različno podrobno. To je odvisno od akumuliranega znanja o posamaznih skupinah organizmov in od zastopanosti strokovnjakov za posamezna področja v Sloveniji. Zelo podrobno so obdelani ribe, hrošči, ptice, metulji ... O nekaterih skupinah pa smo pripravili poročila na podlagi skopih podatkov in hkrati opozorili na slabo obdelanost in potrebo po nadaljnjih raziskavah (npr. dvokrilci). Skupine se zelo razlikujejo tudi po oceni vpliva na domorodne vrste in biodiverziteto. Tujerodni pajki na primer naj zaenkrat ne bi imeli velikega vpliva, medtem ko je vpliv rakov zelo velik. V obliki preglednice smo zbrali vse obstoječe podatke za obdelane skupine in jih predstavili na standardiziran način. Za vsako smo podali: - latinsko in slovensko ime: veljavno ime po kodeksu botanične ali zoološke nomenklature in glede na stopnjo znanja in razumevanje posamezne taksonomske skupine; - prvi podatek o pojavljanju v Sloveniji: gre za podatke iz literature, zbirk ali opažanja avtorjev besedil; - domovino: groba geografska ocena pojavljanja vrste; - pojavljanje v sosednjih državah: uporabili smo podatkovno bazo projekta DAISIE, ki se je na nivoju EU trudil vzpostaviti čimbolj popolno evidenco tujerodnih vrst; - oceno stopnje naturaliziranosti: lestvica od 0 do 5, kjer 0 pomeni neznano, 1 prehodno pojavljanje, 5 pa invazivnost; - pogostost: lestvica od 1 do 5, kjer 0 pomeni neznano, 1 posamič in 5 pogosto; - trenda širjenja: lestvica od -1 do 2, kjer -1 pomeni pomeni upadanje populacije, 2 pa intenzivno širjenje; - zanesljivost ocene: lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni slabo zanesljivost, 5 pa zelo zanesljivo, -ključni vir: izbran je vir, ki se čim bolj izčrpno ukvarja s problematiko tujerodnosti taksona. V kategoriji 'opombe' smo podali podatke, povezane z morebitnimi pozitivnimi pomeni posamezne vrste za človeka ter z rangom za potrebo po prednostnem ukrepanju proti tej vrsti. Za invazivne tujerodne vrste smo zbrali še dodatne podatke in sicer: - razširjenost v Sloveniji: podana po biogeografskih območjih - specifično ogroženi habitatni tipi: predstavljeni opisno s posameznimi skupinami, - višinski pas pojavljanja: nižinski, montanski, subalpinski in alpinski pas - vektorji in poti širjenja. Tako smo zbrali podatke za 834 vrst, od tega 124 invazivnih in 112 potencialno invazivnih tujerodnih vrst. Obdelali smo naslednje taksonomske skuopine (s številom tujerodnih vrst v oklepaju): glive (246), rastline (342), raki (4), ptice (49), sesalci (15), pajki (8), stenice (3), dvokrilci (18), hrošči (68), kožokrilci (12), metulji (34), ribe (19), različne morske vrste (16). Z rastlinami so mišljene praprotnice in semenke, z morski organizmi pa alge, rebrače, raki, mnogoščetinci, mehkužci, ribe. Groba ocena pričakovanega števila tujerodnih vrst se je pred projektom gibala okrog 1500, zdaj pa smo po kritični obravnavi obdelanih taksonomskih skupin in izključitvi arheobiote prišli do številke blizu 1000. Od začetka projekta je bilo jasno, da v tako kratkem času, z omejenimi sredstvi in nepopolno skupino sodelujočih ekspertov ne bo mogoče pokriti vseh taksonomskih skupin. Tako so ostele neobdelane nekatere taksonomske skupine, za katere je znano, da imajo tudi v Sloveniji večje število tujerodnih vrst, kot na primer: mehkužci, plazilci ... Še posebej so številne skupine skupine med kmetijskimi škodljivci. Izdelali smo seznam 112 neobdelanih taksonov, ki so v Sloveniji tujerodni, a zahtevajo dodatno obdelavo specialistov. V bodoče bo treba vzpostaviti enotni katalog tujerodnih vrst za Slovenijo kot del sistema pravočasnega obveščanja in zgodnjega odkrivanja ter hitrega ukrepanja na lokalno pojavljanje novih populacij tujerodnih organizmov in s projektom Neobiota smo mu postavili temelje. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 V skladu s točkami pričakovanih rezultatov v prijavi projekta: 1) podatkovna zbirka s pregledom danes znanih tujerodnih vrst za Slovenijo je kritično ovrednotena za taksonomske skupine, za katere smo imeli v delovni skupini ekspertizo. Za vse te taksonomske skupine je zbrano znanje, ki ga je bilo moč v tem obdobju zbrati in ovrednotiti. Čez 100 nadaljnjih vrst je le naštetih, a ekspertov za ovrednotenje nismo mogli pritegniti v skupino. Ocenjujemo, da smo zbrali in kritično obdelali zannje o kakih 2/3 tujerodnih vrst v Sloveniji, za katere sploh so na voljo ekspertize domačih strokovnjakov. 2) zasnova znanstvene monografije: sam zbornik kot končni rezultat projekta na čez 300 straneh prinaša prvič v slovenskem merilu tako celovito obdelavo problematike tujerodnih vrst. K sodelovanju pri znanstveni monografiji bomo povabili še nekaj sodelavcev, ki iz različnih razlogov na projektu niso mogli sodelovati in za leto 2013 načrtujemo izdajo monografije. 3) modeliranje: prvič v slovenskem prostoru je bila predstavljena možnost uporabe okoljskega modeliranja kot orodja za napovedovanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst. Koncept je lahko v bodoče uporaben. 4) druga presečna področja: a) ekosistemi: predstavljena je problematika pojavljanja tujerodnih invazivnih vrst znotraj tipov vegetacije, v tabelarnem delu pa so zbrane navedbe o značilnem pojavljanju za posamezno od obravnavanih vrst. b) gozdarstvo: problematika je predstavljena s plati negativnega vpliva stroke in prakse na širjenje tujerodnih vrst in z vidika negativnih vplivov tujerodnih vrst na gozdove. c) kmetijstvo: skladno z dogovorom v pogajanjih pred začetkom CRPa je problematiko obdeloval komplementarni projekt KIS d)poti razširjanja: analiza splošnih vzorcev širjenja vrst v Sloveniji narejena na podlagi nekaterih prepoznavnih vzorcev rastlinskih in živalskih vrst e) sosioekonomski vplivi: na podlagi modela prvič celovito predstavljena problematika, ki pa je za zdaj lahko le podlaga za izčrpnejšo analizo f) protokoli, zakonodaja: izčrpno predstavljeno področje s predlogom enega od modificiranih protokolov za oceno invazivnosti, ki je v rabi v tujini. Zadnja faza izvajanja projekta v skladu s planom dela je trajala od 1. 4. 2012 do 1. 10. 2012. Ob koncu projekta lahko realizalizacijo programa in doseganje zastavljenih ciljev ocenimo kot dobro in skladno z napovedmi. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Razmeroma majhne vsebinske modifikacije programa projekta so se zgodile le v predhodnih fazah (septembra 2010), ko je zaradi zmanjšanja obsega finaciranja in zaradi koordinacije vsebin z vsebinsko sorodnim projektom Kmetijskega inštituta Slovenije prišlo do sprememb nekaterih zastavljenih ciljev in spremembe obsega dela znotraj posameznih projektnih nalog. Ta modificirani program je bil potrjen pred začetkom projekta in je del projektne dokumentacije. Tedaj smo se dogovorili, da bo skladno z razpoložljivo ekspertizo projektne ekipe našega in komplemetarnega projekta tematiko kmetijstva v povezavi s tujerodnimi vrstami prevzel KIS, od aspektov širšega kmetijskega področja je v okviru našega projekta ostalo gozdarstvo. Zaradi zelo različnih konceptov pristopa med obema komplementarnima projektoma je bilo zelo težko delo koordinirati, vzpostavili pa smo povezavo med nekaterimi ključnimi sodelavci, katerih delovna področja so se dotikala. Kadrovske spremembe so se zgodile v dveh partnerskih organizacijah, ki sta ju zapustila sodelavca na prvotno zamišljenem projektu, vendar to na vsebino izvajanja projekta ni imelo nobenega vpliva, saj so bile vsebine nemudoma pokrite z ostalimi sodelavci. Od začetka izvajanja projekta dalje ni več prišlo do bistvenih sprememb programa. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 3334566 Vir: COBISS.SI Naslov slo Prva najdba invazivne brestove grizlice, Aproceros leucopoda (Hymenoptera: Argidae) v Sloveniji ang First finding of Aproceros leucopoda (Hymenoptera) in SLovenia Opis slo Poročamo o prvi najdbi invazivne vrste Aproceros leucopoda v Sloveniji. Značilne izjede listov v t. i. ŽcikcakŽ obliki smo prvič opazili konec septembra 2011 v Rožni dolini pri Novi Gorici. V začetku oktobra smo znamenja napada brestove grizlice našli tudi v Arboretumu Volčji Potok in v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Večina odkritih napadenih dreves je poljskih brestov (U. minor), poškodbe pa so bile najdene tudi na golem brestu (U. glabra). Pregledali smo tudi dve lokaciji v Prekmurju, vendar tam nismo našli znamenj napada vrste A. leucopoda. . Opisana je biologija vrste ter možnosti njenega obvladovanja. ang The first finding of the invasive ŽzigzagŽ sawfly Aprocerosleucopoda in Slovenia has been reported. The feeding tracks were first discovered in Rožna dolina near Nova Gorica in late September 2011. At the beginning of October, typical larva feeding symptoms were also observed on the localities Arboretum Volčji Potok and Botanical garden in Ljubljana. Most of the damaged trees wereField elms (U. minor), but also a few attacked Wych elms (U. glabra) were found. However, no signs of this species have been observed in the two checked places in Prekmurje yet. The biology of A. leucopoda and the possibilities of its control are discussed. Objavljeno v Zveza gozdarskih društev Slovenije; Gozdarski vestnik; 2012; Letn. 70, št. 1; str. 3-7; Avtorji / Authors: De Groot Maarten, Hauptman Tine, Seljak Gabrijel Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 904437 Vir: COBISS.SI Naslov slo Dodatki in popravki na seznamu trepetavk (Diptera: Syrphidae) v Sloveniji ang Additions and omissions to the list of hoverfly fauna (Diptera: Syrphidae) of Slovenia Opis slo Predstavljene so spremembe v seznamu muh trepetavk Slovenije. Petnajst vrst jeprvič zabeleženih v slovenski favni: Brachyopa panzeri, Brachypalpus laphriformis, Callicera aenea, Chamaesyrphus scaevoides, Chalcosyrphus valgus,Melangyna lasiophthalma, Meligramma guttata, Merodon aberrans, Parhelophilus frutetorum, Orthonevra intermedia, Platycheirus occultus, Rhingia borealis, Spazigaster ambulans, Sphaerophoria chongjini in Sphaerophoria fatarum. Iz kompleksa vrst Merodon aeneus sta bili najdeni tako M. aeneus vrsta A/B kot tudi M. aeneus C. Ena vrsta, Xylota caeruliventris, jeumaknjena s seznama zaradi napačne določitve. Podani so podatki o značilnostih habitata, razširjenosti in varovalnem statusu vseh novih vrst. ang The changes in the checklist of hoverflies of Slovenia are presented. Fifteen species are recorded as new for the fauna of Slovenia: Brachyopa panzeri, Brachypalpus laphriformis, Callicera aenea, Chamaesyrphus scaevoides, Chalcosyrphus valgus, Melangyna lasiophthalma, Meligramma guttata, Merodon aberrans, Parhelophilus frutetorum, Orthonevra intermedia, Platycheirus occultus, Rhingia borealis, Spazigaster ambulans, Sphaerophoria chongjini and Sphaerophoria fatarum. From the species complex of Merodon aeneus, both M. aeneus species A/B and M. aeneus C were recorded. One species, Xylota caeruliventris, was omitted from the checklist because of misidentification. Information on habitat characteristics, range and conservation status is givenfor every new species. Znanstveni dosežek Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija; Acta entomologica Objavljeno v slovenica; 2010; Vol. 18, št/No. 2; str. 77-86; Avtorji / Authors: De Groot Maarten, Luštrik Roman, Faasen Tim, Fekonja Dare Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 28105433 Vir: COBISS.SI Naslov slo Prispevek k poznavanju flore SLovenije in sosednjih območij: taksonomska revizija in vzorci razširjenosti 10 izbranih taksonov ang Contributions to the knowledge of the flora of Slovenia and adjacent regions: taxonomic revision and distributional patterns of ten selected species Opis Flora semenk dinarskega fitogeografskega območja je razmeroma slabo raziskana in pričujoči prispevek obravnava novoodkrita nahajališča 10 taksonov. Ballota nigra je zastopana z dvema podvrstama, ki doslej nista bili jasno ločeni. Chaerophyllum aromaticum je nejasna vrsta, ki je bila očitno v preteklosti napačno navajana za Slovenijo. Eschscholzia californica je slo tujerodna vrsta z redkim pojavljanjem po Sloveniji, ki doslej na tem območju še ni bila zabeležena. Galium eloragatum pripada taksonomsko kritični poliploidni skupini, ki se jo je skušaklo razjasniti tudi z uporabo meritev mikroskopskih znakov na herbarijskem materialu. Isolepis setacea je bila po skoraj stoletju prvič spet najdena v SLoveniji, Laserpitium archangelica se je zdela v SLoveniji zelo redka, a očitno v dinarskem območju ni tak. The Angiosperm flora of the Slovenian Dinaric phytogeographic region is, with the exception of some famous localities such as Mt. Snežnik and Cerkniško jezero, relatively poorly studied. We here present new floristic records for ten taxa. Their distribution in Slovenia (based on revision of the herbarium material in LJU, our own data as well as literature data) is discussed and where necessary presented on maps. The distribution patterns are often in disagreement with the information provided in standard Slovenian floristic and biogeographic literature. In some cases we discuss taxonomically difficult groups and present new data about the distribution of intraspecific taxa. Moreover, we evaluate the conservation status of the taxa in Slovenia. In Slovenia, Ballota nigra is represented by two subspecics, the western subsp. meridionalis and the eastern subsp. nigra. Their distributions largely overlap in central Slovenia and subsp. meridionalis has much wider distribution than ang previously assumed. Chaerophyllum aromaticum is an enigmatic species, in the past erroneously listed for Slovenia. Eschscholzia californica is an alien species neglected by the Slovenian standard floristic literature, even if its occurrence in the wild has been known for several years. We here present its distribution in Slovenia for the first time. Galium eloragatum, an octoploid species from the G. palustre group, is sometimes difficult to distinguish fromG. palustre. We used the stomata length as an additional character to resolve the taxonomic alliance of the G. palustre group. Isolepis setacea was after 100 years rediscovered in central Slovenia. Laserpitium archangelica wasbelieved to be very rare in Slovenia, where it reaches its northwestern distribution margin, but the here presented map shows thet it is distributed in major parts of the Dinaric phytogeographic region. (Abstract truncated at 2000 characters). Apud Ferdinandum & fil.; Phyton; 2011; Vol. 50, no. 2; str. 231-262; Impact Objavljeno v Factor: 0.833;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.974; WoS: DE; Avtorji / Authors: Frajman Božo, Bačič Tinka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 2398799 Vir: COBISS.SI Naslov slo Prva tropska tujerodna vrsta raka v evropskih vodah ang The first tropical alien crayfish species in European waters Opis V mrtvici ob Savi, ki jo segrevajo topli vodni izviri, se je v zadnjih letih sLo ustalilo večje število tropskih in ubtropskih organizmov, začenši z vodno solato (Pistia stratiotes) pred približno 10 leti. Nedavno je bila odkrita tudi Znanstveni dosežek tropska vrsta raka, o kateri podrobneje govori članek. A population of the tropical redclaw crayfish Cherax quadricarinatus (Von Martens, 1868) is reported here for the first time in Europe, despite some occasionally found released individuals found previously in some European countries. The redclaw population was first found in 2009 in the natural river oxbow lake Topla, with thermal hot water springs, in eastern Slovenia (Central Europe). The species is known to be invasive in tropical and subtropical regions, but this is the first record from the temperate climate zone. During intensive sampling with traps, 15 individuals were caught that seemed to belong to a sex- and age-structured population. The low abundance indicated that the population was still in the growth phase of ang colonization, or that habitat conditions for the species in the oxbow lake were suboptimal. The redclaw individuals were found at temperatures of up to 40°C, but the bulk of the population with sexually mature individuals was restricted to regions between 21 and 31°C. According to the modelled limits of annual water temperature fluctuation, further expansion of the redclaw is expected in the thermal oxbow lake, but invasion to adjacent rivers is less probable at least under current climatic conditions. As a rapidly growing large crayfish, the redclaw could pose a threat to local ecosystems in specific thermal water bodies with unique fauna and flora. Future studies are important to define threats of tropical invaders in specific thermal freshwater ecosystems in Europe. Brill; Crustaceana; 2011; Vol. 84, no. 5-6; str. 651-665; Impact Factor: Objavljeno v 0.464;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.672; WoS: PI; Avtorji / Authors: Jaklič Martina, Vrezec Al Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 2632783 Vir: COBISS.SI Naslov slo State of the art of the marine non-idigenous flora and fauna in Slovenia ang Trenutno stanje poznavanja tujerodne flore in favne v slovenskem morju Opis Pred kratkim so bile v slovenskem delu Jadrana odkrite nekatere slo spregledane redke in manj poznane vrste rib. Nekatere izmed njih so bile prvič potrjene... Authors provide the state of knowledge on marine non-indigenous species in waters off Slovenia. According to published records and authors unpublished data at least 15 non-indigenous species were up to date recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea. Eleven species were considered as established and four species as casual. The vectors of introduction are various, comprising Lessepsian migration, mariculture and shipping. The majority of non-indigenous taxa were recorded in the mediolittoral ang belt and coastal lagoons. The low number of non-indigenous species so far recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea could be explained by various factors. Among them, the most reasonable are the lack of scientific attention, the small proportion of Slovenian Sea and low winter temperatures, which represents a physiological barrier for the survival of newcomers. The number of recorded species is far from being satisfactory. Therefore, we expect that the list of non-indigenous species will be enlarged in the nearby future. National Centre for Marine Research; Mediterranean Marine Science; 2012; Ob- j no. 2, vol 13; str. 243-249; Impact Factor: 1.375;Srednja vrednost revije / j j Medium Category Impact Factor: 1.672; WoS: PI; Avtorji / Authors: Lipej Lovrenc, Mavrič Borut, Orlando-Bonaca Martina, Malej Alenka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 30135513 Vir: COBISS.SI Naslov slo Rastlinske združbe in invazivne rastline ang Plant communities and invasive alien plants Opis slo za osnovnošolske in srednješolske učitelje je bila pripravljena in dobro obiskana enodnevna delavnica, ki jim je na primerih tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst pokazala, kako te vrste uporabiti kot objekte pri pouku ali kako jih prepoznati in popisovati v naravi. ang for the primary and secondary school teachers a workshop was prepared with the topic: how to use invasive alien plant species as an object at natural history teaching or how to deal with them in the field work with children. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Bačič Tinka Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 2. COBISS ID 9388617 Vir: COBISS.SI Naslov slo Določevanje dresnikov (Fallopia sect. Reynoutria) z molekulskimi metodami ang Determination of Fallopia sect. Reynoutria taxa with molecular methods Opis slo V diplomski nalogi pod mentorstvom doc. dr. Simone Strgulc Krajšek so bili razviti in preizkušeni protokoli za molekularno prepoznavanje treh invazivnih vrst dresnikov, ki jih je včasih težko ločevati po morfoloških znakih. ang In draduation thesis under supervision of Simona Strgulc Krajšek laboratory protocols for molecular recognition of invasive alien Fallopia taxa were developed and tested. Importance of such protocols as determination tool is high, due to morphological similarity of taxa. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v [M. Bjelic]; 2012; X, 70, [5] f.; Avtorji / Authors: Bjelic Mersiha Tipologija 2.11 Diplomsko delo 3. COBISS ID 3310246 Vir: COBISS.SI Naslov slo Analiza stanja tujerodnih in invazivnih vrst prostoživečih divjih živali po gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtih ang Analisys of current state of alien and invasive species of game animals in forest and hunting plans Opis slo S stališča upravljanja z gozdom in divjadjo so bile tujerodne vrste in problematika, ki jo povzročajo, dolgo časa zanemarjene. Pričujoča analiza je le ena od strokovnih analiz sodelavcev na projektu, ki se temeljito ukvarja s to žgočo problematiko. ang From the point iof view of forest and game animal management, alien species in cluing invasive ones were quite a neglected issue for a long time. Actual analisys is ono of several conducted by a project team member to cover the hot topic. Šifra D.11 Drugo Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Čas Miran, Kutnar Lado Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 2026451 Vir: COBISS.SI Naslov slo invazivne živali ang Invasive animals Opis slo polurna dokumentarna oddaja, ki širšo javnost na poljuden način seznanja s problematiko tujerodnih in invazivnih vrst živali v Sloveniji. Družbene ekenemske relevantni desežki a shert decumentary fer the wider audience abeut the alien and invasive ang , , ' animal species preblematics in Slevenia. Šifra D.11 Drugo RTV Slovenija; 2011; Avtorji / Authors: David Matej, Kalan Katja, Pišot Janez, Objavljeno v Jamnik Matija, Kryštufek Boris, Seljak Gabrijel, Vrezec Al, Govedič Marijan, Kočevar Boris Tipologija 2.19 Radijska ali televizijska oddaja 5. COBISS ID 262937344 Vir: vpis v perečile Naslev slo Priročnik za sistematične kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ang Handbeek fer systematic mapping ef invasive alien plant species Opis Narejen je bil seznam 30 lažje prepeznavnih vrst invazivk in petencialnih invazivk, ki se jih be sistematične pepisevale. Izhedišče je bil slo pepeln seznam približne 50 invazivk, znanih za Slevenije. Pesamezne vrste se pedrebneje predstavljene v glavnem peglavju prirečnika, meteda pepisevanja pa be predlagana ket pretekel za sistematični menitering invazivnih rastlin v Sleveniji. A critical list ef 30 easily recegnizable plant invasive taxa was prepared and all the species presented with illustratiens, descriptien and current ang distributien maps. Results ef systematic mapping ef these taxa tegether wuith methedelegy will be presented te the Ministry as suggested methed fer leng term menitering ef IAS plant spread. Šifra D.11 Druge Objavljene v Neva vas : Zaved Symbiosis, 2012 ([Ljubljana] : Studie Print), 52 str. Tipologija 2.05 Druge učne gradive 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 V točkah 8. in 9. je zaradi omejenega števila lahko predstavljen le izredno majhen izbor vseh znanstvenih in drugih rezultatov sodelavcev na projektu. Sodelavci projektne skupine so tako v letih 2010 do 2012 skupno proizvedli skoraj 1000 bibliografskih enot v COBISSu, med katerimi prevladujejo znanstveni in strokovni članki. Med temi jih čez 100 obravnava tujerodne vrste kot naslovno temo, številni drugi pa vsaj del vsebin posvečajo tudi tujerodnim vrstam. Veliko sodelavcev je hkrati pedagoških delavcev na različnih visokošolskih in univerzitetnih programih, kjer so kot mentorji sodelovali pri številnih diplomskih nalogah (čez 50) ali zaključnih nalogah nadaljnjih faz šolanja (čez 10), prav ti so seveda tematiko vključili tudi v svoje redne programe predavanj in vaj. Omeniti velja tudi strkovno delo preko različnih elaboratov, eden od njih je naveden pod št. 4. Tako delo pomeni neposreden prenos znanja v prakso. Interes medijev za tujerodne vrste se je v zadnjih letih izredno povečal in številni od sodelavcev na projektu smo s članki predstavljali problematiko tujerodnih vrst v dnevnem tisku ali nastopali kot gostje oddaj na radiu in televiziji. Nepregledno veliko je tudi število strokovnih in poljudnih predavanj, ki smo jih sodelavci imeli za širšo strokovno in splošno javnost, le redka med njimi so zavedena tudi v COBISSu. 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 slo V projektu je bilo prvič sistematično zbrano znanje o tujerodnih vrstah večine najpomembnejših taksonomskih skupin. Podatki so bili kritično zbrani in po kolikor je bilo mogoče enotnem ključu ovrednoteni, da je situacija v zvezi s pojavljanjem tujerodnih vrst ter ogroženostjo naše natave, gospodarstva in družbe bolj jasna. Številne analize, katerih rezultate smo doslej imeli na voljo le na grobem nivoju EU ali drugih držav, so s tem postale mogoče tudi v Sloveniji. Prvič so bila z zbranim znanjem omogočene nekatere biogeografske analize in kvalitetno prostorsko modeliranje. Rezultati niso in ne morejo biti dokončni. Tako zaradi potrebe po nadaljnji podobni obdelavi še neobdelanih taksonomskih skupin, kot zaradi novih vrst, ki vsakodnevno prihajajo. ang In the project Neobiota, the knowledge on alien species for the majority of the major taxonomic groups in Slovenia was systematically collected for the first time. The data were collected criticaly and evaluated in a standardized way. As a result, the Slovenian situation concerning the presence of non-native species and their threat to our nature, economy and society, became clearer. The results of the project also enabled performance of numerous further country-specific analyses on this topic. Previously, due to the lack of data, only the analyses on the rough level of the EU and other countries were possible. The newly collected knowledge also enabled us to perform important biogeographical analysis and quality spacial modelling for the first time. The results are not and can not be definitive. The reason for this fact is the need for further investigations on certain less known taxonomic groups, but we also have to take into account that new alien species continue to arrive in Slovenija daily. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 slo Projekt je prvič celovito in kritično zbral podatke o večini znanih tujerodnih vrst v Sloveniji. Tako smo zbrali podatke za 834 vrst, od tega 124 invazivnih in 112 potencialno invazivnih tujerodnih vrst. Obdelali smo naslednje taksonomske skuopine (s številom tujerodnih vrst v oklepaju): glive (246), rastline (342), raki (4), ptice (49), sesalci (15), pajki (8), stenice (3), dvokrilci (18), hrošči (68), kožokrilci (12), metulji (34), ribe (19), različne morske vrste (16). To šele omogoča natančnejše zavedanje grožnje, ki jo te vrste predstavljajo avtohtoni flori in favni ter gospodarstvu in družbi. Prvi poskusi ocene gospodarske škode kažejo na veliko resnost problema, prav tako pa se kaže, da skorajda ni več kotička Slovenije, ki ga ne bi naseljevale tudi tujerodne vrste. Na podlagi zbranih podatkov bo moč uspešno postaviti strategijo za boj proti tujerodnim invazivnim vrstam ter vzpostaviti učinkovit sistem pravočasnega obveščanja in hitrega ukrepanja o novih tujerodnih vrstah, ki bi utegnile postati invazivne ali povzročati drugačno škodo. ang The project represents the first comprehensive and critical collection of information on the alien species in Slovenia. We collected data for 834 species, of which 124 are invasive and 112 potentially invasive alien species. We processed the following taxonomic groups (the number of alien species in brackets): fungi (246), plants (342), crustaceans (4), birds (49), mammals (15), spiders (8), true bugs (3), true flies (18), beetles (68), hymenoptera species (ants, bees and wasps) (12), butterflies and moths (34), fish (19) and a variety of marine species (16). The collected data allows for more awareness of the threat posed by these species to indigenous flora and fauna, our economy and society. This first attempt to estimate the economic damage indicates a high severity of the problem in Slovenia. The project also revealed that alien species thrive all over the territory of Slovenia, even in the most remote places. The data collection represents a solid basis for a future establishment of the national strategy for combating invasive alien species. In addition, it will enable an effective system for early warning and rapid response to new alien species, which might become invasive or cause damage in the future. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? [7] v domačih znanstvenih krogih [7] pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Poleg MKO, ki se za rezultate zainteresirano zaradi področja kmetijstva kot tudi naravovarstva, so neposredno zainteresirane za rezultate na lokalnem nivoju številne občine, ki se začenjajo zavedati problematike tujerodnih invazivnih vrst in poskušajo na občinskem nivoju vzpostaviti sistem spremljanja in nadzora nad njimi. Prav tako se kaže velik interes s strani šolstva (posameznih učiteljev naravoslovnih predmetov in za smiselno vključitev teme v kurikule za različne stopnje izobraževanja). 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? [7] v mednarodnih znanstvenih krogih [7] pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— Člani projektne skupine (predvsem s Centra za kartogafijo favne in flore kot podizvajalca) smo sodelovali na dveh pomembnih projektih EU, ki sta obravnavala predvesm tujerodne vrste: DAISIE in ALARM. Sodelovanje je trenutno razvito predvsem na neformalnem nivoju osebnega sodelovanja posameznih raziskovalcev s kolegi iz tujine, s katerimi stalno ohranjamo stik tudi preko mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanj. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Rezultati projektov DAISIE in ALARM so vseevropske analize stanja, objavljene v številnih delnih publikacijah in po eni monografiji z vsakega od projektov (DAISIE, 2009: Handbook of alien species in Europe. Springer, Dordrecht. 399 pp.; Settele, J. & al, 2010: Atlas of Biodiversity Risk. Pensoft Publishers, Sofia. 300 pp.). O neformalnih oblikah sodelovanja pričajo številni članki v soavtrostvu s tujimi raziskovalci, npr. BURNET, Julia ...TORKAR, Gregor & al.. Importance of ecological networks for biodiversity and water quality in the Danube basin. V: 27th DRC annual meeting and conference. Ruse: University of Ruse publishing center, 2010, str. 177-184. [COBISS.SI-ID 2078971], DULČIC, Jakov, ... LIPEJ, Lovrenc & al.. First substantiated record of a lessepsian migrant - the dusky spinefood, Siganus luridus (Actinopterzgii: Perciformes: Siganidae), in the Adriatic Sea. Acta Ichthyologica et Piscatoria (Internet), 2011, vol. 41, št. 2, str. 141-143. [COBISS.SI-ID 2400847]. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Biotehniška Jernej Jogan fakulteta ZIG Kraj in datum: Ljubljana 9.10.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/45 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi podro čji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poro čilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj o Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poro čila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 v Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogo če navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poro čanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c 23-FE-EC-19-D6-26-D6-15-17-EE-FD-CC-A6-9F-85-56-AF-1C-49-92 končno poročilo projekta uredili: N. Jogan, T. Bačič, S. Strgulc Krajšek avtorji poglavij: M. Bačič, D. Bordjan, A. Brancelj, M. de Groot, A. Gogala, M. Govedič, N. Jogan, D. Jurc, M. Jurc, A. Kapla, I. Kos, R. Kostanjšek, A. Kobler, M. Kotarac, J. Kus Veenvliet, L. Kutnar, L. Lipej, B. Mavrič, N. Ogris, H. Potočnik, S. Strgulc Krajšek, D. Tome, G. Torkar, R. Verovnik, A.Vrezec, I. Zelnik podatki o projektu: okvir: šifra projekta: naslov projekta: nosilna raziskovalna organizacija: sodelujoče raziskovalne organizacije: zunanji sodelujoči organizaciji: sofinancerji: vodja projekta: CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013« V1 - 1089 Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov UNIVERZA V LJUBLJANI (Biotehniška fakulteta) Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica Center za kartografijo favne in flore, Antoličičeva 1, 2204 Miklavlž na Dravskem polju Zavod Symbiosis, Metulje 9, 1385 Nova vas Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Dunajska 22, 1000 Ljubljana Nejc Jogan Ljubljana, oktober 2012 Neobiota SI avenije Naslov: Neobiota Slovenije, končno poročilo projekta Projekt: Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov. Okvir: CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013«, šifra projekta: V1 - 1089 Vodja projekta: N. Jogan Uredniki: N. Jogan, T. Bačič, S. Strgulc Krajšek Avtorji: M. Bačič, D. Bordjan, A. Brancelj, M. de Groot, A. Gogala, M. Govedič, N. Jogan, D. Jurc, M. Jurc, A. Kapla, I. Kos, R. Kostanjšek, A. Kobler, M. Kotarac, J. Kus Veenvliet, L. Kutnar, L. Lipej, B. Mavrič, N. Ogris, H. Potočnik, S. Strgulc Krajšek, D. Tome, G. Torkar, R. Verovnik, A.Vrezec, I. Zelnik Recenzenti Lektor Postavitev Fotografije Dostopno na spletni strani: http://www.bioportal.si/neobiota.php CIP KAZALO 1 UVOD..............................................................................................................................................8 1.1 Pojmi..........................................................................................................................8 1.2 Vsebinsko povezani projekti....................................................................................10 1.3 Splošna problematika invazivk................................................................................12 1.3.1 Specifična situacija v Sloveniji..........................................................................12 1.3.2 Odnos do tujerodnih vrst....................................................................................15 1.4 Obdelava posameznih vrst.......................................................................................17 1.4.1 Struktura tabelarnega pregleda vrst....................................................................18 1.4.2 Nekaj sintetskih rezultatov.................................................................................22 1.4.3 Neobdelane skupine...........................................................................................26 1.5 Viri...........................................................................................................................28 2 Poti vnosa, prenosa in širjenja tujerodnih vrst.......................................................................30 2.1 Vnos, prenos in širjenje...........................................................................................30 2.1.1 Namerni vnos.....................................................................................................31 2.1.2 Namerno širjenje ................................................................................................ 32 2.1.3 Nenamerni vnos.................................................................................................. 33 2.1.4 Nenamerni prenos in širjenje.............................................................................. 33 2.1.5 Spontani vnos.....................................................................................................34 2.1.6 Spontano širjenje................................................................................................34 2.1.7 Filtriranje uspešnosti naselitve tujerodne vrste..................................................35 2.1.8 Povezanost med vzorcem širjenja/razširjenosti in potmi širjenja......................37 2.2 Viri...........................................................................................................................39 3 NEOBIOTA - MODELIRANJE RASTLINSKIH VRST.................................................................41 3.1 Uvod........................................................................................................................41 3.2 Metoda..................................................................................................................... 42 3.3 Rezultati................................................................................................................... 43 3.3.1 Stanje leta 2000..................................................................................................44 3.3.2 Napovedi po srednjem scenariju........................................................................45 3.3.3 Napovedi po pesimističnem scenariju................................................................46 3.3.4 Napovedi po optimističnem scenariju................................................................48 3.3.5 Kvantitativni povzetek kart na ravni države......................................................49 3.4 Diskusija..................................................................................................................50 3.5 Viri...........................................................................................................................51 4 VPLIV TUJERODNIH INVAZIVNIH VRST RASTLIN NA BIODIVERZITETO.............................53 4.1 Gozdovi.................................................................................................................... 56 4.2 Logi in močvirni gozdovi ........................................................................................ 56 4.3 Ruderalna in segetalna vegetacija............................................................................57 4.3.1 Naselja................................................................................................................57 4.3.2 Prometna infrastruktura...................................................................................... 58 4.3.3 Ostala infrastruktura, oziroma ruderalna rastišča...............................................58 4.4 Vodna vegetacij a.....................................................................................................58 4.4.1 Elodea canadensis..............................................................................................58 4.4.2 Pistia stratiotes...................................................................................................59 4.5 Vegetacija obrežnih pasov.......................................................................................59 4.5.1 Obrežna vegetacija ob vodotokih.......................................................................60 4.5.2 Vegetacija na prodiščih......................................................................................60 4.5.3 Obrežna vegetacija ob stoječih vodah................................................................61 4.5.4 Obrežna vegetacija ob stoječih vodah umetnega nastanka................................61 4.5.5 Obrežna vegetacija ob mrtvicah.........................................................................61 4.6 Kmetij ske površine..................................................................................................62 4.6.1 Njive...................................................................................................................62 4.6.2 Travniki..............................................................................................................62 4.7 Mokri šča..................................................................................................................62 4.7.1 Celinska mokrišča..............................................................................................62 4.7.2 Obalna mokrišča................................................................................................. 62 4.8 Habitati v območju gozdne meje.............................................................................63 4.9 Ekološke zahteve nekaterih najbolj invazivnih tujerodnih rastlinskih taksonov.....63 4.10 Vpliv taksona Fallopia x bohemica na biodiverziteto............................................63 4.11 Viri...........................................................................................................................63 5 TUJERODNE IN INVAZIVNE VRSTE V GOZDU S POUDARKOM NA DREVESNIH VRSTAH ... ......................................................................................................................................................65 5.1 Pregled zgodnejših virov o tujih drevesnih vrstah pri nas in predlogi za njihov vnos..........................................................................................................................65 5.2 Pogostej še tuj e drevesne vrste v naših gozdovih.....................................................70 5.2.1 Zelena duglazija.................................................................................................70 5.2.2 Zeleni ali gladki bor...........................................................................................71 5.2.3 Sitka....................................................................................................................71 5.2.4 Lawsonova pacipresa.........................................................................................72 5.2.5 Cemprin.............................................................................................................. 72 5.2.6 Japonski macesen............................................................................................... 73 5.2.7 Rdeči ali ameriški hrast...................................................................................... 73 5.2.8 Črni oreh.............................................................................................................73 5.2.9 Ameriški jesen.................................................................................................... 74 5.2.10 Kanadski topol................................................................................................ 74 5.3 Tuje invazivne vrste.................................................................................................74 5.3.1 Robinija..............................................................................................................74 5.3.2 Visoki pajesen....................................................................................................75 5.4 Direktne koristi tujih drevesnih vrst........................................................................76 5.4.1 Les in lesni sortimenti........................................................................................76 5.4.2 Smola.................................................................................................................. 77 5.4.3 Drugi stranski proizvodi.....................................................................................77 5.5 Tujerodne drevesne in živalske vrste v slovenskih gozdovih..................................78 5.5.1 Pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst.................................................................78 5.5.2 Tujerodne drevesne vrste v gozdnogospodarskih načrtih..................................80 5.6 Tujerodne vrste divjadi v lovskoupravljalskih načrtih............................................88 5.7 Zakonodaja s področja gozdarstva...........................................................................90 5.8 Literatura..................................................................................................................90 6 VPLIVI TUJERODNIH VRST NA DOBROBIT LJUDI V SLOVENIJI..........................................93 6.1 Uvod........................................................................................................................93 6.2 Opredelitev pojmov.................................................................................................93 6.2.1 Uporabljeni izrazi in kratice...............................................................................93 6.3 Pregled raziskav in protokol....................................................................................94 6.3.1 Vrednotenje socioekonomskih vplivov in vplivov na zravje ljudi.....................94 6.3.2 Izbira protokola in dopolnitve............................................................................98 6.3.3 Protokol..............................................................................................................98 6.4 Literatura................................................................................................................102 7 PRILAGODITEV PROTOKOLA ZA PRESOJO TVEGANJA IN ANALIZA PREDPISOV NA PODROČJU TUJERODNIH VRST.....................................................................................................104 7.1 Uvod......................................................................................................................104 7.2 Opredelitev pojmov...............................................................................................105 7.3 Protokol za presojo tveganja..................................................................................106 7.3.1 Uvod.................................................................................................................106 7.3.2 Pregled obstoječih protokolov..........................................................................108 7.3.3 Protokol za presojo tveganja za Slovenijo.......................................................116 7.4 Pregled politik in zakonodajnih mehanizmov.......................................................132 7.4.1 Uvod.................................................................................................................132 7.4.2 Konvencije in sporazumi..................................................................................132 7.5 Viri in literatura.....................................................................................................154 8 TUJERODNE VRSTE GLIV.......................................................................................................158 8.1 UVOD....................................................................................................................158 8.2 Metode dela...........................................................................................................158 8.3 Rezultati.................................................................................................................159 8.4 Viri.........................................................................................................................159 9 TUJERODNE IN INVAZIVNE RASTLINE V SLOVENIJI..........................................................161 9.1 Problematika poj avlj anj a tujerodnih vrst rastlin....................................................161 9.2 Specifična situacija v Sloveniji..............................................................................164 9.3 Arheofiti, iz obdelave izključena skupina..............................................................169 9.3.1 Zelo verjetni arheofiti (97):..............................................................................170 9.3.2 Morebitni arheofiti (127):.................................................................................170 9. 4 Ogroženost avtohtonih vrst....................................................................................171 9.5 Izpodrivanj e avtohtonih vrst..................................................................................173 9.6 Ogroženost naravnih habitatnih tipov....................................................................174 9.7 Ogroženost naravovarstveno pomembnih območij...............................................174 9.8 Glavni vektorji vnosa in širjenja............................................................................176 9.9 Možnosti monitoringa............................................................................................176 9.10 Možnosti nadzora...................................................................................................177 9.11 Uspešni primeri odstranjevanja/nadzora................................................................178 9.12 Ocena kakovosti zbranih podatkov........................................................................179 9.13 Viri.........................................................................................................................180 10 TUJERODNE VRSTE ŽIVALI....................................................................................................182 10.1 Tujerodne vrste rakov (Crustacea) celinskih voda v Sloveniji..............................182 10.1.1 Problematika pojavljanja tujerodnih vrst rakov v celinskih vodah..............182 10.1.2 Problematika v Sloveniji..............................................................................182 10.1.3 Ogroženost in izpodrivanje avtohtonih vrst..................................................185 10.1.4 Ogroženost naravnih habitatnih tipov...........................................................186 10.1.5 Ogroženost zavarovanih območij.................................................................186 10.1.6 Glavni vektorji vnosa in širjenja...................................................................186 10.1.7 Možnosti monitoringa...................................................................................187 10.1.8 Možnosti nadzora.........................................................................................188 10.1.9 Znane ocene stroškov povzročene škode......................................................188 10.1.10 Ogroženost dom orodnih vrst rakov zaradi ITV............................................188 10.1.11 Literatura......................................................................................................189 10.2 Neobiota Slovenije - Pajki (Aranea).....................................................................191 10.2.1 Tujerodne vrste pajkov.................................................................................191 10.2.2 Glavni vektorji vnosa in širjenja...................................................................192 10.2.3 Možnosti monitoringa in nadzora.................................................................192 10.2.4 Literatura......................................................................................................192 10.3 Tujerodne vrste stenic (Hemiptera: Heteroptera)..................................................193 10.3.1 Literatura......................................................................................................194 10.4 Diptera...................................................................................................................195 10.4.1 Introduction..................................................................................................195 10.4.2 Materials and methods..................................................................................195 10.4.3 Results..........................................................................................................196 10.4.4 Discussion and conclusions..........................................................................200 10.4.5 References....................................................................................................201 10.5 Tujerodne vrste hroščev (Coleoptera) v Sloveniji.................................................203 10.5.1 Problematika poj avlj anj a tujerodnih vrst hroščev........................................203 10.5.2 Problematika tujerodnih hroščev v Sloveniji................................................203 10.5.3 Ogroženost avtohtonih vrst in naravnih habitatnih tipov.............................208 10.5.4 Ogroženost zavarovanih območij.................................................................208 10.5.5 Glavni vektorji vnosa in širjenja...................................................................209 10.5.6 Možnosti monitoringa...................................................................................209 10.5.7 Možnosti nadzora.........................................................................................210 10.5.8 Uspešni primeri odstranjevanja/nadzora......................................................211 10.5.9 Znane ocene stroškov povzročene škode......................................................211 10.5.10 Ogroženost domorodnih vrst hroščev zaradi ITV........................................211 10.5.11 Literatura......................................................................................................212 10.6 Kožekrilci (Hymenoptera).....................................................................................214 10.6.1 Literatura......................................................................................................216 10.7 Metulji (Lepidoptera).............................................................................................218 10.7.1 Tujerodne vrste metuljev v Sloveniji............................................................218 10.7.2 Glavni vektorji vnosa in širjenja...................................................................219 10.7.3 Možnosti monitoringa in nadzora.................................................................219 10.7.4 Literatura......................................................................................................219 10.8 Tujerodne ribe v Sloveniji.....................................................................................220 10.8.1 Problematika v Sloveniji..............................................................................221 10.8.2 Ogroženost avtohtonih vrst...........................................................................224 10.8.3 Izpodrivanje avtohtonih vrst.........................................................................225 10.8.4 Ogroženost naravnih habitatnih tipov...........................................................226 10.8.5 Glavni vektorji vnosa in širjenja...................................................................226 10.8.6 Možnosti monitoringa...................................................................................226 10.8.7 Možnosti nadzora.........................................................................................227 10.8.8 Uspešni primeri odstranjevanja/nadzora......................................................227 10.8.9 Znane ocene stroškov povzročene škode......................................................227 10.8.10 Ogroženost domorodnih vrst te skupine zaradi ITV (iste in drugih taksonomskih skupin).....................................................................................................228 10.8.11 Viri................................................................................................................228 10.9 Tujerodne vrste ptic v Sloveniji.............................................................................229 10.9.1 Problematika pojavljanja tujerodnih vrst ptic...............................................229 10.9.2 Problematika v Sloveniji..............................................................................230 10.9.3 Ogroženost avtohtonih vrst...........................................................................233 10.9.4 Glavni vektorji vnosa in širjenja...................................................................234 10.9.5 Uspešni primeri odstranjevanja/nadzora......................................................234 10.9.6 Ogroženost naravnih habitatnih tipov...........................................................235 10.9.7 Ogroženost zavarovanih območij.................................................................235 10.9.8 Možnosti monitoringa...................................................................................235 10.9.9 Možnosti nadzora.........................................................................................236 10.9.10 Znane ocene stroškov povzročene škode......................................................237 10.9.11 Ogroženost domorodnih vrst te skupine zaradi ITV....................................237 10.9.12 Literatura......................................................................................................237 10.10 Domača mačka (Felis silvestris catus) invazivna oblika, ki ogroža naravne populacije evropske divje mačke (Felis silvestris silvestris). Študija ogroženosti v Sloveniji.............................................................................................................................239 10.10.1 Habitatni interferenčni model med domačo in divjo mačko........................240 10.10.2 Viri................................................................................................................243 11 POJAVLJANJA TUJERODNIH VRST V SREDOZEMSKEM MORJU.....................................245 11.1 Poj avlj anj e tuj erodnih vrst v slovenskem morju...................................................245 11.2 Glavni vektorji vnosa in razširjanja.......................................................................247 11.3 Vplivi na morsko okolje........................................................................................247 11.4 Ogroženost in izpodrivanje avtohtonih vrst...........................................................248 11.5 Ogroženost naravnih habitatnih tipov....................................................................248 11.6 Ogroženost zavarovanih območij..........................................................................248 11.7 Možnosti monitoringa............................................................................................248 11.8 Možnosti nadzora...................................................................................................249 11.9 Podrobnejši pregled širših skupin in vrst tujerodnih vrst v slovenskem morju.....249 11.9.1 Alge..............................................................................................................249 11.9.2 Rebrače.........................................................................................................249 11.9.3 Raki...............................................................................................................249 11.9.4 Mnogoščetinci .............................................................................................. 250 11.9.5 Mehkužci ...................................................................................................... 250 11.9.6 Ribe............................................................................................................... 250 11.10 Literatura.............................................................................................................. 250 1 UVOD Nejc JOGAN Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Tujerodne vrste so v svetovnem merilu vroča tema, s katero se različne stroke ukvarjajo zadnjih nekaj desetletij. Najbolj je izpostavljena problematika tujerodnih invazivnih vrst, ki so danes prepoznane kot eden od najpomembnejših razlogov za upadanje biodiverzitete v svetovnem merilu. Gre torej za perečo naravovarstveno problematiko, ki v Sloveniji ni nič manjša, pa čeprav se naša uradna naravovarstvena stroka problema šele začenja dobro zavedati. V povezavi s tem je prav zaskrbljujoč podatek, da še v zadnji Strategiji ohranjanja biotske pestrosti (anon. 2002) pojma »invazivna vrsta« sploh ni oziroma se pojavlja le enkrat v povezavi z mednarodnimi obveznostmi države. Omenjena Strategija je še vedno veljaven dokument, pa čeprav brez sprejetega akcijskega načrta precej neuporaben. K sreči so se stvari začele premikati na bolje tudi na formalnem nivoju in je le nekaj let za tem, konec leta 2005, tema invazivk prišla v operativni program NPVO, ki celo že do leta 2006 načrtuje pripravo strategije ravnanja s tujerodnimi invazivnimi vrstami (anon. 2006), a dlje od izražene politične volje žal ni prišlo. V formalnem pogledu je pomembna sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (anon. 2010a), ki je dotedanje ukvarjanje tega zakona, ki se je tikalo le organizmov, ki neposredno škodijo gojenim rastlinam, v več členih razširilo tudi na »škodljive organizme ali rastline s škodljivim vplivom na gospodarstvo, okolje ali družbo«, s tem pa so vsaj rastlinske invazivne vrste dobile inštitucije, pristojne za inšpekcijski nadzor (2a. člen), izvajanje fitosanitarnih ukrepov (3. člen) in pripravo ocen tveganja (76. člen). Prvi konkretni predpis na podlagi te spremembe pa je Odredba o zatiranju žvrklje (anon. 2010b). Kljub deklarativni pasivnosti naravovarstvene stroke, ki se je problematika tujerodnih invazivnih vrst še kako tiče, se v zadnjih letih vendarle premika na bolje tudi v Sloveniji. Tudi pričujoči pregled situacije v zvezi s problematiko tujerodnih vrst kaže, da je po eni strani količina znanja slovenskih ekspertov solidna in torej omogoča kvalitetno podlago za ukrepanje, a hkrati smo v zvezi s problematiko invazivnih vrst pogosto nemočni. Ta nemoč v boju proti tujerodnim vrstam se pokaže pri praktično vsaki od njih, ki je že dosegla stopnjo vsaj lokalne naturalizacije, še toliko bolj pa pri vrstah, ki so dejansko že postale invazivne. Iskanje dolgoročne rešitve težav s temi vrstami tako ne gre več v smeri morebitnega iztrebljanja, ampak žal le še v smeri iskanja znosnega sožitja z njimi. Iz vseh teh zgodb o uspehu tujerodnih vrst, ki so seveda hkrati zgodbe o neuspehu preprečevanja naselitve in širjenja teh vrst, pa si moramo za v bodoče še kako dobro zapomniti, da je učinkovito ukrepanje mogoče le v zelo incialnih fazah naseljevanja ter se na podlagi teh spoznanj več ukvarjati s preprečevanjem vnosa, napovedovanjem možnosti vnosa in zgodnjim odzivom na vnos. 1.1 Pojmi Terminologija, povezana s tujerodnimi vrstami, je tudi v mednarodnih strokovnih krogih neredko nedorečena, enako pa velja za situacijo v Sloveniji, kjer je sploh ciljno ukvarjanje s to problematiko razmeroma novo in se tako enotna in ustaljena terminologija še ni uspela razviti. Nekaj pojmov je splošno razumljivih in ne potrebujejo dodatnih zapletenih definicij, npr. tujeroden, zgodnje odkrivanje, namerno/nenamerno, hitro ukrepanje, pobeg, spontano širjenje, zatiranje, iztrebljenje, reproduktivne ovire, geografske ovire, prehodna vrsta ..., a vpeti so v kompleksen logični sistem, ki poleg njih uporablja še številne druge, šibko definirane, dvoumne, slabo prevedene ali preprosto neprimerne pojme. A še pri zgoraj omenjenih pojmih se neredko srečujejo s težavami, ena tipičnih je npr., kako obravnavati vrsto, ki je v delu obravnavanega območja domorodna in se spontano razširi na druge predele območja. A v takih primerih se ukvarjamo z mejnimi področji definicij. Nekaj v nadaljevanju naštetih pojmov pa je poskus vzpostavitve enotne terminologije . - Vnos / prenašanje / širjenje: razlikovanje med temi tremi pojmi bi ločilo med migracijami, ki so odvisne od aktivnosti človeka in spontanim širjenjem populacij tujerodne vrste. Razlika med vnosom in prenašanjem bi bila, da je vnos migracija propagul v popolnoma novo okolje (npr. drugi kontinent), prenašanje pa širjenje propagul v novem okolju. Vnos in prenašanje navadno vključujeta različne vektorje, vnos je pogoj za prvo naselitev, prenašanje pa pomaga večanju števila populacij v novonaseljenem okolju. - Nadzor / spremljanje: razlikovanje med opazovanjem namenske aktivnosti človeka (npr. uspešnost lokalnega iztrebljanja, nadzor nad potmi vnosa ipd.) za razliko od spremljanja (monitoring) nekega dogajanja, ki je od človeka neodvisno ali vsaj nenamensko (spremljanje širjenja tujerodne vrste ...). Spremljanje bi dalje delili v spremljanje vrste (specifični monitoring), spremljanje poti vnosa (delno: splošni monitoring), spremljanje taksonomske skupine (delno: splošni monitoring) itd. - Zgodnje odkrivanje: zelo pomembno v zvezi z novimi tujerodnimi vrstami, glede na to da so vse aktivnosti odkrivanja po definiciji aktivne, bi stvar lahko delili dalje na ciljno (kadar gre za namensko iskanje točno določene vrste ali skupine organizmov na mestu morebitnega vnosa ipd.) in naključno (kadar je rezultat nekih splošnih favnističnih ali florističnih raziskav, nikakor pa ne »pasivno«). - Ekološke ovire: za razliko od geografskih in reproduktivnih ovir je tu definicija manj razločna, vsekakor pa gre najverjetneje za »ekološke« in ne »okoljske« ovire, vendar je stvar diskutabilna. - Naselitev: pasivni vnos propagule še ne pomeni naselitve, torej bi bilo smiselno govoriti o naselitvi kot o uspešnem razvoju aktivne oblike organizma iz propagule, ne glede na to, ali ta aktivna oblika kasneje preživi. Seveda je smiselno govoritvi le o naselitvi v (pol)naravno okolje, nesmiselno bi bilo o tem govoriti, kadar na primer v vrtnariji vzgojijo rastlino iz uvoženih semen. - Invazivne vrste: starejša definicija CBD iz te skupine jasno izloča plevele in škodljivce, ki ne povzročajo škode v (naravnih) ekosistemih, ampak le gospodarsko škodo. Kasnejše modifikacije definicije so verjetno posledica globalnega lobiranja vplivnih sektorjev kmetijstva in zdravstva, saj so se pod pojmom »tujerodna invazivna vrsta« skrivale tudi vse višje proračunske postavke. Vendar pa je ožja definicija z biološkega in strateškega stališča pomembna: omejuje namreč skupino na vrste, ki jih dotlej ni zadevala nobena aktivnost za omejevanje, saj niso povzročale neposredne gospodarske škode, medtem ko je kmetijstvo za boj proti plevelom in škodljivcem že desetletja razvijalo metode in ukrepe boja ter imelo na to vedno velika proračunska sredstva. S stališča varstva oz. ogroženosti biodiverzitete seveda ne moremo in ne smemo primerjati negativnih vplivov invazivk (v ožjem smislu pojma) in negativnih vplivov škodljivcev in plevelov, saj le prva skupina povzroča razločno škodo naravni biodiverziteti. Res pa so posamezne vrste, ki hkrati pripadajo obema skupinama. Z dosledno uporabo ožje definicije pojma »invazivna« se tudi izognemo potrebi po prevajanju izraza »transformers«, ki ga ob širjenju pojma uvajajo za prejšnji ožji pomen. - Pravočasno obveščanje (early warning): lahko bi rekli tudi opozarjanje. Navadno se uporablja pridevnik »zgodnje«, a se zdi »pravočasno« boljše, saj natančneje opredeljuje časovno obdobje, ko je tako obveščanje še učinkovito, kar pri posameznih vrstah gotovo lahko traja desetletja dolgo, pri drugih pa je morda le opozarjanje pred prvo naselitvijo učinkovito. - Odstranjevanje / odstranitev: pomembna razlika med aktivnostmi, katerih cilj je odstranitev in samo (uspešno) odstranitvijo. V zvezi s tem bi veljalo razmisliti o delitvi aktivnosti na omejevanje, zatiranje in iztrebljanje, ki pač uporabljajo različno učinkovite metode boja proti tujerodni vrsti. 1.2 Vsebinsko povezani projekti Klub počasnemu odzivanju državnega aparata na problematiko tujerodnih in invazivnih vrst se je v zadnjem desetletju v Sloveniji že veliko premaknilo. Zbranega je veliko znanja o tujerodnih vrstah, pridobljenih je že nekaj izkušenj s poskusi odstranjevanja, naklonjenost uradnega naravovarstva in politična volja za spremembe na nivoju izvršne veje oblasti se izboljšujeta. Vse to je v veliki meri posedica resnega strokovnega angažmaja strokovnih organizacij civilne družbe, ki je nekaj najbolj prepoznavnih in vsebinsko izčrpnih izdelkov ponudila kot rezultat več projektov. Omeniti velja predvsem v celoti tujerodnim vrstam posvečena projekta Thuja 1 (Invazivne tujerodne vrste - prezrta grožnja) in Thuja 2 (Tujerodne vrste - naša skrb, moja odgovornost) ter Zavarovana območja v dinarski regiji, v okviru katerega je bila obdelana tudi zadevna problematika. Številna poglavja, ki se tičejo problematike tujerodnih in invazivnih vrst so bila tako v slovenskem prostoru že obdelana, le da je morda zaradi nizkih naklad in omejene distribucije publikacij širša strokovna javnost o njih nekoliko slabše obveščena. V okviru že zaključenega projekta Thuja 1 je izšlo 5 pomembnih strokovnih publikacij v skupnem obsegu čez 200 strani v nizkih nakladah po nekaj 100 izvodov, vendar prosto dostopnih na domači strani projekta. Poleg tega je izšla že poljudna knjižica o problematiki tujerodnih vrst na vrtovih (Kus Veenvliet & al. 2009, http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/Tujerodne_vrste.pdf), ki pa je skupno s ponatisom dosegla čez 10.000 izvodov in poskrbela za širjenje zavedanja o problematiki na najširšem področju družbe. V zborniku s strokovnega posveta (Kus Veenvliet 2009b, http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/zbornik_posvet_tujerodne_vrste.pdf) so bile na kratko predstavljene problematike tujeodnih vrst na splošno (J. Kus Veenvliet) in specifično pri rastlinah (N. Jogan) in živalih (J. Kus Veenvliet), podan je bil izčrpen pregled mednarodnih predpisov s področja tujerodnih vrst (P. Skoberne) ter pregled nacionalnih predpisov in predpisov EU s področja tujerodnih vrst (B. Tavzes). Nadalje so bili predstavljeni zadevni predpisi s področja ribištva (D. Bravničar), sistem varstva rastlin in preprečevanje vnosa tujerodnih vrst (V. Knapič) ter problematika ozaveščnja na področju tujerodnih vrst (B. Ogorelec). Zamenjave invazivnih rastlinskih vrst z neinvazEvnimi Slika 1: Naslovnice nekaterih pomembnih domačih publikacij, posvečenih tujerodnim vrstam. A. Jež (2009, http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/studija_zamenjave_invazivk _Jez2009.pdf) je obsežno obdelal zamenjave gojenih invazivnih rastlinskih vrst z neinvazivnimi z namenom informiranja širše publike vrtnarjev in ljubiteljev vrtnih rastlin. Podobno študijo ponudbe tujerodnih vrst z oceno nevarnosti za naturalizacijo sta naredila Dolenc & Jamnik (2009, http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/Zootrgovine_ studija.pdf). V okviru projekta izdelani in objavljeni informativni listi 25 rastlinskih in živalskih vrst, ki so kot posamezni izvodi na voljo na domači strani projekta (http://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/podrobni-opisi-rastlin/), so izšli tudi kot zbornik (Jogan 2009). Vsebinsko obsežen je tudi priročnik za naravovarstvene nadzornike (Kus Veenvliet 2009c, http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/Tujerodne_vrste_prirocnik.pdf), v katerem je v uvodnih poglavjih podrobno predstavljena splošna problematika tujerodnih vrst in definicije (J. Kus-Veenvliet & P. Veenvliet), sledita pa predstavitvi problematike tujerodnih rastlin (N. Jogan) in živali (J. Kus Veenvliet), ter obsežno poglavje o ravnanju s tujerodnimi vrstami (J. Kus Veenvliet), ki obravnava zadevne zakonodajne mehanizme, princip zgodnjega obveščanja ter problematiko odstranjevanja in nadzora (T. Bačič, B. Frajman, M. Lešnik). Priročnik je sklenjen s poglavjem o obveščanju in ozaveščanju ter s kratkim slovarčkom ključnih pojmov. V poročilu o tujerodnih vrstah na zavarovanih območjih sta J. Kus Veenvliet & M. Humar (2011, http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolj e/pdf/ invazivkeZtujerodne_vrste_zavarovana_obmocja_kus_veenvliet.pdf) po preglednih uvodnih poglavjih s predstavitvijo problematike tujerodnih vrst, ki je v veliki meri povzetek že objavljenih zgoraj omenjenih strokovnih zbornikov, opravili in predstavili analizo problematike tujerodnih vrst na zavarovanih območjih Slovenije. Anketiranje je obsegalo 11 zavarovanih območij, vprašalnik pa je bil podrobno razdelan in razdeljen v 6 sklopov: 1) splošne informacije o območju, 2) stanje tujerodnih vrst na območju, 3) ocena vpliva tujerodnih vrst, 4) preventivni ukrepi za preprečevanje vnosa invazivnih vrst, 5) ukrepi za odstranitev ali nadzor tujerodnih vrst ter 6) sodelovanje med organizacijami. Na podlagi zbranih in obdelanih odgovorov sta pripravili priporočila v zvezi s tujerodnimi vrstami. Kot vzpostavitev ničelnega stanja za nadaljnji monitoring tujerodnih invazivnih rastlinskih v Sloveniji je mišljen Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (Jogan & al. 2012, http://www.tujerodne-vrste .info/projekti/projekt-thuj a-2/Prirocnik-popisovanje-rastlin.pdf). Postavljena je mreža 100 stalnih popisnih ploskev velikosti 1 km2 po vsej Sloveniji in predstavljena metoda popisa 30 lahko prepoznavnih invazivnih rastlinskih vrst. Rezultati pričujočega projekta so tako le še dodaten kamenček v mozaik slovenski vednosti o tujerodnih vrstah, ki s tem gotovo ne bo sestavljen, a temelji so že začrtani in v nadaljnjih letih bomo s skupnimi močmi vedeli dovolj za učinkovitejšo akcijo. 1.3 Splošna problematika invazivk 1.3.1 Specifična situacija v Sloveniji V pogledu razvoja zgodnjih faz globalizacije ni Slovenija prav nič zaostajala za drugimi srednjeevropskimi državami. Te so v drugi polovici prejšnjega tisočletja močno intenzivirale stike z vsem preostalim svetom, hitrost medcelinskih potovanj pa se je z mesecev začela meriti v urah. To je po eni strani še povečalo izmenjavo blaga in ljudi, po drugi strani pa številnim »slepim potnikom« povečalo možnost preživetja razmer na poti. Hoten ali nehoten vnos najrazličnejših tujerodnih organizmov z vseh koncev sveta se je tako izredno povečal, s tem pa tudi verjetnost, da bo katera od tujerodnih vrst v novih razmerah lahko preživela. Tako je število tujerodnih vrst v Evropi začelo precej opazno in stalno naraščati že v 19. stoletju, v zadnjih nekaj desetletjih pa smo spričo intenzivne globalizacije po eni in sprememb v rabi prostora po drugi strani trend preživetja tujerodnih vrst očitno še povečali. K temu gotovo vplivajo tudi prvi znaki pričakovanih klimatskih sprememb. Načrtna izmenjava organizmov z drugimi deli sveta (trgovina z okrasnimi rastlinami in hišnimi ljubljenčki ipd.) je bila na naših tleh do druge svetovne vojne gotovo primerljiva z drugimi evropskimi državami, v času nove Jugoslavije je zaradi sorazmerno zaprtega trga nekoliko upadla, zadnjih 20 let pa se ponovno intenzivira in lovi svetovne trende. S tem je tudi nekoliko nihal pritisk propagul tujerodnih vrst, ki so tako ali drugače s človekovo pomočjo prišle v naše kraje. Stopnja zavedanja problematike naseljevanja tujerodnih vrst pa je v Sloveniji naraščala zelo počasi. Še v sedemdesetih letih, ko je ob svetovnem trendu izražanja skrbi za okolje tudi v Sloveniji izšla t.i. Zelena knjiga (Peterlin 1972), so se strokovnajki v glavnem ukvarjali s problemom onesnaževanja in varstva narave pred neposrednimi človekovimi posegi in delovanjem, naravovarstvo kot stroka pa je bilo pripravljeno na reintrodukcijo risa iz Karpatskih populacij, ne pa iz populacij z Balkanskega polotoka, ki jim je pred iztrebljanjem slovenski ris tudi pripadal. V osrednji naravovarstveni strokovni reviji Varstvo narave pa članka, posvečenega naravovarstveni problematiki tujerodnih vrst, do danes sploh še ni bilo. In kot je bilo že omenjeno, Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti se tem komajda dotakne. Žal pa je bilo podobno stanje »nezavedanja« tudi v mnogih drugih evropskih državah, kot svetli izjemi velja omeniti Nemčijo in Veliko Britanijo, kjer so se s problematiko ukvarjali že vsaj v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja (prim. Böcker 1995, Working group on introductions ..., 1979). Kljub nekaterim aktivnostim, ki se na področju naravovarstva v zvezi s tujerodnimi vrstami dogajajo v zadnjih letih, velja reči, da je prav pričujoči zbornik kot rezultat CRP prvi kompleksen izdelek, ki se tiče te problematike in ga je neposredno financirala država. 1.3.1.1 Biogeografija Slovenije Slovenija s svojimi 20.000 kvadratnimi kilometri in lego na severu Sredozemskega morja, na jugovzhodnem robu Alp in severnem robu Dinaridov, v stiku s Panonsko ravnino in po vrsti srečnih zgodovinskih naključij razmeroma dobro ohranjeno naravo, gotovo lahko velja za vročo točko biodiverzitete Evrope. Tezo je pred 15 leti postavil in razvil pokojni Narcis Mršič (1997) in s tedanjim znanjem se je morda res tako zdelo. Danes na tezo s časovne distance in z novim znanjem gledamo previdneje, a čeprav lahko rečemo, da je okvirček Slovenije spretno položen v prostor, da zajame kar se da veliko geomorfološko, klimatsko, hidrološko in geološko raznolikost, na enaki geografski širini vsekakor obstajajo primerjivo biodiverzitetno bogata območja, kot je na primer že sosednja Furlanija-Julijska Krajina. Kljub vsemu pa je vrstno bogastvo in ohranjenost narave na območju Slovenije dobro, kar med drugim kaže tudi največji delež pokritosti države z Natura 2000 omrežjem, ki se je po vsej EU vzpostavljalo po enakih kriterijih. Območja z dobro ohranjeno naravo so načeloma manj občutljiva za vdore tujerodnih vrst, kljub temu pa se v Sloveniji tudi po številu tujerodnih vrst dobro kosamo s sosednjimi državami. Tu seveda prihaja do navzkrižja, invazivne tujerodne vrste posredno in neposredno ogrožajo avtohtone vrste, kar se še posebej vidi npr. v obrečnih habitatnih tipih. Težava je v tem, da vrstno bogastvo nekega habitatnega tipa gledamo brez časovne dimenzije. Poplavni gozdovi z mrtvicami ob reki Muri tako veljajo za zatočišče mnogih redkih in ogroženih vrst poplavnih gozdov, znanje o njih pa se je nabiralo desetletja. Če se v poznem poletju sprehodimo skozi te poplavne gozdove, vsaj v zeliščni plasti skorajda ne srečamo več avtohtonih rastlinskih vrst, vse je izpodrinila združba kakih 10 invazivnih zeli, ki so k nam prišle iz Azije ali Amerike. Tudi tega dejstva se zavedamo. Težko pa je razmišljati o obeh dejstvih hkrati: če so bili naravni poplavni gozdovi bogati s številnimi redkimi in ranljivimi avtohtonimi vrstami, danes pa so do nerazpoznavnosti predrugačeni, potem je seveda popolnoma logično, da so številne populacije teh avtohtonih vrst preprosto uničene. Ob hitrosti širjenja invazivk in nesistematičnem zbiranju florističnih podatkov se sicer lahko tudi tolažimo, da je kako redko rastišče izpred 10, 20 ali 30 let preživelo, a preverjati tega dejansko ne gre nihče. Pri dani geografski poziciji Slovenije so bila spontana širjenja tujerodnih vrst, ki so se že ustalile v kateri od bližnjih držav, tudi prek meja Slovenije vedno enako nezadržna. V tem pogledu je Slovenija široko odprta proti Italiji preko navezave Vipavske doline na Furlansko nižino, proti Madžarski in ravninski Hrvaški pa z navezavo Prekmurja na Panonsko nižino. Biogeografski koridorji proti Avstriji in severni Italiji so po drugi strani v veliki meri onemogočeni z Alpami, proti Hrvaški pa z obsežnimi naravnimi gozdovi. Glavna rečna koridorja, ki Slovenijo povezujeta s soseščino, sta Drava in Mura. In če pogledamo zemljevide največje gostote pojavljanja tujerodnih vrst v Sloveniji, prav ravninski tok Drave in Mure po tem prednjači. S stališča edafskih razmer je Slovenija raznolika, a v zahodni polovici izrazito prevladuje apnenec, medtem ko je vzhodna polovica petrografsko bolj raznolika in z večjim deležem silikatnih kamnin. Drugi pomembni faktor, ki vpliva na lokalno možnost za preživetje tudi za tujerodne vrste, je klima. Dve skrajni območji Slovenije sta najtoplejši del Primorske (Obala, spodnja Vipavska dolina) z milimi zimami in vročimi poletji ter visokogorje (Alpe in Snežnik). Preostalo območje Slovenije ima zmerno podnebje, proti vzhodu nekoliko bolj celinsko (vendar letna količina padavin ne pade pod 600 mm), proti zahodu bolj vlažno (na Dinarsko-Alpski pregradi pade od 1800 pa do preko 3000 mm padavin). Hidrologija Slovenije je predvsem za razumevanje vzorcev pojavljanja vodnih vrst še kako pomembna, hkrati pa se je treba zavedati, da sta jadransko in črnomorsko povodje za naravne migracije vodnih vrst organizmov popolnoma izolirani, imata lastno biogeografsko zgodovino že od zadnjih obdobij terciaija dalje. Za vodne organizme, avtohtone v enem od povodij, tako pomeni tujerodnost že selitev za nekaj kilometrov zračne razdalje v drugo povodje. Tega so se vse premalo zavedali ribiči, ki so desetletja popolnoma nekritično doseljevali organizme iz tujine ali jih preseljevali med povodji. Mreža stoječih voda je v Sloveniji v glavnem sekundarnega nastanka, le malo je res naravnih jezer v Alpah. Ob interpretaciji selitev organizmov med jezeri se je treba zavedati, da posamezna stoječa vodna telesa v biogeografskem smislu predstavljajo otoke. Če so ti dovolj dolgo ločeni, je tudi njihova biogeografska zgodovina različna in predstavlja že vnos organizma iz sosednjega, morda le nekaj km oddaljenega jezera, tujerodni vnos. 1.3.1.2 Stopnja preučenosti tujerodnih vrst Pri floristiki in favnistiki je bil interes za preučevanje tujerodnih vrst pogosto manjši od interesa za avtohtone rastline in živali. Še posebej velja to za namenoma vnešene tujerodne vrste, ki so jih na tak ali drugačen način gojili in je bilo zato njihovo občasno pojavljanje v naravi razmeroma pogosto. Večji interes so vedno vzbudile tujerodne vrste, ki so v naš konec sveta prišle spontano, brez namenskega posredovanja človeka. Še posebej pa, kadar so bile to vrste, ki so povzročale neposredno škodo kateri od gospodarskih panog, na primer kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu, živinoreji itd. Take vrste preprosto veljajo za škodljivce in z njimi se posamezne stroke intenzivno ukvarjajo ter imajo razvite ustrezne predpise za nadzor nad njimi. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je kvaliteta pozanvanja tujerodnih vrst vedno vsaj delno odvisna od neposredne škode, ki jo te vrste povzročajo človeku. Tako je naše znanje najbolj šibko in vrzelasto pri skupinah organizmov, ki nimajo neposrednega škodnega učinka, ki se preprosto umestijo v ekološke niše, ki so s človekovega pridobitniškega stališča razmeroma nepomembne. Celotne taksonomske skupine so prav zaradi tega slabo preučene in v takih skupinah je gotovo raven znanja o tujerodnih organizmih še slabša. Pri obdelavi posameznih tujerodnih vrst naše favne in flore je bila kvaliteta podatkov številčno ovrednotena in iz tega lahko približno ocenimo kvaliteto predstavljenih podatkov, hkrati pa tudi potrebe po nadaljnjem raziskovanju. V splošnem pa lahko rečemo, da so kapacitete strokovnjakov na področju splošne floristike in favnistike razmeroma šibke, za številne taksonomske skupine sploh nimamo strokovnjakov, spet druge so pokrite le v aspektih, ki so neposredno zanimivi za pridobitno dejavnost človeka. 1.3.2 Odnos do tujerodnih vrst 1.3.2.1 Širša javnost Širša javnost se problematike tujerodnih vrst zaveda zelo medlo. V glavnem je zavedanje o problemih povezano z nekaterimi vrstami, ki neposredno ogrožajo človeka, kot so na primer tigrasti komar, pelinolistna žvrklja, koloradski hrošč, račja kuga. Po drugi strani ima širša javnost v glavnem izredno pozitiven odnos do eksistencialno nepomembnih tujerodnih organizmov, torej tistih, brez katerih bi prav lahko preživeli, a jih vnašamo v naše okolje zaradi okrasa, zabave, prostočasnih aktivnosti, pouka ... Prav te vrste pa so pogosto tiste, ki jim je pot v naravo odprta s pomočjo nekritičnih lastnikov, ki ob čiščenju vrta kot nekaj samoumevnega odpadne rastline vržejo na gozdni rob ali v bližnji ribnik izpustijo rdečevratko, ko jim prerase akvarij, ali celo v naravi »sejejo« tujerodne glive z močnimi psihoaktivnimi snovmi, ker si tega ne upajo početi doma. Miselnost, da so živali ali rastline pač živa bitja, ki naj jih nikar ne ubijajmo, je namreč globoko vcepljena v vseh nas in preprosto del vrednostnega sistema. Ljubiteljskega akvarista bomo tako kljub vsemu teoretičnemu znanju o problematiki tujerodnih vrst težko prepričali, da preveliko rdečevratko evtanazira (kar v praksi pomeni skuha ali zamrzne), ko je vendar tako »samoumevno«, da jo je bolje izpustiti v naravno okolje. Prav sistematično pa so v tem pogledu škodljivi nekateri zapriseženi ljubitelji živali, ki na primer skrivaj izpuščajo živali s farm kožuhovinarjev v naravo ali pa »krasijo« skalovje v divjini z eksotičnimi rastlinami (primer znan s Šmarne gore (Šuštar 1998) in pobočij Nanosa). Kar nekaj interesnih skupin ljudi je, ki s svojim odnosom do rastlin ali živali sistematično povzročajo vnos ali širjenje tujerodnih organizmov. Čebelarji tako širijo robinijo in nekatere poznocvetoče invazivne rastline (zlate rozge, dresnike, žlezavo nedotiko, amorfo). Lovci so precej nekritični pri izpuščanju tujerodnih vrst divjadi, hkrati pa precej izbirčni, ko bi bilo treba kako tujerodno vrsto živali zaradi škodljivosti iztrebljati, a zanje ni lovno zanimiva (npr. nutrija). Da bi rastlinojede živali odvrnili od bližnjih njiv, za škodo na katerih morajo plačevati, jim na gozdnih jasah nasajajo topinambur in na krmišča nasipavajo divji kostanj. Ribiči prakticirajo popolnoma nekritično vlaganje tujerodnih vrst rib, podobno pa se dogaja tudi v gozdarski praksi, čeprav je treba priznati, da je gozdarstvo v zadnjih letih močno popravilo svojo doktrino v sonaravni smeri. A dokler praktiki na terenu še vedno delajo enako kot so pred desetletji, nam moderna doktrina ne pomaga kaj dosti. Tudi vpliv vrtičkaijev sega vse dlje in dlje od njihovih vrtov, tako lahko vse pogosteje srečujemo okrasne zasaditeve na križiščih daleč od naselij, tujerodne okrasne rastline krasijo okolico planinskih koč, barvite otočke volčjega boba kmetje med košnjo pustijo nedotaknjene ... Za zasaditev razkopanih površin ob cestah so že od nekdaj uporabljali (tujerodne) okrasne rastline, danes pa nasvete o zasaditvah tujerodnih vrst najdemo v številnih načrtih krajinskih arhitektov, in to zunaj urbanega okolja. Kako spremeniti odnos do problema tujerodnih vrst pri ljudeh, ki so popolnoma prepričani v svojo dobronamernost in koristnost delovanja, hkrati pa njihovo početje zagovarjajo še nekateri gorečni tolerantneži, ki negativni odnos do tujerodnih organizmov, ki se ga trudimo oblikovati pri širši javnosti, enačijo z rasizmom, šovinizmom ipd., kar so seveda negativne kategorije v medčloveških odnosih? V zadnjih letih je bilo preko izobraževanj učiteljev, študentov, naravovarstvenih nadzornikov in skupin širše javnosti vloženega veliko truda v oblikovanje pravilnega odnosa do tujerodnih vrst, tako je na primer samo knjižica Tujerodne vrste - ubežnice z vrtov (Kus Veenvliet & al. 2009a) v okviru projekta Thuja dosegla čez 10.000 gospodinjstev, kar je za slovenske razmere neverjeten uspeh in še je povpraševanje po njej. A preoblikovanje mentalitete, v kateri so globoko zasidrani nekateri popolnoma drugačni koncepti, je izredno postopen in dolgotrajen proces. 1.3.2.2 Gospodarske panoge Odnos širše javnosti se kaže tudi v odnosu gospodarskih panog, ki so do problematike tujerodnih vrst v veliki meri brezbrižne. Še posebej, če s svojimi dobičkonosnimi aktivnostmi ustvarjajo dobiček prav s prodajo tujerodnih vrst (vrtnarije, vivaristične trgovine, pa tudi drevesnice). Podobna brezbrižnost se kaže pri panogah, ki s svojo dejavnostjo omogočajo širjenje tujerodnih vrst in bi jim nadzor nad tem pač povečeval stroške (cestarska podjetja, gradbeništvo, železnice, ves mednarodni transport...). Le panoge, ki jim tujerodne vrste povzročajo neposredno škodo, se s svojim odnosom načelno bližajo splošnemu negativnemu odnosu do teh vrst oziroma visoki stopnji previdnosti ob uvajanju katere od njih (kmetijstvo, gozdarstvo). A tudi pri teh je pričakovani dobiček pogosto pomembnejši od morebitnega tveganja ob vnosu tujerodne vrste. Treba se je zavedati, da korporacije nimajo lastne morale. Njihov vrednostni sistem ima eno samo merilo uspeha, ki je dobiček. Če neke navidezno okolju prijazne aktivnosti pomenijo povečanje dobička zaradi večje naklonjenosti potrošnikov do prav te korporacije, bodo do okolja prijazne. Vendar le dokler pričakovani dobiček presega strošek s to okoljsko prijaznostjo. Do večje okoljske prijaznosti, kar vključuje tudi spremenjen odnos do tujerodnih vrst, jih lahko prisili le stroga zakonodaja, ki se jo tudi izvaja. A še tu se pokaže, da si nekateri najmočnejši gospodarski subjekti preprosto lahko privoščijo, da ne spoštujejo predpisov. DARS in Slovenske železnice, ki upravljata z največjimi površinami strnjeno poraslimi z žvrkljo, ki bi jo od leta 2010 morali učinkovito odstranjevati (anon. 2010), se preprosto izgovarjata, da bi bil to prevelik strošek. Tudi predpise jemljejo korporacije z enakim odnosom: dokler je verjetnost izterjane kazni zaradi kršitve predpisa manjša od dobička, če se predpisa ne spoštuje, je zanje predpis pač nepomemben. V splošnem pa velja, da je slovenska zakonodaja na temo tujerodnih vrst izredno šibka in nedorečena. Postopno se sicer pripravlja strategija EU, na podlagi katere bi tudi posamezne države članice morale razviti ustrezne mehanizme za nadzor in odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst, a do realizacije vpliva te strategije za slovenske razmere je še daleč. 1.3.2.3 Stroka S tujerodnimi vrstami se ukvarjajo različne stroke, a s stališča našega projekta je najbolj pomembno, kakšen je odnos naravovarstva. Naravovarstvo danes v Sloveniji predstavlja nekaj državnih inštitucij (MKO, ARSO) in javnih zavodov (npr. ZRSVN), samo stroko pa sooblikujejo še nekatere študijske smeri na več študijskih programih, med njimi je bil najpomembnejši interdisciplinarni podiplomski študij Varstvo naravne dediščine na Univerzi v Ljubljani. Zaposleni na omenjenih inštitucijah in diplomanti omenjenega študija skupaj predstavljajo nekaj 100 naravovarstvenikov, ki sestavljajo uradni del stroke. K temu lahko prištejemo še nekaj naravovarstveno usmerjenih nevladnih organizacij, ki pomembno prispevajo k oblikovanju stroke. Če jemljemo program študija Varstva naravne dediščine s številnimi nosilci in diplomanti, Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti, pri oblikovanju katere je sodelovalo veliko število avtorjev in glasilo Varstvo narave, ki je edina vsebinsko ozko usmerjena periodična publikacija v slovenskem jeziku kot odraz stanja stroke, potem lahko z gotovostjo zatrdimo, da je zavedanje resnosti problema tujerodnih invazivnih vrst s strani stroke šibko in trenutnemu razpoložljivemu znanju neprimerno. Vsekakor velja pohvaliti angažma nekaterih posameznikov, a do oblikovanja jasnega odnosa stroke do problematike je očitno še daleč. 1.3.2.4 Zakonodaja Kot je bilo že omenjeno, je trenutno razpoložljiva slovenska zakonodaja s področja tujerodnih vrst nedodelana in vrzelasta, manjkajo predvsem nižji pravni akti, ki bi omogočali izvajanje načelnih prepovedi Zakona o ohranjanju narave in nekaterih drugih sorodnih zakonov, ki se tičejo lovstva, ribištva in kmetijstva. Več o tej tematiki v poglavju J. Kus Veenvliet in v poglavjih B. Tavzes in P. Skoberneta v zborniku s strokovnega posveta v okviru projekta Thuja 1 (Kus Veenvliet 2009b). 1.3.2.5 Škoda, ki jo povzročajo tujerodne vrste Ocena škode, ki jo s svojim pojavljanjem in širjenjem povzročajo posamezne tujerodne vrste je v slovenskem merilu prvič ocenjena v poglavju Gregorja Torkaija. Tudi v svetovnem merilu ni enostavne splošne ocene škode, ki jo povzročajo tujerodne invazivne vrste, vsekakor pa se ocene gibljejo v vrtoglavo visokih vsotah. Samo zaradi navidez banalnega povzročanja senenega nahoda v jeseni je škoda, ki jo zaradi ambrozije čuti javna zdravstvena blagajna Nemčije ocenjena na 12 M eur letno. Pimentel in sodelavci (2005) omenjajo obsežno študijo, ki je za časovno obdobje 85 let škodo zaradi tujerodnih vrst v ZDA ocenila na skoraj 100 milijard dolarjev, ta pa postopoma narašča in je danes samo zaradi škode, ki jo povzročajo tujerodne rastline ocenjena na 25 milijard dolarjev letno, vsi tujerodni orgnaizmi skupaj (v to so všteti tudi patogeni mokrobi) pa okrog 120 milijard dolarjev letno. To pa je okrog 5% prihodkov v državni proračun ZDA. Če to ekstrapoliramo na svetovni nivo, pridemo do čisto nepredstavljivih številk. Tudi v Sloveniji situacija ni dosti boljša, čeprav klimatske razmere nekoliko omilijo najbolj uničujoče vplive tujerodnih invazivnih vrst, ki so na primer v ZDA vezane na subtropske predele Floride. Ob približno 40 milijard evrov državnega proračuna bi 5% predstavljalo 2, če to prepolovimo pa 1 milijardo evrov. To pa nikakor niso zanemarljive številke. 1.4 Obdelava posameznih vrst Kriterije za vključitev in obdelavo posamezne tujerodne vrste je bilo zaradi specifike posamezne taksonomske skupine težko popolnoma poenotiti, tako da je bilo posameznemu obdelovalcu prepuščeno, da osnovni nabor znakov po potrebi modificira. Osnovno izhodišče je bilo, vključiti neobioto. Vrste, torej, ki se v Sloveniji pojavljajo prostoživeče in so prvič prišle v naše kraje pred manj kot 500 leti. Razlogov za izključitev arheobiote je več in jih tukaj ne bi podrobno ponavljali, bistveno pa je, da je večina predstavnikov arheobiote na našem ozemlju že tisočletja in so torej faze prilagajanja na nove razmere tako s stališča tujerodne vrste kot s stališča avtohtonih življenjskih združb že davno minile. Med vključenimi predstavniki neobiote se je stopnja obdelave nadalje razlikovala med dvema skupinama, prvo so predstavljale (potencialno) invazivne vrste, katerih neposredni vpliv na našo naravo je opazen ali bi tak lahko postal, sodeč po načinu naturalizacije v sosednjih območjih. Pri teh vrstah se je poleg ostalih značilnosti obdelalo še grobo razširjenost po biogeografskih območjih Slovenije, ocenilo specifično ogrožene habitatne tipe, višinski pas pojavljanja ter vektorje in poti širjenja. Za vse vključene vrste, torej tudi le prehodno, redko ali lokalno pojavljajojče se, pa se je tabelarno predstavilo naslednje podatke: latinsko ime, slovensko ime, prvi podatek o pojavljanju v Sloveniji, domovina, pojavljanje v sosednjih državah (iz podatkovne baze DAISIE), stopnjo naturaliziranosti, pogostnost, trend, zanesljivost ocene, ključni vir in opombe. Obdelava posamezne vključene vrste je bila različno zahtevna, saj je bila količina že zbranega znanja lahko precej različna, a na podlagi vse te analize je bil pripravljen tabelarni pregled vrst s podatki (xls v priponki). Struktura pregleda je pojasnjena v nadaljevanju. 1.4.1 Struktura tabelarnega pregleda vrst 1.4.1.1 Latinsko ime Strokovno ime skupaj z avtorsko okrajšavo, kakršno je trenutno veljavno po kodeksu botanične ali zoološke nomenklature in glede na stopnjo znanja in razumevanja sistematike posamezne taksonomske skupine. Kakor je še do nedavnega veljalo, da je ta nomenklatura dokaj stabilna, v zadnjih dveh desetletjih doživlja izredno neprijetne spremembe zaradi modernih spoznanj molekulatne sistematike. To žal pomeni, da so nekatera danes veljavna imena precej drugačna od tistih, ki jim lahko v literaturi sledimo v zadnjih 200 letih, hkrati pa lahko v zelo bližnji prihodnosti pričakujemo še nove taksonomske nomenklatorne rošade. S tem projektom na to žal nimamo vpliva, vsekakor pa bo v bodoče pomembno vzdrževanje ažurnosti baze podatkov. 1.4.1.2 Slovensko ime Kadar je bilo na voljo slovensko ime, smo ga dodali. Zlasti pri tujerodnih vrstah je s tem pogosto težava, tudi ko vrsta postane že pogostejša in torej interes širše javnosti za to vrsto narase, se pogosto pragmatično uporablja zgolj transl?iteracijo strokovnega imena, kot npr. pri ambroziji (Ambrosia sp.). Takemu imenu težko rečemo »slovensko«. A vendar smo ga vključili v obravnavo, kadar je bilo na voljo. Veliko pa je tudi vrst, ki nikdar ne bodo imele slovenskega imena in bi bilo nasilno oblikovanje imen nesmiselno. 1.4.1.3 Prvi podatek v Sloveniji Prvi pojav vrste na ozemlju neke države je zelo redko opažen. Navadno na terenu vrsto zaznamo z nekajletno do celo nekaj desetletno zamudo, ko postane njeno pojavljanje dovolj pogosto, da ne more več uiti pogledu terenskega florista ali favnista. Tudi poročanje o novoodkritih vrstah pogosto ni zelo ažurno in se znajdejo na seznamih flore in favne šele ob izidu kake regionalne monografije. Temu primerno je tudi naše vedenje o pojavljanju tujerodnih vrst na videz skokovito naraščalo. Če pa pogledamo dolgoročne trende, lahko skozi 19. in 20. stoletje opazimo precej enakomerno naraščanje števila tujerodnjih vrst, le pri nekaterih skupinah z razločno bolj strmim trendom v zadnjih desetletjih. Prvi podatek o pojavljanju v Sloveniji je tako najboljša ekspertna ocena, ki je včasih vezana na konkretno objavo o odkritju neke vrste, lahko pa se nanaša na neko posplošeno objavo (npr. Kranjska v 19. stoletju), iz katere sklepamo, da velja tudi za ozemlje današnje Slovenije. Letnica prvega pojava vrste na območju je praviloma dokumentirana tudi z obravnavo v ključnem navedenem viru, vendar pa to ni vedno nujno. Stopnja nezanesljivosti navedene letnice je tako gotovo vsaj desetletje, lahko pa tudi več desetletij, tako da moramo biti ob nadaljnji interpretaciji teh podatkov previdni. 1.4.1.4 Domovina Razmeroma groba geografska oznaka primarnega območja uspevanja vrste. Navadno gre za del kontinenta (V Az = vzhodna Azija) ali v primeru ožje razširjenih vrst za manjše območje (JV Ee (Balkan) = Balkanski polotok kot del jugovzhodne Evrope). Pri nekaterih vrstah je že primarno območje razširjenosti obsegalo dele več kontinentov ali pa so se že tako zgodaj razširile, da je danes težko natančno ugotoviti, s katerega kontinenta (npr. trop = tropski predeli). Predvsem pri taksonomsko bolj zapostavljenih skupinah, kot so npr. glive, je v več primerih primarno območje razširjenosti preprosto neznano (t. i. kriptogene vrste) in je vrsta znana samo kot predstavnik neobiote v tistih predelih sveta, kjer se je pač nedavno pojavila. Nadaljnje analize spektra tujerodnih vrst po izvoru so bile narejene na grobem nivoju kontinentov in še v teh primerih so nekatere vrste upoštevane dvakrat (npr. JV Ev + Z Az se upošteva kot Evropo in Azijo), druge pa preprosto zanemarjene (npr. hort = vrsta, ki je najverjetneje rezultat vrtnarske selekcije). 1.4.1.5 Pojavljanje v sosednjih državah (iz podatkovne baze DAISIE) Pojavljanje vrst v sosednjih državah, katerega poznavanje je ključno za razumevanje morebitnega spontanega širjenja vrst, je bilo zaradi izredno razpršene in neenotne literature za floro in favno teh držav preprosto povzeto po podatkovni bazi, ki je rezultat nedavnega projekta DAISIE (http://www.europe-aliens.org), ki se je na nivoju EU trudil vzpostaviti čimbolj popolno evidenco tujerodnih vrst. Tako kompleksna baza seveda nikoli ne more biti popolna, delno je njena zastarelost posledica dejstva, da je ne vzdržujejo več, delno pa rezultat raznorodnih vhodnih podatkov, ki so bili dani na voljo javnosti leta 2009. Kadar je posamezni ekspert imel na voljo bolj ažurne podatke, je to polje popravil. 1.4.1.6 Stopnja naturaliziranosti Po začetnih diskusijah o možnosti poenotenja kazalca naturaliziranosti se je izkazalo, da je enotne kriterije za zelo različne skupine organizmov praktično nemogoče vzpostaviti, zato smo se dogovorili, da posamezni avtor za obravnavo svoje taksonomske skupine stopnje od 1 do 5 pač primerno prilagodi oziroma interpretira. Skrajni vrednosti označujeta (1) prehodno pojavljanje nekega tujerodnega organizma ter (5) invazivnost. Vmesne vrednosti pa (2) redko, (3) raztreseno, (4) naturalizirano pojavljanje ter (0) neznani tip pojavljanja. Z »redkim« pojavljanjem je mišljeno, da vrsta tu in tam lahko ustvari majhne populacije, ki niso popolnoma prehodnega značaja, z »raztresenim« pojavljanjem so mišljene razmeroma številčnejše, med seboj nepovezane populacije v različnih delih Slovenije, ki pa še vedno ostajajo majhne in niso popolnoma naturalizirane, »naturalizirano« pojavljanje pa pomeni popolno vključitev populacij v avtohtone življenjske združbe. Populacije so trajne, medsebojno povezane v metapopulacijo. »Invazivno« pojavljanje označuje naturalizirane vrste, ki s svojo množičnostjo in/ali načinom vključitve v avtohtone življenjske združbe povzročajo razločne spremembe v delovanju in/ali zgradbi avtohtonih ekosistemov. Pri tem imamo v mislih predvsem naravne (katerih oblikovanost ni odvisna od človeka) in polnaravne (katerih oblika je odvisna od rednega človekovega vpliva, vendar ne z načrtnim naseljevanjem drugih vrst, npr. travniki) ekosisteme. Kategorija tujerodnih vrst, kot so npr. pleveli na obdelovanih površinah in škodljivci gojenih rastlin, ki bi jo po nekaterih definicijah lahko uvrstili med invazivne, pade po naši kategorizaciji med (4) naturalizirane, saj je njihov življenjski prostor del agroekosistema, ki je v celoti plod rednega in intenzivnega človekovega delovanja in vpliva. S stališča narave je pojavljanje teh vrst pogosto nepomembno, kmetijstvo kot panoga, ki ji tovrstni organizmi povzročajo največ škode, pa ima razvite svoje strategije in metode za boj proti plevelom in škodljivcem. 1.4.1.7 Pogostnost Podobna lestvica kot za stopnjo naturaliziranosti je bila uporabljena tudi za pogostnost pojavljanja posamezne tujerodne vrste. Poleg kategorije (0) za neznano je bilo še 5 kategorij od (1) posamič, preko (2) lokalno, (3) raztreseno in (4) razširjeno do (5) pogosto. Kadar so populacije vedno majhne, le z nekaj primerki, ocenimo pojavljanje kot (1). Če prihaja v lokalnih ustreznih ekoloških razmerah do razvoja večje populacije, ki pa ostaja strogo vezana na ožje območje, označim pojavljanje kot (2). Podobno možičnost lahko dosežejo tudi vrste, ki se pojavljajo razpršeno (3) s številnimi majhnimi populacijami. Kadar pa gre za pojavljanje razpršeno po vsej Sloveniji z različno velikimi, lokalno tudi zelo velikimi populacijami, govorimo o (4) razširjenem pojavljanju. Če je tujerodna vrsta razširjena po vsem ozemlju Slovenije in lahko njene populacije srečamo res kjerkoli v lokalno ustreznih razmerah, označimo to pojavljanje kot (5) pogosto. 1.4.1.8 Trend S trendom spreminjanja pogostnosti smo skušali oceniti hitrost šrjenja oziroma upadanja populacij posamezne tujerodne vrste. Načeloma se seveda tujerodne vrste širijo, vendar je znanih tudi kar nekaj primerov, ko se je neka tujerodna vrsta v določenem času pojavljala bolj množično, nato pa so se njene populacije zmanjšale ali je celo izumrla. To je označeno z oceno (-1). Kadar gre za zelo postopno širjenje populacij, ko se npr. vzorec razširjenosti vrste v 50 letih ni bistveno spremenil, hkrati pa vemo, da se lokalno populacije vrste širijo, označimo to z (1), če pa gre za intenzivno širjenje na velike razdalje in hkrati za množično širjenje ustaljenih populacij, je ocena (2). Tipične invazivke imajo tako oceno (2), številne naturalizirane vrste (1), pri mnogih vrstah pa je količina razpoložljivega znanja o njihovem pojavljanju tako šibka, da trend spreminjanja njihovih populacij označimo z (0): neznan ali miruje. 1.4.1.9 Zanesljivost ocene Z ocenami od 1 do 5 smo preprosto ocenili, kako zanesljiva je dana ocena stanja posamezne vrste. Kadar je količina razpoložljivih podatkov izredno majhna, ko na primer temelji naše poznavanje pojavljanja vrste na enem samem starem podatku, je ocena lahko seveda le slaba (1), kadar pa gre za vrste, ki jih zadnja leta redno spremljamo in opazujemo, razumemo njihovo širjenje in razraščanje, poznamo njihov način življenja in naseljevanja novih območij ... je ocena lahko zelo zanesljiva (5). Za interpretacijo podatkov je izredno pomembno, da se zavedamo te zanesljivosti. Obenem nam tako nizka ocena zanesljivosti kaže na potrebo po previdni interpretaciji, po drugi strani pa na veliko potrebo po nadaljnjem raziskovanju konkretne tujerodne vrste. 1.4.1.10 Ključni vir Kar precejšnje število vrst ima za pojavljanje na območju Slovenije na voljo en sam pisni vir ali celo le ustni podatek ali primerek v biološki zbirki. V takih primerih seveda ni bilo dileme, kateri vir navesti. Številne vrste, predvsem tiste, ki povzročajo škodo, pa imajo v pisnih virih na desetine, stotine ali celo tisoče podatkov. V takih primerih je bil kot ključni vir po možnosti izbran tisti, ki se čim bolj izčrpno ukvarja s problematiko tujerodnosti te konkretne vrste, kar navadno ni najstarejši vir, ampak pogosto eden od nedavno publiciranih, ki pa načeloma vsebuje tudi pregled zgodovine pojavljanja vrste. 1.4.1.11 Opombe Glede na specifiko pojavljanja posamezne vrste bi lahko seveda pod opombe napisali marsikaj, a omejili smo se na podatke, povezane z morebitnimi pozitivnimi pomeni posamezne vrste za človeka ter z rangom za potrebo po prednostnem ukrepanju proti tej konkretni vrsti. 1.4.1.12 Razširjenost po biogeografskih območjih Slovenije (za TIV) Da bi spravili podatke razširjenosti o tujerodnih vrst v Sloveniji na enotni imenovalec, je bila uporabljena enostavna delitev na 6 fitogeografskih območij (M. Wraber 1962), ki kljub svoji površnosti pač velja za eno od splošno sprejetih in najdlje uporabljanih delitev, ki obenem razdeli celotno območje Slovenije na 6 primerljivo velikih delov: alpsko (AL), dinarsko (DN), predalpsko (PA), preddinarsko (PD), submediteransko (SM) in subpanonsko (SP) fitogeografsko območje. Biogeografsko dobro omejeno proti preostali Sloveniji je submediteransko območje, kjer se kaže močen vpliv sredozemske klime in s tem z milimi zimami in vročimi poletji omogoča uspevanje številnim tujerodnim vrstam, ki drugod po Sloveniji propadejo. Alpsko fitogeografsko območje je v smislu Wraberja zelo široko začrtano, dejansko obsega najvišje visokogorske predele Slovenije, hkrati pa tudi vse predgorje in sega vse do 200 m nad morjem, zaradi česar je izredno heterogeno. Podobno je z dinarskim območjem, ki obsega višje predele severozahodnih odrastkov Dinaridov. Subpanonsko in preddinarsko območje bi lahko obravnavali tudi kot vzhodni vinorodni predel Slovenije, predalpsko območje pa je nekako vmes med vsemi. Biogeografsko najpomembnejša je meja med DN in SM ter višinska meja med montanskim in subalpinskim višinskim pasom, ki v glavnem leži v alpskem območju na meji prehoda strnjenega naravnega gozda v subalpinska grmišča (ruševje). S stališča problematike tujerodnih vrst je za zdaj visokogorsko območje Slovenije skorajda neprizadeto. 1.4.1.13 Specifično ogroženi habitatni tipi (za TIV) Izredna ekološka plastičnost organizmov, še posebej tujerodnih vrst, ki se v novem okolju šele postopno prilagajajo in vzpostavljajo ravnotežje z lokalno floro in favno, nam povzroča tudi težavo pri prepoznavanju specifičnih habitatnih tipov, v katerih poteka širjenje neke tujerodne vrste. Zato so bili ti habitatni tipi zgolj opisno predstavljeni z glavnimi skupinami. Tudi za nadaljnje analize so ti podatki zato omejeno uporabni. Precej bolje se je zanesti na fitocenološke podatke, ki nam vsaj za rastlinske vrste lahko natančneje ponudijo oris za neko invazivko značilnega habitatnega tipa. Več o tem v poglavju I. Zelnika (poglavje 4: Vpliv tujerodnih invazivnih vrst rastlin na biodiverziteto). 1.4.1.14 Višinski pas pojavljanja (za TIV) Štirje glavni višinski pasovi z značilnimi biomi so v Sloveniji nižinski (približno do 600 m n. m.), montanski (600 do približno 1500/1600 m), subalpinski (više do približno 1900 m) in najvišji alpinski. V nižinskem pasu predstavljajo značilno vegetacijo različni listopadni gozdovi predvsem s hrasti in gabri, v montanskem pasu je glavni gradnik naravne gozdne vegetacije bukev, v njegovem najvišjem, t.i. altimontanskem pasu tudi naravna smrečja, za subalpinski pas so značilna grmišča, večinoma z ruševjem (redkeje z zeleno jelšo), v alpinskem pasu pa uspevajo le še travišča. Ti tipi vegetacije nudijo tudi značilna okolja za širjenje posameznih tujerodnih vrst, ki pa se še pogosteje širijo po degradirani krajini, ki je rezultat večtisočletnega človekovega delovanja in se prav tako v posameznih višinskih pasovih pojavljajo značilne polnaravne ali v celoti antropogeno pogojene rastlinske združbe. 1.4.1.15 Vektorji in poti širjenja (za TIV) Podobno kot velja za značilne habitatne tipe, so tudi vektorji širjenja pri tujerodnih vrstah lahko precej raznoliki. Zelo pogosto je tudi po ustalitvi tujerodne populacije še vedno pomemben dejavnik pasivnega transporta človek, npr. s prenašanjem zemlje in gradbenega materiala, s transporti vseh vrst, tudi z namenskim širjenjem nekaterih tujerodnih vrst, poleg tega pa vsak tujerodni organizem bolj ali manj uspešno širi svoje populacije z mehanizmi, ki so njemu lastni. Tudi poenotenje obravnave teh vektorjev najrazličnejših skupin organizmov je tako izredno nehvaležna naloga in pri interpretaciji rezultatov moramo biti previdni. Je pa za posamezno vsto zelo pomembno, kakšni so vektorji njenega nadaljnjega širjenja, saj lahko le z razumevanjem tega uspešno ukrepamo. Več o tej temi v poglavju N. Jogana in I. Kosa. 1.4.2 Nekaj sintetskih rezultatov Kot je bilo že rečeno, se z rezultati tega projekta dodaja pomemben kamenček v mozaik poznavanja tujerodnih vrst na Slovenskem, ki je bil v zadnjih nekaj letih že kar dobro zastavljen. Groba ocena pričakovanega števila tujerodnih vrst se je gibala okoli 1500, zdaj pa smo po kritični obravnavi obdelanih taksonomskih skupin in načelni izločitvi arheobiote prišli do številke blizu 1000, kar je vsekakor odličen rezultat za prvi projekt kompilacije znanja o teh vrstah v Sloveniji. Tudi razločno velik delež rastlinskih vrst proti ostalim skupinam je čisto primerljiv z evropskimi študijami (Olenin 2009). Kakovost obdelanosti posamezne taksonomske skupine je še vedno precej raznolika, a izredno pomemben korak je bil že premik pozornosti biološke stroke k tujerodnim vrstam in z njimi povezani problematiki. Tudi predložene tabelarne obdelave taksonomskih skupin so zaradi izredno različnih izhodišč še vedno zelo raznorodne in povzetki zato težavni, a vsaj za slabih 600 vrst, za katere so vsa polja tabele izpolnjena, lahko naredimo nekatere povzetke. Vzorec splošnega stanja tujerodnih vrst v Sloveniji se s temi že dobro odraža in tudi nadaljnje dopolnjevanje seznama v nadaljnjih letih ga ne bo močno spremenilo. Število vrst neobiote na ozemlju današnje Slovenije je postopno naraščalo od srede 18. stoletja, ko se na naših tleh pojavijo prvi zanesljivi in uporabni floristični in favnistični pisni viri. Spodnji graf razločno kaže približno linearno naraščanje skupnega števila tujerodnih vrst od srede 19. stoletja do pred približno dvema desetletjema, ko se je trend naraščanja števila pospešil (vmesne stopničke krivulje seveda niso realne, ampak artefakt zaokroženih ocen ali letnice izidov pomembnejših florističnih in favnističnih knjig). Ali je pospešen trend zadnjih dveh desetletij realnost, ali morda rezultat večjega usperjenega interesa v te vrste, je zelo težko ugotoviti, a glede na intenzivnejše procese globalizacije in večjo degradacijo naravnega okolja se zdi verjetno, da je to hitrejše naraščanje števila tujerodnih vrst vendarle dejstvo. Hitrost je tako prešla iz približno 2 novi tujerodni vrsti na leto v 10 na leto, kar je seveda razločna razlika, ki pa je študije na širšem območju ne zaznavajo (recimo Pyšek & al. 2009), medtem ko se razločno kaže v podrobni analizi neofitov češke flore nekako od 1960 dalje (Pyšek & al. 2012), še posebej pri neofitih z drugih kontinentov. Seveda vse te vrste ne bodo postale naturalizirane, niti ne invazivne, a vnos se očitno povečuje in s tem se bo gotovo hitreje povečevalo tudi število invazivnih vrst. Še posebej velja ob tem pomisliti na večjo pogostost katastrofičnih dogodkov, povezanih s klimatskimi spremembami, ki večinoma favorizirajo invazivne vrste. 600 H 500 -400 - 300 -200 - I mocO® 1 100 - jr» rJi 0---1-1-1-1-1- 1750 1800 1850 1900 1950 2000 Slika 2: Postopno naraščanje števila tujerodnih vrst v Sloveniji. Če gledamo na tujerodne vrste Slovenije s stališča njihovih primarnih arealov, po pričakovanju daleč prevladujeta (Severna) Amerika in Azija, natančneje klimatsko primerljivi predeli teh dveh celin. Precej manjši delež tujerodnih vrst izvira iz Afrike in Avstralije, pa tudi sredozemskih vrst ali vrst iz drugih predelov Evrope je manj. Tu gre seveda za posledico načelne izločitve arheobiote, ki je ključno preoblikovala našo floro in favno v tisočletjih po ledenih dobah in se selila predvsem iz bližnjih, kontinentalno povezanih predelov, pa je naša raziskava ni zajela. Tudi v nadaljnjih desetletjih lahko pričakujemo največji vnos tujerodnih vrst z omenjenih dveh celin severne poloble. S _oo * J _„■ • I fI if • ■ 250 200 150 100 50 Ev Med Af Az Am Avst 0 Slika 3: Število tujerodnih vrst glede na geografski izvor. Legenda: Ev - Evropa, Med - Mediteran, Af - Afrika, Az - Azija, Am - Amerija, Avst - Avstralija. Povezanost med ocenjeno pogostostjo in stopnjo naturaliziranosti tujerodnih vrst je pričakovana, zelo razločno pa kaže tudi dejstvo, da je delež redkih efemernih tujerodnih vrst v naši flori in favni daleč večji od deleža naturaliziranih in invazivnih, kar pa nikakor ne pomeni, da bodo vsa ta pojavljanja danes prehodno pojavljajočih se vrst v prihodnjih letih ostala prehodna. Prav med temi vrstami bo gotovo potekala postopna selekcija naturaliziranih ali celo invazivnih. 140 120 100 80 60 40 20 nat pogostnost 5 Slika 4: Povezava med pogostostjo in naturaliziranostjo tujerodnih vrst. Na videz velika hiba tabelarno zbranih rezultatov je pogosto nizka ocena zanesljivosti ocen. Na spodnjem grafu vidimo, da je kar za približno eno tretjino ocenjenih tujerodnih vrst kvaliteta ocene slaba do zelo slaba. A v resnici tovrstnih podatkov nikakor ne smemo jemati kot v celoti slabih, le pri interpretaciji moramo biti previdni. Vsaka ocena posamezne vrste je pač rezultat dela eksperta za posamezno taksonomsko skupino in vsak od nas je v zbiranje podatkov vložil toliko truda, kot je bilo v danih razmerah pač mogoče. Nekatere skupine so pač bolje raziskane, druge slabše. Še posebej velik je delež prehodno pojavljajočih se vrst med tistimi, s slabo oceno, kar je tudi razumljivo, saj so to vrste, ki so bile pogosto enkrat samkrat najdene nekje na ozemlju Slovenije in je to edini podatek o njih, s katerim razpolagamo. Pogosto gre še za stare podatke, ker pač vrsta kasneje ni bila več najdena, a prav tako jo je bilo potrebn vključiti. Preostali dve tretjini vrst s srednje in dobro kvaliteto ocene seveda lahko interpretiramo z dosti višjo stopnjo zaupanja. Poleg različnih stopenj zanesljivosti ocen se pri nekaterih taksonomskih skupinah pojavljajo vrzeli pri nekaterih poljih tabele. Posamezni avtor se je pač odločil, na kak način lahko dogovorjeno strukturo tabele smiselno uporabi, saj je koncept obdelave skupin različen in s tem tudi razpoložljivost podatkov. Podrobnejša pojasnila o razlogih za take vrzeli in o modificirani interpretaciji posameznih stopenj ocen so navedena pri besedilni predstavitvi posamezne taksonomske skupine. 1 2 3 4 5 zanesljivost ocene Slika 5: Zanesljivost ocene po kategorijeh naturaliziranosti. Če v grobem pogledamo, kako je s pojavljanjem obdelanih tujerodnih vrst znotraj posameznega fitogeografskega območja Slovenije, vidimo, da se kakih 70 tujerodnih vrst pojavlja po vsej Sloveniji, ostale pa različno v različnih območjih. Največje skupno število tujerodnih vrst se pojavlja v submediteranskem in subpanonskem območju, v vsakem skoraj po 200, le nekoliko manj v predalpskem, presenetljivo pa se zdi, da imajo ostala tri območja, vključno z alpskim, spet primerljivo število tujerodnih vrst. Ob interpretaciji tega grafa se je vsekakor treba zavedati, da stolpci niso aditivni, saj se posamezne vrste pojavljajo lahko le v 1, druge pa v več območjih. 250 □ posamezna območja ■ vsa Slovenija 200 150 100 -50 0 AL Slika 6: Pojavljanje 1.4.3 Neobdelane skupine Od začetka projekta je bilo jasno, da v tako kratkem času in s tako nepopolno skupino sodelujočih ekspertov nikakor ne bomo mogli pokriti vseh taksonomskih skupin, potrudili pa smo se pokriti tiste, za katere je bila ekspertiza znotraj skupine sodelavcev zadostna. Zavestno so tako ostale neobdelane nekatere taksonomske skupine, za katere je znano, da imajo tudi v Sloveniji večje število tujerodnih vrst, kot na primer mehkužci (npr. španski lazar Arion lusitanicus - Velkovrh 2003, školjka trikotničarka Dreissena polymorpha - Černač & Arnuš 1995), želva rdečevratka Trachemys scripta ssp. elegans (Veenvliet & Kus Veenvliet 2009), itd. Še posebej so številne skupine tujerodnih vrst med kmetijskimi škodljivci, kar je preprosto presegalo raven ekspertize naše skupine sodelavcev. Samo s preprosto primerjavo seznama DAISIE in podatkov v bazi Centra za kartografijo favne in flore smo lahko izluščili še teh 112 taksonov, ki so v Sloveniji najverjetneje tujerodni, a zahtevajo obravnavo specialistov, ki jih v tej projektni skupini nismo imeli: Abgrallaspis cyanophylli (Signoret, 1869); Acizzia acaciaebaileyanae (Froggatt, 1901); Acizzia jamatonica (Kuwayama, 1908), azijska bolšica; Acyrthosiphon caraganae (Cholodkovsky, 1908); Anadara inaequivalvis (Bruguière, 1789); Anadara transversa (Say, 1822); Anaphothrips obscurus (Müller, 1776), ameriški travni resar; Aonidiella aurantii (Maskell, 1879); Aphis glycines Matsumura; Aphis gossypii Glover, 1877; Arcuatula senhousia (Benson in Cantor, 1842); Arion lusitanicus Mabille, 1868, portugalski lazar (španski lazar); Aspidiotus destructor Signoret, 1869; Aspidiotus perniciosus Cimst., ameriški ali kalifornijski kapar; Aspidiotus spinosus Comstock, 1883; Aulacaspis pentagona Nemst., murvov kapar; Aulacaspis yasumatsui Takagi, 1977; Bemisia tabaci (Gennadius, 1889), tobakov ščitkar; Blatta orientalis (Linnaeus, 1758), kuhinjski ščurek; Brachidontes pharaonis (Fischer, 1870); Bursatella leachii de Blainville, 1817; Ceroplastes japonicus Green, 1921, japonski kapar; Chaetosiphon fragaefolii (T.D.A. Cockerell, 1901), bela jagodova uš; Chrysomphalus aonidum (Linnaeus, 1758); Chrysomphalus dictyospermi (Morgan, 1889), rdeči pomarančni kapar; Coccus pseudomagnoliarum (Kuwana, 1914); Conomurex decorus (Röding, 1798); Crassostrea gigas (Thunberg, 1793); Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881), ameriški kapar; Diaspis boisduvali Signoret, 1869; Diaspis coccois Lichtenstein, 1882; Diaspis echinocacti (Bouché, 1833); Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), potujoča trikotničarka; Dysmicoccus brevipes (Cockerell, 1893); Echinothrips americanus Morgan, 1913, ameriški resar; Eriosoma lanigerum (Hausmann, 1802), jablanova krvava uš, krvava uš; Eupteryx decemnotata Rey, 1891; Eupulvinaria hydrangeae Steinweden, 1946; Frankliniella occidentals (Pergande, 1895), cvetlični resar; Furchadaspis zamiae (Morgan, 1890); Globodera pallida Stone, bela krompirjeva ogorčica; Globodera rostochiensis (Wollenweber, 1923), rumena krompirjeva ogorčica; Hauptidia distinguenda (Kirschbaum, 1868); Heliothrips haemorrhoidalis (Bouché, 1933), rastlinjakov resar; Helix lucorum Linnaeus 1758; Hemiberlesia cyanophili Sig.; Hercinothrips femoralis (O. M. Reuter, 1891), sladkornopesni resar; Heterodera glycines Ichinohe, 1952, sojina ogorčica; Heterodera schachtii Schmidt, 1871, pesna ogorčica; Heterodera schachtii ssp. rostochiensis Kemn., krompirjeva ogorčica; Illinoia liriodendri (Monell, 1879), tulipanovčeva listna uš; Japananus hyalinus (Osborn, 1900), javorov ploskoglavi škržatek; Kuwanaspis pseudoleucaspis (Kuwana, 1923); Lecanium arion Ldgr.; Lecanium oleae (Bern.), Wallk.; Lepidosaphes beckii (Newman 1869); Macrosiphum euphorbiae (Thomas, 1878), velika krompirjeva uš; Meloidogyne ethiopica Whitehead, 1968, ogorčica koreninskih šišk; Metcalfa pruinosa (Say, 1830), medeči škržatek; Microcephalothrips abdominalis Crawford, 1910; Musculista senhousia Benson, 1842; Myzocallis walshii Monell, 1897; Neopulvinaria innumerabilis (Rathvon, 1854), veliki trtni kapar; Oceanaspidiotus spinosus (Comstock, 1883); Orientus ishidae Matsumura, 1902, japonski škržatek; Parthenolecanium fletcheri (Cockerell, 1893); Parthenothrips dracaenae Heeger, 1854, palmin resar; Periplaneta americana (Linnaeus, 1758), ameriški ščurek; Perna perna Linnaeus, 1758; Perna picta; Phylloxera vitifoliae Fitch, trtna uš; Pinctada imbricata Röding, 1798; Pinctada radiata (Leach, 1814); Pinnaspis aspidistrae (Signoret, 1869); Pinnaspis strachani (Cooley, 1899); Planococcus ficus (Signoret, 1875); Prokelisia marginata (Van Duzee, 1897), japonski škržatek; Pseudaulacaspis cockerelli (Cooley, 1897); Pseudaulacaspis pentagona (Targioni-Tozzetti, [1886]), murvov kapar; Pseudemys scripta elegans (Wied-Neuwied, 1839), rdečevratka; Pseudococcus adonidum L.; Pseudococcus calceolariae (Maskell, 1879); Pseudococcus longispinus (Targioni Tozzetti, 1867); Pseudococcus viburni (Signoret, 1875); Pulvinaria floccifera (Westwood 1870); Pulvinaria hydrangeae Steinweden, 1946, hortenzijev kapar; Pulvinariella mesembryanthemi (Vallot, 1829); Quadraspidiotus perniciosus (Comstock, [1881]), ameriški kapar; Rapana thomasiana; Rapana venosa (Valenciennes, 1846), priseljena rapana; Ripersiella ficaria (Williams, 2004); Saccostrea commercialis; Saccostrea glomerata (Gould, 1850); Saissetia coffeae (Walker, 1852); Saissetia oleae (Olivier, 1791), oljkov kapar; Saxostrea commercialis Iredale & Roughley, 1933; Scapharca inaequivalvis (Bruguière, 1789); Scaphoideus titanus Ball, 1932, ameriški škržatek; Sinanodonta woodiana (Lea, 1834), kitajska brezzobka; Spilococcus mamillariae (Bouché, 1844); Stictocephala bisonia Kopp & Yonke, 1977 zelena grbavka (bivolček); Strombus decorus (Röding, 1798); Tapes philippinarum Adams & Reeve, 1850, filipinska vongola; Testudo graeca Linnaeus, 1758, mavrska kornjača; Testudo hermanni Gmelin, 1789, grška kornjača; Trachemys scripta elegans (Wied-Neuwied, 1839), rdečevratka; Trachemys scripta scripta (Schoepff 1792), rumenovratka; Trialeurodes vaporariorum (Westwood, 1856), rastlinjakov ščitkar; Viteus vitifoliae (Fitch, 1855), trtna uš; Viteus vitifolii Fitch, trtna uš; Xenostrobus securis (Lamarck, 1819); Xiphinema rivesi (Dalmasso, 1969). V bodoče bo vsekakor smiselno, da se vzpostavi enotni katalog tujerodnih vrst za Slovenijo kot del sistema pravočasnega obveščanja in zgodnjega odkrivanja ter hitrega ukrepanja na lokalno pojavljanje novih populacij. 1.5 Viri anon. (2002): Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 78 str. anon. (2006): Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005-2012 (Ur. l. RS 2/2006) anon. (2010a): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C), Ur. l. RS 36/2010 anon. (2010b): Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Uradni list RS, št. 63/2010: 9687. Bocker R. & al. (1995): Gebietsfremde Pflanzenarten. Auswirkungen auf einheimische Arten, Lebensgemeinschaften und Biotop; Kontrollmoglichkeiten und Management. Eco Med Verlagsgesellschaft AG & Co. KG, Landsberg. 215 pp. Černač B., Arnuš U. (1995): Ni ovir za - ali Dreissenapolymorpha (Pallas) tudi v Sloveniji. Proteus 58(6): 6769. Dolenc B., Jamnik M. (2009: Invazivne vrste akvarijskih/terarijskih živali in rastlin v slovenskih ZOO trgovinah. Študija v sklopu projekta Tujerodne vrste - prezrta grožnja. Grahovo, Zavod Symbiosis. 35 pp. Jež A. (2009): Zamenjave invazivnih rastlinskih vrst z neinvazivnimi. Študija v sklopu projekta Invazivne tujerodne vrste - prezrta grožnja (projekt Thuja). Grahovo, Zavod Symbiosis. 18 pp. Jogan N. (ur.) (2001): Gradivo za Atlasflore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Jogan N. (ur.) (2009): Tujerodne vrste - Informativni listi izbranih vrst. Projekt Thuja. Zavod Symbiosis, Grahovo. Jogan N. (2007): Kazalci okolja v Sloveniji: [NB09] Rastline - invazivne vrste. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Spletna stran: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=133 Jogan N., Eler K., Novak Š. (2012): Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Nova vas: Zavod Symbiosis. 54 pp. Kus Veenvliet J, Veenvliet P., Bačič M., Frajman B., Jogan N., Strgulc Krajšek S. (2009a): Tujerodne vrste -ubežnice z vrtov. Zavod Symbiosis, Grahovo. 24 pp. Kus Veenvliet J., Humar M. (2011): Tujerodne vrste na zavarovanih območjih. Poročilo o aktivnosti za krepitev zmogljivosti v sklopu projekta WWF Zavarovana območja v dinarski regiji. Kus Veenvliet J. (ur.) (2009b): Tujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta, Ljubljana, 10. marec 2009. Grahovo, Zavod Symbiosis. 88 pp. Kus Veenvliet J. (ur.) (2009c): Tujerodne vrste: priročnik za naravovarstvenike. Grahovo, Zavod Symbiosis. 53 pp. Mršic N. & al. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - "vroča točka" Evrope. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstuo narave. 129 pp. Olenin S. (2009): Introduction to the species list. V: DAISIE Handbook of alien species in Europe. Springer, Dordrecht. 129-132. Peterlin S. (ur.) (1972): Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji. Prirodoslovno društvo Slovenije, Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije Ljubljana. pp: 255. Pimentel & al. (2005: Update on the environmental and economic costs associated with alien-invasive species in the United States. Ecological Economics 52: 273-288. Pyšek P. & al. (2009): Alien vascular plants of Europe. V: DAISIE Handbook of alien species in Europe. Springer, Dordrecht. 43-61 Pyšek P. & al. (2012): Plant invasions in the Czech republic. Preslia 84: 575-629. Šuštar F. (1998): Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami. Flora, mikoflora in vegetacija. ZRC SAZU Ljubljana. Veenvliet P., Kus Veenvliet J. (2009): Rdečevratka Trachemys scripta, Informativni list 10, Spletna stran projekta Thuja (3. 10. 2012): www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF10-rdecevratka.pdf. Velkovrh F. (2003): Mehkužci - Mollusca. V: Sket B., Gogala M., Kuštor V. (ur.): Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 109-132. Working group on introductions ... (1979): Wildlife introductions to Great Britain. Nature Coservation Council. 33 pp. Wraber M. (1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio Acta Geobotanica (The Hague) 17 (1-6): 176-199. 2 POTI VNOSA, PRENOSA IN ŠIRJENJA TUJERODNIH VRST Nejc JOGAN, Ivan KOS Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Bistveni dejavnik, brez katerega tujerodnih vrst ne bi bilo, je vnos na neko novo območje s pomočjo človeka. S tem človek hote ali nehote nekemu organizmu pomaga premagati geografske ovire, ki so ta organizem dotlej zadrževale znotraj njegovega območja naravne razširjenosti (primarnega areala). Ob tem se je gotovo treba zavedati, da tudi primarni areali niso nekaj popolnoma stabilnega, vsaj pred kakimi 10.000 leti, ob koncu pleistocena, se je večina arealov vrst severne poloble po naravni poti začela postopno prilagajati novim klimatskim razmeram, nekateri organizmi so uspeli novonastale niše zasesti hitro, v desetletjih, morda stoletjih, drugi, kar predvsem velja za rastline, so za poledenodobna širjenja po naravni poti potrebovali tisočletja. Ker pa je zadnjih 10.000 let tudi človekov vpliv na naravo vse večji in večji, so že naši davni predniki pri širjenju organizmov hote ali nehote sodelovali (namerno, nenamerno prenašanje). Tako so recimo postopno prišle z Bližnjega vzhoda številne kulturne rastline vse do Skandinavije, podobno so se širila območja gojenja udomačenih živali, vzporedno s širjenjem teh pa so se širili številni pleveli, škodljivci, zajedalci, ali pač vrste, vezane na preprosto kulturno krajino. Ker so te stare tujerodne vrste večinoma imele že tisočletja časa, da so se prilagodile novim razmeram, ker so jih v glavnem prinesli le nekaj 1000 kilometrov daleč, prenašanje pa je bilo zelo postopno, ker je tudi dokumentov o njihovi tujerodnosti razmeroma malo (pisnih virov izredno malo, subfosilno ohranjene le nekatere skupine organizmov), je pri številnih od teh starih tujerodnih vrst, ki bi jim lahko skupno rekli arheobiota, danes že zelo težko ugotoviti, da niso popolnoma avtohtone (domorodne). Popolnoma druga pa je situacija z vrstami, ki so se skokovito širile s pomočjo človeka v zadnjih 500 letih. Te so novonaseljena območja naselile razmeroma nedavno, časa za postopno prilagajanje je bilo tako razmeroma malo, pogosto so jih prenesli na tisoče kilometrov daleč na druge celine, ki jih velika večina teh vrst brez pomoči človeka prav nikakor ne bi mogla doseči. Hkrati pa so vse te selitve vrst v zadnjih nekaj stoletjih vse bolje dokumentirane s pisnimi viri in zbirkami, tako da o tujerodnosti teh organizmov praviloma ni nobenega dvoma. Ker zaradi njihove nedavne naselitve ravnotežje v avtohtonih ekosistemih pogosto še ni na novo vzpostavljeno, so populacije takih tujerodnih vrst neredko izpostavljene močnim nihanjem. Po eni strani gre lahko tudi za hitra izumiranja majhnih populacij slabo prilagojenih tujerodnih vrst, po drugi strani, kar je še posebej problematično, pa za hitra in burna širjenja in večanja številčnosti populacij teh prišlekov, seveda vsaj do neke mere na račun avtohtone biote. Te tujerodne vrste predstavljajo neobioto nekega območja in jim posveča v zadnjih desetletjih pozornost več strok, še posebej naravovarstvo in biogeografija. 2.1 Vnos, prenos in širjenje Pri premagovanju razdalj, ki jih je tujerodna vrsta morala uspešno premagati, lahko ločujemo tri faze: vnos, prenos in širjenje. Te tri faze imajo pogosto različne vektorje, za vnos na novo območje je po definiciji odgovoren človek, širjenje pa se praviloma dogaja spontano, z enakimi mehanizmi širjenja populacij, kot jih je vrsta imela v svojem primarnem okolju. Prenos oziroma prenašanje v novem okolju je prav tako lahko del aktivnosti človeka, vendar so tu vključeni drugi vektorji, s katerimi se propagule širijo na kratke razdalje. Če je na primer za medkontinentalni vnos odgovoren kontejnerski ladijski transport, je za prenašanje neke vrste na ožjem območju odgovorno gradbeništvo s prevažanjem gradbenih materialov in zemljine. Za razumevanje fenomena pojava tujerodne vrste na nekem območju je pomembno razlikovati med namernimi in nenamernimi vnosi, poznati ključne vektorje prenašanja v novi domovini in razumeti biologijo širjenja. Razlikovanje med namernimi in nenamernimi tipi antropogenega prenašanja propagul je izredno pomembno tudi zaradi oblikovanja pravnih predpisov, ki se tičejo nadzora nad transportom. Namerni transport propagul je tako z ustrezno ciljano zakonodajo načeloma lažje nadzirati oziroma preprečiti, vendar pa pri tem naletimo na druge težave kot je npr. popolna neobvladljivost svetovne internetne trgovine ali pritisk močnih lobijev proti vzpostavitvi učinkovitih pravnih mehanizmov. Prav tako seveda vsaka formalna prepoved neke tržno zanimive aktivnosti le prestavi ravnotežje ponudbe in povpraševanja ter s tem povezano poviša ceno. To se zelo dobro vidi na primerljivi problematiki neobvladljive trgovine z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jo poskuša nadzorovati izredno močen mednarodni formalni mehanizem CITES (Bolješič 2002). Nenamerni transport propagul bi lahko primerjali s kolateralno škodo. V interesu panog, ki omogočajo nenamerni transport, je seveda, da tega transporta sploh ne bi bilo. Žal pa to pomeni veliko več vlaganja v postopke sterilizacije, čiščenja, daljše čakalne dobe v karantenskih območjih pristanišč ipd., kar za neko transportno panogo preprosto pomeni dodatni strošek. Tako se tudi tu s strožjimi predpisi npr. o balastnih vodah pri čezoceanskem ladijskem prometu le premakne ravnotežje med tveganjem višjih zagroženih kazni in verjetnostjo dobičkov, kar pa v resnici malo vpliva na bistveno zmanjšanje nenamernega pretoka propagul tujerodnih vrst. Pri tem se je treba še posebej zavedati specifike transporta živih organizmov: za uspešno naselitev nove celine je precej vseeno, ali tja pride en sam osebek oziroma le nekaj osebkov, ali pa v enkratni pošiljki na tisoče. Če bodo namreč razmere za naturalizacijo ustrezne, bo tudi sprva majhno število osebkov že v nekaj letih ustvarilo populacijo, primerljivo s tisto, ki je posledica enkratnega množičnega vnosa propagul. Res imamo tu opraviti z verjetnostjo, da je ob večjem vnosu propagul bolj verjetno kateri od organizmov bolje prilagojen na nove razmere, a v končni fazi je vzpostavitev populacije neke vnaprej prilagojene vrste na drugem, ekološko primernem koncu sveta, žal bolj vprašanje časa. 2.1.1 Namerni vnos Okrasne in užitne rastline, domače živali, kožuhovinarje, lovno divjad, vse pogosteje tudi eksotične živali, ki jih gojijo v vivarijih ali akvarijih je človek že od nekdaj namensko prenašal na večje razdalje, tudi med celinami. Tu pogosto spoloh ni šlo za neposreden dobičkonosni interes, v botanične vrtove so na primer prinašali vrste z vsega sveta zgolj zaradi veselja do vrtnarskega zbirateljstva ter učnih namenov, tako da ima vsak povprečno velik botanični vrst več 1000 vrst, veliki vrtovi pa celo več 10.000 rastlinskih vrst trajno prisotnih. In hkrati poteka redna izmenjava propagul med botaničnimi vrtovi, samo razmeroma majhen Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima vzpostavljeno vsakoletno izmenjavo semen s skoraj 300 drugimi vrtovi (Bavcon 2008). Vsaka v botanični vrt prinešena vrsta z drugega konca sveta tam doživi posebno nego in cilj vrta je, ohraniti vrsto živo, uspešno jo razmnoževati itd. Seveda so številne vrste iz botaničnih vrtov čez čas začele bežati v okolico, nekaterim je to uspelo hitro po naselitvi, druge so potrebovale stoletja postopnega prilagajanja na nove življenjske razmere. Še pred nekaj desetletji so bili v naših krajih prav botanični vrtovi s svojo vzpostavljeno izmenjavo semen vektorji vnosa največjega števila tujerodnih rastlinskih vrst z vsega sveta, v zadnjih letih pa se je tudi pestrost komercialne ponudbe rastlin na našem trgu izredno povečala. K temu lahko prištejemo še izredno nenadzorljivo internetno naročanje semen z vseh koncev sveta, ki je danes dostopno vsakomur in je učinkovit nadzor nad njim nemogoče vzpostaviti. Tudi pri neposredno uporabnih tujerodnih vrstah je podobno. Človek že več tisočletij goji organizme za hrano in druge potrebe ali pa preprosto zaradi ljubiteljskega gojenja (čemur so omenjeni botanični vrtovi najbliže). Prav ljubiteljsko gojenje najrazličnejših rastlin in živali se je množično začelo po industrijski revoluciji, v zadnjem obdobju pa je dobilo izjemne razsežnosti. To se kaže tako v profesionalni gojitvi, trgovini, množičnem domačem gojenju in nenazadnje tudi v številu zavrženih osebkov in vrst, spuščenih v prosto okolje. Nedavna študija v Veliki Britaniji je tako odkrila nenavadno visoko korelacijo med številom vrst tujerodnih rib v posamezni mlaki in oddaljenostjo najbližje trgovine z akvarijskimi živalmi (Copp & al. 2006). Nadzor nad namernim vnosom z vzpostavitvijo ustreznih pravnih mehanizmov načeloma ni težaven, v praksi pa je situacija popolnoma drugačna. Na svetovnem nivoju je namreč prisotnih veliko izredno vplivnih lobijev, ki se trudijo onemogočiti vzpostavitev učinkovitih mehanizmov. Krovna organizacija, ki prepračuje vzpostavitev mednarodnega sistema za omejevanje trgovine s tujerodnimi organizmi, je Svetovna trgovinska organizacija, ki ob vsaki priliki brani prost pretok blaga in storitev. Situacija v Sloveniji ni tako dosti slabša kot v drugih državah EU, res pa je, da so posamezne države članice uspele doseči prepovedi vnosa in prodaje za posamezne tujerodne invazivne vrste, a žal gre tu le za poskuse odpravljanja posledic, ko je nepopravljiva škoda že povzročena. 2.1.2 Namerno širjenje Podobno kot z namernim vnosom je tudi z namernim širjenjem tujerodnih organizmov. Dogajalo se je že v davni preteklosti. Tako je na primer znano, da so Rimljani namerno širili domači kostanj, žajbelj, vrtnega polža celo v Veliko Britanijo, kunce po vsem Sreozemlju ... Tu seveda govorimo o nekaj tisočletij starih naselitvah, vrste, ki so bile predmet teh uspešnih selitev, štejejo med arheobiota. V zvezi z nadzorom nad namernim širjenjem danes smo možnost nadzora na mejah izgubili z vstopom v EU in kasneje Šengensko območje. Mehanizmi namernega širjenja so podobni mehanizmom namenskega vnosa, a delujejo na manjšem geografskem območju, znotraj EU ali znotraj Slovenije. Tu gre za drobno trgovino z rastlinami, akvarijskimi živalmi in drugimi »hišnimi ljubljenčki«, ribogojnice, drevesnice, vse mogoče posredovalnice rastlin in živali, namenske sejme, izmenjavo preko oglasov v časopisih in preko interneta. Celo ribarnice, ki prodajajo žive rake ali ribe, so del mreže namernega širjenja tujerodnih vrst, saj »ljubitelji živali« neredko z najboljšimi nameni kupljeno žival »osvobodijo« v bližnjem potoku ali mlaki. Za neposredno namerno širjenje tujerodnih vrst v naravo so pogosto odgovorne skupine z jasno izraženimi parcialnimi interesi, kot so na primer čebelarji. Ti na primer v imenu Čebelarske zveze javno govorijo o načrtovanem uvozu in sajenju 100.000 sadik nekoliko bolj medonosne robinije, za katero že dolgo vemo, da je ena od najbolj invazivnih tujerodnih vrst. Tako kot je zelo težko vzpostaviti mehanizme pravnega nadzora na mednarodnem nivoju, je tudi na nacionalnem nivoju situacija enako težka, spet nastopajo močni lobiji, ki jih zastopajo posamezni resorji, spet je politična volja šibka in zavezujočih mednarodnih dokumentov ni dovolj. 2.1.3 Nenamerni vnos Številne neželene tujerodne vrste, ki so že po drugih koncih sveta postale invazivke, škodljivci ali pleveli, z množičnostjo svojega pojavljanja ter posledično velikim številčnim pritiskom razširjanja svojih propagul slej ko prej kot neželeni potniki pridejo tudi v čezoceanske transporte. Verjetnost ugodnih razmer za vzpostavitev populacije na drugem koncu sveta pa je pogosto povečana že s tem, da je transport propagul vezan na namenski transport propagul ali živali gostiteljske vrste, vrste, s katero živi neka vrsta v komenzalističnem odnosu, kulturne rastline, v katere sestojih je neka vrsta tipični plevel itd. Gre skratka za ekološko navezanost med vrsto, ki jo transportirajo namerno, in drugo, ki je neželena, vendar je težko doseči popolno odstranitev njenih propagul. Na ta način so gotovo že v tisočletjih po ledenih dobah skupaj s semeni žit z Bližnjega vzhoda prišli v naše kraje segetalni pleveli, tako se je s »semenskim« krompirjem po 1. svetovni vojni razširil v Francijo koloradski hrošč in od tam dalje po Evropi, gotovo se je tako pojavila v Evropi tudi žvrklja, najverjetneje kot neželena primes semen sončnic ali soje iz Amerike. Zelo verjetno sta bili tudi severnoameriški travi vitkoplodni in prezrti plodomet (Sporobolus vaginiflorus in S. neglectus) prvič uspešno naseljeni v Evropo prav na območju cone A, ki je bila nekaj let po 2. svetovni vojni pod zavezniško vojaško upravo. Nadzor nad nenamernim vnosom je v formalnem smislu vzpostavljen, težava pa je, da vsake posamezne propagule še tako natančen nadzor in še tako stroga karantena ne moreta odkriti. Ena sama propagula pa v določenih razmerah zadošča za naselitev, vzpostavitev nove populacije. 2.1.4 Nenamerni prenos in širjenje Nenamerno prenašanje tujerodnih vrst, ko so enkrat njihove populacije v novi domovini že ustaljene, se dogaja v glavnem s prenašanjem različnih začasno deponiranih materialov, s prenašanjem kmetijskih pridelkov, s transporti kmetijske in gradbene mehanizacije, s transporti na palete naloženega blaga, z železniškimi transporti, s strojno košnjo in z vsemi drugimi oblikami transporta, saj se npr. lahko propagule posameznih vrst s kapljicami blata zalepijo na vozilo in ob prvem dežju kje drugje odpadejo z njega. Enako učinkovit je tudi nenamerni prenos z ljudmi (npr. turisti) in domačimi živalmi, posebej epizoohorne rastlinske vrste se s plodovi ali semeni učinkovito oprimejo mimoidočih živali ali ljudi, številne druge vrste z drobnimi diasporami pa se lahko prilepijo na obutev ali zataknejo v reže na podplatih. Možnosti nenamernega prenosa na razdalje nekaj m do več 100 km pa so še številne in takega prenosa propagul tujerodnih vrst preprosto ne moremo niti nadzorovati, niti do konca preprečevati. Ve se, da se je na ta način bliskovito razširila vzdolž železnic škrlatnordeča krvomočnica (Geranium purpureum), katere semena imajo šop nežnih laskov, ki se primejo lahko na vsako podlago, celo na steklo, ob zrelosti pa jih aktivno izstreljuje iz semen (na naš seznam tujerodnih vrst ni vključena, saj je na Primorskem avtohtona). Lepljiva so tudi semena prezrtega plodometa (Sporobolus neglectus), severnoameriške trave, ki se je v le nekaj desetletjih razširila vzdolž celotnega cestnega omrežja v nižini Slovenije. S prenašanjem začasno deponiranih materialov se intenzivno razširjata japonski dresnik (že centimetrski košček korenike je dovolj za obnovo rastline, na opuščenih tleh pa vsaka rastlina razvije metre razraslih korenik letno) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia - njena semena so čisto brez prilagoditev za razširjanje, a izredno dolgo živeča, v 20 letih razširjena vzdolž vsega cestnega in železniškega omrežja). S transporti semenskega krompirja se širijo bube koloradskega hrošča in plodovi ameriškega rogovilčka (Galinsoga spp.), z lesnimi paletami žuželke, ki živijo v neobdelanem lesu, ... Žal je nenamerni prenos propagul izjemno učinkovit in hkrati skorajda neoprijemljiv v formalnem smislu, tako da si ne predstavljamo predpisov, ki bi ga lahko učinkovito omejili. 2.1.5 Spontani vnos S stališča vnosa vrst z drugega kontinenta je o spontanem vnosu navadno nesmiselno govoriti, čeprav obstajajo vektorji (npr. oceanski tokovi, ptice selivke), ki tu in tam uspejo prenesti tudi kako živo propagulo brez pomoči človeka. A če gledamo s stališča države, kar sicer ni biogeografsko zelo smiselno, še kako pomembno pa je tako gledanje, ker se znotraj države organizira in koordinira aktivnosti spremljanja, odstranjevanja in nadzora tujerodnih vrst, lahko govorimo o spontanem vnosu, kadar se neka v soseščini že ustaljena tujerodna vrsta čez mejo države sama razširi. Pri tem ne gre več za pomoč človeka, ampak za izkoriščanje popolnoma naravnih vektorjev, kot so veter, voda, ptice ... Tako je verjetno k nam iz Avstrije po Dravi prišla školjka Dreissena polymorpha, iz Italije ameriška luskasta nebinka (Conyzanthus squamatus) in južnoafriški raznozobi grint (Senecio inaequidens), najverjetneje z Madžarske južnoameriška vodna praprot azola (Azolla filiculloides), hkrati iz Italije na Primorsko in z Madžarske v Prekmurje ameriški koruzni hrošč (Diabrotica virgifera), katerega uspešen nenamerni vnos v Evropo se je zgodil le kako desetletje pred tem v Srbiji (Modic & Urek 2007). Za nadzor nad spontanim vnosom v državo je izredno pomembno poznavanje stanja populacij tujerodnih vrst v sosednjih območjih, predvsem tistih s podobnimi biogeografskimi razmerami, ki so s Slovenijo povezani s širokimi koridorji, primernimi za širjenje propagul posamezne vrste. Žal proti spontanemu vnosu s formalnimi ukrepi ne moremo vplivati, lahko pa se s pravočasnim obveščanjem in hitrim ukrepanjem na uspešen vnos ter ustreznimi ukrepi za odstranitev novonastalih populacij onemogoči nadaljnje širjenje neželene tujerodne vrste. Tudi za to pa je potrebna pravna podlaga, ki je na voljo le za nekatere škodljivce in plevele, ne pa tudi za invazivne vrste, ki škodijo naravnim ekosistemom. 2.1.6 Spontano širjenje Uspešne tujerodne invazivne vrste se praviloma spontano širijo. To pomeni širjenje obstoječih populacij in vzpostavljanje novih. Mehanizmi širjenja so enaki, kot jih je posamezna tujerodna vrsta imela v svoji domovini. Izredno uspešne so pri tem lahko nekatere vrste, katerih propagule širi veter (npr. enoletna suholetnica - Erigeron annuus) ali voda (npr. oljna bučka - Echinocystis lobata), prav tako pa tudi ornitohorne vrste, katerih plodove razširjajo ptice (npr. mahonija - Mahonia aquifolia). Pri spontanem širjenju je pogosto pomembno spreminjanje razmer v krajini, kar je neredko posledica spremenjenih praks rabe prostora. Izredno močan vpliv na take spremembe krajine je imelo in še ima opuščanje rabe zaradi demografskih razlogov, uvajanje novih metod gospodarjenja (npr. strojna košnja dolgih odsekov cestnih robov), spreminjanje utečenih praks zaradi ekonomskih razlogov (nerentabilnost živinoreje povzroča opuščanje vzdrževanja travišč) itd. Take velikopovršinske spremembe krajine lahko omogočijo spreminjanje meja arealov vrst, ki so dotlej tisočletja živele v neposredni soseščini, saj nehote odstranijo ekološke ovire. Tako je morda prišlo do difuzije turške grlice, tako se je verjetno ob cestah v Prekmurju pojavila šopasta kislica (Rumex thyrsiflorus), verjetno pa se je tudi škrlatnordeča krvomočnica, ki je pri nas na Primorskem avtohtona, vzdolž železniškega omrežja v pičlih nekaj letih razširila po vsej srednji Evropi (Plazar & Jogan, 2001). Predvsem prenos propagul s pomočjo živali, t.i. zoohorija, je ključen ekosistemski pojav in vzorci pojavljanja in širjenja posameznih vrst rastlin ali manj gibljivih živali so pogosto odvisni od gibanja populacij živali, ki specifično prenašajo določene propagule. V nedavni preteklosti je bila v tem pogledu izredno pomembna pregonska paša ovc, ki so jih vsako poletje prignali iz Bosne vse do vznožja Alp ter čez zimo nazaj in skupaj s čredami so v eno in drugo smer potovala številna semena. V tem pogledu je pomemben tudi prenos peloda, ki sicer ne predstavlja pravega širjenja propagul, je pa za oprašitev žužkocvetnih vrst in s tem spolno razmnoževanje neobhoden. V evolucijskem pogledu so številne prilagoditve za razširjanje z živalmi pač pomenile evolucijsko prednost, za neko tujerodno vrsto pa je isti mehanizem lahko pomembna prednost pri osvajanju novih rastišč v novi domovini. Tako širjenje je pomembno tudi iz vidika skokovite disperzije, saj mobilne živali (predvsem veliki sesalci, rastlinojedi netopirji in ptiči) premagujejo dnevno velike razdalje in pogosto poteka njihova pot preko neprimernega okolja za vrste, katerih propagule prenašajo. 2.1.7 Filtriranje uspešnosti naselitve tujerodne vrste Seveda pa ne more kar vsaka tujerodna vrsta v novem okolju tudi po uspešni naselitvi enostavno preživeti in se celo širiti. Dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo neka prinešena vrsta uspešna, je zelo veliko, in velika večina tujerodnih vrst ne preživi niti poti v novo okolje. Med uspešno prinešenimi pa velja groba ocena, da se jih okoli 10 % naturalizira, desetina od tega, torej skupaj okoli 1 % prvotnega števila, pa tako vklopi v novo okolje, da lahko postanejo invazivne (tako imenovano »pravilo desetin«, Cronk & Fuller 2001). Te zgodnje faze naselitve so hkrati tudi najbolj kritične faze za tujerodno vrsto. S stališča človeka, ki poskuša preprečevati in nadzirati tujerodne vrste, so prav zato edinole te faze tiste, v katerih je akcija zatiranja ali celo iztrebljanja neželene tujerodne vrste sploh še lahko uspešna, kasneje njihovo širjenje lahko kvečjemu omejujemo. Majhne začetne populacije novonaselejne tujerodne vrste so že zaradi številčnosti ogrožene, tu gre lahko za preprosto ogroženost zaradi naključnih dogodkov, težave pa se lahko pojavijo še zaradi številnih v biogeografiji znanih fenomenov: učinek ustanovitelja (katerega potomci so si genetsko dosti bolj podobni kot v primarnih populacijah), genetski zdrs, parjenje v sorodu, Allejev efekt ... Zaradi tega je potrebno več srečnih naključij, da se posamezna naselitev razvije v trajnejšo populacijo. Pomembno je število ustanoviteljskih osebkov v prostoru in/ali času. Verjetnost nove kolonizacije precej povečuje nerazvita (prizadeta, degradirana) naravna združba, saj so v degradirani združbi plenilski in kompeticijski odnosi razrahljani in to daje prišleku bistveno večjo možnost ustanovitve trajnostne večje populacije. Do degradacije naravnih združb pa ne pride vedno le zaradi delovanja človeka. Podoben učinek imajo tudi naravni katastrofični dogodki, kot so plazovi, poplave, požari, vetrolomi ipd. V kolikor je za uspešno začetno naselitev potrebna sprememba fenotipske lastnosti z mutacijo, je verjetnost vzpostavitve nove populacije izredno majhna. Ker se število mutacij povečuje s številčnostjo populacije, je s povečevanjem populacije tudi možnost naključne adaptacije večja. Gojenje osebkov v polnaravnih pogojih s človekovo pomočjo je zato tvegano, saj lahko mutirani osebki s spremenjeno lastnostjo postanejo uspešni tudi brez neposredni pomoči človeka. In prav to je verjetno v ozadju faze časovnega zamika med uspešno naselitvijo in začetkom širjenja neke tujerodne vrste (»lag phase« Cronk & Fuller 2001), ki je pogosto dolga več desetletij ali celo stoletij. Če populacije tujerodnih vrst z nego ohranjamo pri življenju v botaničnih vrtovih, z nenačrtno selekcijo postopno dobivamo na novo okolje vse bolje prilagojene osebke, ki v določeni fazi lahko preživijo sami. Seveda se to ne zgodi pri vseh vrstah, a številne invazivne rastline so svojo naselitev novega kontinenta začele prav pod skrbnim očesom vrtnarjev botaničnih vrtov. V splošnem je za uspešno vzpostavitev novih populacij tujerodne vrste pomembnih več filtrov. Ti številnim osebkom popolnoma onemogočijo preživetje, prefiltrirani, odbrani pa so že po definiciji bolje prilagojeni na nove razmere uspevanja. Prvi filter tujerodnih vrst je že obstoj dovolj odpornih propagul, ki lahko preživijo dolgo pot na drugi konec sveta. V nekaterih primerih, predvsem pri namernem vnosu, so lahko bile to preprosto majhne populacije živali, ki so lahko preživele dolgo čezoceansko plovbo, precej lažje pa je bilo transportirati semena rastlin, ki so že sama po sebi namenjena dolgotrajnemu preživljanju neugodnih razmer. Naslednji filter (ki bi ga vsebinsko prav tako lahko uvrščali med ekološke ovire) je prilagojenost vrste na nove razmere. V grobem to pomeni, da bodo zelo verjetno lahko preživele naselitev vrste, ki prihajajo iz klimatsko podobnih predelov. Dejansko se v našem delu Evrope kaže, da je največ tujerodnih invazivnih vrst rastlin iz predelov zmernega pasu vzhoda Severne Amerike in skrajnega vzhoda zmernih predelov Azije, kar so dejansko tudi klimatsko zelo podobni predeli sveta. Vendar pa pri prilagojenosti ne smemo misliti le na abiotske dejavnike okolja, izredno pomembne so tudi interakcije z drugimi organizmi, ki so v novem okolju seveda čisto drugih vrst in marsikatera tujerodna vrsta vseh teh novih interakcij preprosto ne prenese. Uspešna vzpostavitev nove populacije v tujem okolju je naslednji pomembni korak, ki ga številne propagule kljub morebitni dobri prilagojenosti in preživetju ne uspejo premagati (s tem tujerodna vrsta premaga reproduktivno oviro). Včasih gre tu za čisto naključne vplive, ki onemogočijo vzpostavitev populacije v neki sezoni, kako drugo sezono pa isti vrsti lahko tudi uspe. Lahko pride do težav s kalivostjo semen, ker se zamenja cikel letnih časov med poloblama in tako vrsta, ki je preživela pot in je načeloma prilagojena na podobne klimatske razmere, a s kratkoživečimi semeni, v neprimernem letnem času pač ne more kaliti. A tudi če je prva populacija uspešno vzpostavljena, to še ne pomeni, da bo do naturalizacije zanesljivo prišlo. V tej fazi odmrejo prehodne vrste, pri rastlinah govorimo o efemerofitih. Zelo pomembno delo pri preprečevanju izumrtja v tej fazi opravlja človek z različnimi botaničnimi vrtovi, živalskimi vrtovi, nasadi ipd., saj na ta način namensko pomaga tujerodni vrsti preživeti z blaženjem klimatskih stresov, z odstranitvijo konkurenčnih vrst, z zdravstveno nego itd. Uspešna vzpostavitev nove populacije je pogosto bolj zapleten proces, kot se zdi na prvi pogled. Prihod tuje vrste v združbo si moramo predstavljati kot motnjo, kaotični dogodek, na katerega se združba pač na različne načine odzove. Šele sčasoma, z leti ali celo desetletji, se vzpostavi ravnotežje med populacijo tujerodne vrste in populacijami avtohtonih vrst v združbi. Tako lahko postane tudi tujerodka sestavni del združbe, za kar je pogosto nujna genetska sprememba s postopno selekcijo najbolje prilagojenih osebkov, ali pa tuja vrsta izgine ali, kar se zgodi v primeru invazivk, spremeni ali uniči obstoječo združbo. Danes so na primer številne obrečne združbe v nižinskem pasu Slovenije na videz stabilne, a pretežni del biomase v njih imajo tujerodne, severnoameriške in vzhodnoazijske vrste, ki predvsem v poznopoletnem in jesenskem aspektu popolnoma izpodrinejo avtohtono vegetacijo zeli. Z uspešnim razmnoževanjem nove populacije lahko pride tudi do naturalizacije. Načeloma naj bi tu šlo za normalno spolno razmnoževanje, a predvsem pri rastlinah je znanih več primerov, ko je do uspešne naturalizacije prišlo tudi pri populacijah, ki se razmnožujejo vegetativno. Morda najbolj znan primer je račja zel (Elodea canadensis), dvodomna severnoameriška vodna rastlina, ki je v Evropi zelo hitro naselila številne sladke vode, čeprav so iz gojitve pobegnile le ženske rastline. Tujerodne vrste, ki pridejo do te faze, so naturalizirane in praviloma tudi vezane na nek nov habitatni tip, kjer najdejo svojo ekološko nišo. Uspešno in intenzivno širjenje populacij in območja sekundarne razširjenosti pa je faza, ki uspe t.i. invazivnim vrstam. Te v novonaseljenih ekoloških nišah s svojo namnožitvijo povzroče bistvene spremembe v zgradbi in/ali delovanju habitatnega tipa oz. ekosistema. Po eni strani gre tu lahko za neposredno kompeticijo z neko avtohtono vrsto, ki ima s tujerodno podobno ekološko nišo, a je tujerodna bolj uspešna, po drugi strani gre lahko za popolno izpodrivanje združb, ki jih nadomestijo združbe (pogosto številnih) tujerodnih vrst. Za slednji primer je najbolje pogledati zeliščno vegatacijo naših obrečnih gozdov, v kateri avtohtonih vrst takorekoč ni več. Tudi pogled na podvodne »travnike« račje zeli (Elodea canadensis) se zdi danes prav idiličen, vrsta se je namreč po desetletjih širjenja ustalila, a na rečnem dnu oblikuje velike sestoje, iz katerih so vse avtohtone vrste skoraj popolnoma izrinjene. Približno podobno stanje lahko zaznavamo tudi v obsežnih sestojih japonskega dresnika, kjer zaradi popolnega izrinjanja vseh drugih vrst primarne združbe sploh ne moremo več prepoznati. 2.1.8 Povezanost med vzorcem širjenja/razširjenosti in potmi širjenja Vzorec širjenja in razširjenosti posamezne tujerodne vrste je pogosto povezan z načinom vnosa in širjenja. Žal je gostota zbranih podatkov o širjenju tujerodnih vrst navadno prešibka, da bi ta vzorec lahko prepoznali. V nekaterih primerih pa je to vendarle mogoče, ali zaradi lahko prepoznavnih tujerodnih vrst, ki jih pogosteje popisujejo tudi nespecialisti, ali zaradi sistematičnega kartiranja posameznih ekološko jasno vezanih vrst. Na 4 primerih si tako poglejmo trenutne vzorce razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst. Kimasti mleček (slika 1a) je severnoameriška vrsta, ki ji ustrezajo predvsem izredno suha topla ruderalna rastišča na apnencu, taka pa najde na nasipih železnice (Frajman & Jogan 2007). Način razširjanja semen je avtohorija (ob zrelosti se glavica sunkovito odpre in izvrže semena nekaj dm daleč), ki ji sledi mirmekohorija (zaradi z maščobami bogatih priveskov semena zbirajo in prenašajo mravlje), očitno pa je razširjanje na večje razdalje povezano z železniškim transportom, morda z vsebnostjo semen v pesku, ki ga vlaki uporabljajo pri zaviranju. Slika razširjenosti nam razločno kaže, da se ta severnoameriška enoletnica pojavlja vzdolž celotnega železniškega omrežja in le malo nahajališč je odmaknjenih. Sredozemska smrdljiva ditrihovka (slika 1b) bi se sicer lahko uspešno razširjala s pomočjo vetra, na posamezni rastlini se namreč razvije na tisoče rožk s kodeljico, a širjenje po Evropi naj bi bilo predvsem s transporti volne in soli (Frajman & Kaligarič 2009), saj se pri vrhu žlezasto dlakava rožka zlahka kam prilepi. Cveti poznopoleti in jeseni. Kljub navidezno učinkoviti anemohoriji, se je vrsta bliskovito razširila vzdolž avtocest, kjer je našla primerno rastišče na najbolj izpostavljenih gruščnatih pogosto košenih tleh med voznimi pasovi, ki so izrazito prevetrena, poleti suha in pregreta, pozimi soljena. Podobna rastišča ustrezajo tudi žvrklji in plodometom, ki prav tako prihajajo iz Severne Amerike. Kako bo s širjenjem ditrihovke dalje, je težko reči, verjetno pa jo lahko pričakujemo vzdolž soljenih in redno vzdrževanih glavnih cest ter na železniških nasipih v nižinah. a: Euphorbia nutans: vzdolž železnic b: Dittrichia graveolens: avtoceste c. Impatiens glandulifera: sprva vzdolž rek d: Lonicera japonica: toploljubna, okras, ptice 3.10.2012 bi pOrtalit 5pïad!n^5Vae™JgiJa Slika 1: Vzorci širjenja izbranih tujerodnih vrst rastlin v Sloveniji. Žlezava nedotika (slika 1c) se je sprva hitro razširila vzdolž večjih rek, kjer danes ponekod tvori obsežne, tudi več 10 m široke pasove. Vzorec širjenja ob rekah je še prepoznaven ob Kolpi, prav tako pa je ob Savi, Dravi in Muri daleč največja koncentracija nahajališč. Sledilo je širjenje vzdolž manjših vodotokov in po senčnih ruderalnih mestih, na robovih gozdov ipd. Do neke mere je vrsti pri širjenju pomagal človek, saj so jo čebelarji cenili kot poznopoletno čebeljo pašo. Razširja se z avtohorijo (ob zrelosti se plod eksplozivno odpre in izvrže semena tudi več m daleč), pri širjenju pa ji pomaga tudi visoka sposobnost regeneracije, tako da se iz kolenc sicer krhkih enoletnih stebel lahko na primernih rastiščih razvijejo nove rastline. To je v obrečnem poplavnem območju izredno učinkovito. Semena so kratkoživeča, a z ogromnimi sestoji nedotike, ki sproducirajo orjaške količine semen, je zaloga semen (semenska banka) v prsti vedno dovolj polna. Očitno je, da višji predeli (DN in AL) nedotiki ne ustrezajo, prav tako pa tudi ne klima Primorske, ki ima verjetno pretopla in preveč suha poletja. Vsaj za zdaj se tako zdi, da je na zahodni meji predalpskega fitogeografskega območja žlezava nedotika dosegla lokalno mejo sekundarne razširjenosti. Pri japonskem kosteničju (slika 1d) gre za pogosto sajeno okrasno vzpenjalko, ki jo v okolico nasada lahko zaradi sočnih plodov razširjajo ptice (Jogan & Plazar 1998). Čeprav jo srečamo gojeno po vsej Sloveniji, je do naturalizacije (za zdaj) prišlo le v najtoplejšem delu, torej v spodnji Vipavski dolini, na Obali in ponekod v spodnji dolini Soče. Kjerkoli se je ta lesnata trajnica pojavila v naravi, je za okoliško vegetacijo uničujoča. Ima razrasel podzemni sistem korenik, nadzemni oleseneli poganjki pa se vzpenjajo več m visoko po okoliškem rastlinju, ki ga lahko gosto prerasejo, zasenčijo in s tem zamorijo. Pri širjenju jo očitno za zdaj omejuje manj topla klima proti notranjosti Slovenije. V biogeografskem smislu so širjenja tujerodnih vrst zanimiv vzorčni primer, na katerem lahko v kratkem času spremljamo spremembe areala neke vrste. Podobna spreminjanja meja arealov so se po naravni poti dogajala v veliko daljših časovnih intervalih po koncu ledenih dob, ko se je klima postopno ogrevala in so vrste iz južnoevropskih refugijev postopno ponovno zasedale predele severno od Alp. Slovenija je bila v tem pogledu manj zanimiva, saj je bila neposredno povezana s severnobalkanskimi refugiji in je tako vračanje toploljubne vegetacije potekalo verjetno manj skokovito. Pojav, ki je skoraj gotovo primerljiv z današnjimi invazijami tujerodnih vrst, je izrazita, več kot tisočletna prevlada leske v evropski vegetaciji, ki se je južno od alpskega loka zgodila ob koncu zadnje ledene dobe, po fazi prevladujočih hrastovih gozdov, severno od Alp pa približno sočasno in pred prevladujočim hrastom. Danes jo razlagajo kot posledico tople in suhe klime s številnimi gozdnimi požari (Finsinger & al. 2006). Zavedati pa se je treba, da je bil v tedanjem času vpliv človeka še vedno zanemarljiv in je torej šlo za skoraj povsem naravne procese. Razumevanje procesov vnos, prenašanja in širjenja za posamezno tujerodno vrsto je nujno za uspešno načrtovanje nadzora, blaženja vpliva in odstranjevanja, vidimo pa, da je malo splošnih pravil in izredno veliko kombinacij različnih poti pasivnega transporta ter strategij aktivnega raznašanja propagul in lokalnega razširjanja populacij. Čisto drugačne so na primer strategije pri morskih organizmih (prim. Lipej & al. 2012) kot pri sladkovodni flori in favni (Olenin 2010). Tako se je vedno treba lotevati vsake vrste z njeno specifiko, obenem pa je pomembno zavedanje, da možnosti za učinkovito ukrepanje proti tujerodni vrsti že v nekaj letih po začetku uspešne naselitve skorajda ni več. Nujeno bi bil torej hitro ukrepanje na vsak nov pojav tujerodne vrste. 2.2 Viri Bavcon J. (2008): Botanični vrt v Ljubljani. Ljubljana: Zavod za turizem. 27 str. Bolješič R. (ur.) (2002): Vodnik za izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in ratlinskimi vrstami (CITES). Ljubljana: Agencija RS za okolje. 167 str. Carlton J. T., Ruiz G. M. (2005): Vector science and integrated vector management in bioinvasion ecology: conceptual frameworks. V: Mooney H. A. & al.: Invasive Alien Species: A New Synthesis. Island Press, Covelo, California, pp. 36-58. Copp G. H. & al. (2006): The incidence of non-native fishes in water courses: example of the United Kingdom. Aquatic Invasions 1 (2): 72-75. Cronk Q. C. B., Fuller J. L. (2001): Plant Invaders: the Threat to Natural Ecosystems. Earthscan Publications, London, UK. Finsinger W. & al. (2006): The expansion of hazel (Corylus avellana L.) in the southern Alps: a key for understanding its early Holocene history in Europe? Quaternary Science Reviews 25: 612-631. Frajman B., Jogan N. (2007): Mlečki (rod Euphorbia) Slovenije. Scopolia 62: 1-68. Frajman B., Kaligarič M. (2009): Dittrichia graveolens, nova tujerodna vrsta slovenske flore. Hladnikia 24: 3543. Jogan N., Plazar J. (1998): Lonicera japonica Thunb. - nova naturalizirana vrsta slovenske flore. Ann, Ser. hist. nat. 8(13): 125-128. Lipej L. & al. (2012): State of the Art of the Marine Non-Indigenous Flora and Fauna in Slovenia. Medit. Mar. Sci. 13(2): 243-249. Modic Š., Urek G. (2007): Širjenje koruznega hrošča v Sloveniji. Spletna stran (3. 10. 2012): http://www.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/VAR/Koruzni_hrosc/Sirjenje_koruznega_hrosca.pdf Olenin S. & al. (2010): Pathways of aquatic invasions in Europe. V: Settele J. & al.: Atlas of Biodiversity Risk. Pensoft Publishers. pp. 138-139. Plazar J., Jogan N. (2001): Skupina smrdljičke (Geranium robertianum agg.) v Sloveniji. Hladnikia (Ljubl.) 1213: 135-144. 3 NEOBIOTA - MODELIRANJE RASTLINSKIH VRST Andrej KOBLER Gozdarski inštitut Slovenije 3.1 Uvod Namen presečnega področja B5 (Modeliranje kot orodje za nadzor TIV), oziroma njegovega dela namenjenega rastlinskim vrstam, je bil pripraviti kvantitativni model ene od razširjenih tujerodnih rastlinskih vrst v Sloveniji, ki imajo močan potencial širjenja. Ta model smo želeli uporabiti za napovedovanje možnega širjenja vrste v prihodnjih desetletjih pod vplivom spremenjenih naravnih okoliščin. Poleg tega smo želeli omenjeni model in karte prikazati kot zgled za obravnavo drugih tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Odločili smo se za drevesno vrsto Robinia pseudacacia, ki je po zastopanosti v slovenskih gozdovih že postala ena od pomembnih drevesnih vrst, saj predstavlja 0,58 % celotne lesne zaloge slovenskih gozdov. Spričo že dolgo uveljavljene rabe robinijevega lesa v vinogradniških pokrajinah ter spreminjajočih se naravnih pogojev (globalno klimatsko ogrevanje) je mogoče pričakovati širjenje robinije tudi v prihodnje. Za robinijo pri Zavodu za gozdove obstaja kvalitetna baza podatkov o geografski razširjenosti in lesnih zalogah, kar nam je dalo kvalitetno osnovo za empirično modeliranje ekološke niše te drevesne vrste in s tem za napovedovanje možnih scenarijev širjenja vrste. Na geografsko razširjenost vrste in na njeno širjenje vplivajo tako naravni okoljski faktorji kot tudi posredni in neposredni človekovi vplivi. V empirični model je z določeno mero točnosti možno zajeti tako naravne kot človeške vplive. Če pa model želimo uporabljati za napovedovanje prihodnje razširjenosti vrste, je vanj smiselno zajeti le tiste vplivne faktorje, ki jih je mogoče napovedovati z dovolj veliko točnostjo in podrobnostjo. To je možno za naravne vplivne faktorje, precej težje ali skoraj nemogoče pa za človeške vplivne faktorje, še posebej za bolj oddaljene časovne horizonte. Tako na primer obstajajo geografsko eksplicitne napovedi klimatskih sprememb za Slovenijo do konca stoletja, nemogoče pa je za tako obdobje napovedati na primer vplive skupne evropske kmetijske politike ali pa na primer spremenjenih vzorcev rabe tal do konca stoletja. Zato smo se odločili, da v model zajamemo le osnovne značilnosti gozdnega rastišča (tla, relief, klima), ostalo pa zanemarimo. Tako zasnovan model lahko odraža le najpomembnejše značilnosti ekološke niše vrste in s tem omogoči napovedi potenciala za rast. Za določeno točko v prostoru torej lahko napovemo, kako primerna bo za rast robinije. Model zanemarja številne druge naravne in človekove vplive na širjenje areala vrste (možnost in hitrost širjenja semen, konkurenca drugih rastlinskih vrst, naravne sukcesijske procese, pojave bolezni in škodljivcev, gozdne požare, spremenjeno rabo tal, zakonodajni okvir in podobno), zato je treba njegove napovedi razumeti zgolj kot dodatno informacijo, ki naj odločevalcem zožuje območje negotovosti. Zaradi zanemarjanja vpliva rabe tal v modelu pa z njim tudi ni mogoče napovedovati širjenja ali oženja areala izven sedanjih meja gozda, iz česar sledi, da podajamo napovedi le ob predpostavki nespremenljivih sedanjih meja gozda. Od v model vključenih osnovnih značilnosti gozdnega rastišča (tla, relief, klima) prvi dve do konca stoletja privzamemo kot konstantni (v času, ne pa v prostoru), klima pa se spreminja. Človek v zadnjih 200 letih s svojimi aktivnostmi usodno posega v podnebje in vpliva na procese podnebnih sprememb. Podnebni scenariji za naslednja desetletja napovedujejo segrevanje podnebja, ki bo na severu Evrope izrazitejše v zimskem času, na jugu in osrednjem delu Evrope pa v poletnem času. V južnem delu napovedujejo tudi zmanjšanje količine padavin (IPCC 2001, 2007). Ocene globalnega segrevanja v Četrtem ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC 2007) se gibljejo med 1,8 °C in 4 °C do leta 2100 v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990. Posledice podnebnih sprememb so tudi pri nas že precejšnje in izmerljive (Bergant 2007, Kajfež-Bogataj & al. 2003). Slovenija se je v zadnjih 50 letih ogrela za več kot 1 °C, kar je hitreje od svetovnega in evropskega povprečja. Opazno je upadanje količine padavin v prvi polovici leta in naraščanje v drugi polovici. Temperature zraka naj bi se v obdobju od leta 2001 do 2030 povečale za 0,5 do 2,5 stopinje Celzija, od leta 2031 do 2060 za 1 do 3,5 stopinje Celzija in v obdobju od leta 2061 do 2090 1,5 do 6,5 stopinj Celzija (Bergant 2003, 2007). Količina padavin poleti se bi lahko zmanjšala za do 20 odstotkov (Kajfež-Bogataj & al. 2008). Z napovedovanjem prostorskih sprememb (premikov) gozdov zaradi vplivov podnebnih sprememb so se intenzivno ukvarjali tako v evropskem prostoru (npr. Kienast 1991, Brzeziecki & al. 1993, 1995, Kienast & al. 1994) kot tudi pri nas (Kutnar & Kobler 2011). Študije so pokazale, da se bo razporeditev različnih tipov gozdov značilno spreminjala s spreminjanjem parametrov podnebja, da bi lahko prišlo do zmanjšanja nekaterih gospodarsko, ekološko in naravovarstveno pomembnih gozdov (npr. jelovo-bukovi gozdovi) na račun povečanje deleža gospodarsko manj zanimivih in hkrati požarno bolj ogroženih gozdov (npr. termofilni gozdovi). 3.2 Metoda Simulacije prihodnje možne porazdelitve robinije temeljijo na (1) empiričnem modelu, ki za vsak z gozdom pokrit kilometrski kvadrant v Sloveniji napoveduje višino lesne zaloge robinije (kar je tudi ciljna spremenljivka modela, ki odraža primernost rastišča za robinijo) ter na (2) scenarijih možnih podnebnih sprememb v prihodnosti. Hektarska lesna zaloga robinije je izračunana kot povprečje znotraj kvadranta velikega en krat en kilometer, kar je tudi ločljivost modela. Temeljni podatek za izračun povprečne lesne zaloge robinije v kvadrantu je bila sestojna karta Zavoda za gozdove. Uporabili smo tri skupine pojasnjevalnih spremenljivk (podnebje, tla, relief), s katerimi model pojasnjuje vrednosti ciljne spremenljivke: 1. Podnebne spremenljivke prikazujejo mesečna in letna povprečja temperatur, padavin in evapotranspiracije za 30-letno obdobje med 1971 in 2000 (ARSO 2005, 2006a, 2006b) ozoroma njihove napovedi do leta 2100 (Bergant 2003, 2007). 2. Podatke o tleh smo pridobili iz pedološke karte 1:25000 Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Upoštevali smo tip tal po klasifikaciji FAO, znotraj posameznega kvadranta smo privzeli večinski talni tip. 3. Podatke o reliefu (naklon, nadmorska višina in smer naklona) smo pridobili iz digitalnega modela reliefa z ločljivostjo 100 m Geodetske uprave RS. Za naklon in nadmorsko višino smo privzeli povprečje kvadranta. Smer naklona smo reklasificirali v devet razredov (za osem glavnih smeri neba ter za raven relief) in znotraj kvadranta privzeli večinski razred. Poleg tega smo v modelu upoštevali tudi heterogenost reliefa, ki smo jo definirali kot število razredov smeri naklona znotraj kvadranta. Klimatske napovedi so podane v obliki intervalnih vrednosti za posamezno podnebno spremenljivko. Iz podanih intervalnih napovedi temperatur, padavin in evapotranspiracije smo oblikovali tri scenarije klimatskih sprememb: srednji scenarij (srednja temperatura T, srednje padavine R, srednja evapotranspiracija E), pesimistični scenarij (maksimalni T, minimalni R, maksimalni E) in optimistični scenarij (minimalni T, maksimalni R, minimalni E). Empirični model v obliki ansambla regresijskih dreves imenovanega random forest (Breiman 2001) je bil zgrajen iz učnih podatkov z metodo Top-Down Induction of Decision Trees (TDIDT) z orodjem CLUS (Kocev 2011; Kocev & al. 2007; Struyf & Džeroski, 2006; Blockeel & Struyf 2002). Algoritem TDIDT se začne z izbiro testa za korensko vozlišče (angl. root node). Glede na izid testa se učna množica razdeli na podmnožice. V primeru binarnih dreves se razdeli v dve podmnožici: ena vsebuje zapise, za katere je test uspel, druga pa zapise, za katere test ni uspel. Ta postopek se med konstrukcijo drevesa rekurzivno ponavlja. Deljenje se ustavi, ko je zadovoljen ustavitveni kriterij (na primer število zapisov v podmnožicah pade pod določen prag; dolžina poti od korena do tekoče podmnožice preseže nek prag in podobno). Točnost modela smo ocenili z 10-kratnim prečnim preverjanjem veljavnosti (cross-validation). Napovedi prihodnjega stanja smo po modelu izračunali z upoštevanjem treh podnebnih scenarijev. Simulacije prihodnjega stanja smo primerjali z modelnim današnjim stanjem (izračunanim z modelom iz danes veljavnih podnebnih vrednosti), ne z dejanskim. Tako razlika med modelnim današnjim in prihodnjim stanjem ne vključuje napak modela. Za vsako skupino ciljnih spremenljivk (delež vegetacijskih tipov ter višina lesne zaloge glavnih drevesnih vrst) smo izračunali agregatno razliko med današnjim in napovedanim prihodnjim stanjem po metodi evklidskih razdalj in rezultate prikazali v obliki kart. 3.3 Rezultati Kot mero točnosti modela smo izračunali korelacijo dejanske lesne zaloge robinije leta 2000 in modelnega stanja lesne zaloge za leto 2000. Korelacija med obema znaša 0,83. 3.3.1 Stanje leta 2000 Slika 1: Dejansko stanje (povzeto po ZGS) Slika 2: Modelno stanje (osnova za primerjave z napovedmi) 3.3.2 Napovedi po srednjem scenariju Slika 3: Napoved po srednjem scenariju za leto 2040. Slika 4: Napoved po srednjem scenariju za leto 2070. Slika 5: Napoved po srednjem scenariju za leto 2100. 3.3.3 Napovedi po pesimističnem scenariju Slika 6: Napoved po pesimističnem scenariju za leto 2040. Slika 7: Napoved po pesimističnem scenariju za leto 2070. Slika 8: Napoved po pesimističnem scenariju za leto 2100. 3.3.4 Napovedi po optimističnem scenariju Slika 9: Napoved po optimističnem scenariju za leto 2040. Slika 10: Napoved po optimističnem scenariju za leto 2070 Slika 11: Napoved po optimističnem scenariju za leto 2100 3.3.5 Kvantitativni povzetek kart na ravni države Preglednica 1 in Slika 12 prikazujeta naše modelne napovedi povečevanja lesne zaloge robinije glede na tri prikazane scenarije klimatskih sprememb. Tudi po optimističnem scenariju se bi lahko količina robinije v Sloveniji do leta 2100 povečala za več kot 200%. Po pesimističnem scenariju bi se količina robinije lahko povečala tudi za 640%. Preglednica 1: Modelna napoved povečevanja povprečne hektarske lesne zaloge robinije v Sloveniji od leta 2000 do leta 2100 zaradi klimatskega segrevanja. Obdobje, scenarij klimatskih sprememb Povprečna hektarska lesna zaloga robinije v Sloveniji [m3/ha] Indeks lesne zaloge glede na leto 2000 Dejansko stanje leta 2000 1.98 1.0 Modelno stanje leta 2000 1.98 1.0 Srednji scenarij, leta 2040 4.73 2.4 Srednji scenarij, leta 2070 9.92 5.0 Srednji scenarij, leta 2100 13.95 7.0 Pesimistični scenarij, leto 2040 9.55 4.8 Pesimistični scenarij, leto 2070 12.71 6.4 Pesimistični scenarij, leto 2100 14.57 7.4 Optimistični scenarij, leto 2040 2.52 1.3 Optimistični scenarij, leto 2070 3.72 1.9 Optimistični scenarij, leto 2100 6.05 3.1 Leto -Srednji scenarij -Pesimistični scenarij Optimistični scenarij Slika 12: Modelna napoved povečevanja povprečne hektarske lesne zaloge robinije v Sloveniji od leta 2000 do leta 2100 zaradi klimatskega segrevanja. 3.4 Diskusija Na osnovi uporabljenih podnebnih scenarijev, ki vsi predvidevajo manjše ali večje segrevanje podnebja ob različnem padavinskem režimu, napovedi nakazujejo splošen trend širjenja območij, primernih za rast robinije. Kot jasno kažejo gornje kartne napovedi, rast lesne zaloge robinije izhaja ne le iz večjega deleža robinije v njenem sedanjem arealu, pač pa predvsem iz njene geografske širitve iz Primorske in Prekmuija v osrednjo Slovenijo. Po pesimističnem scenariju bi robinija lahko postala sestavni del gozdov v vseh nižinskih delih Slovenije, kar bi imelo velik vpliv na gospodarjenje z gozdovi. Robinija je invazivna tuja drevesna vrsta, ki je zelo konkurenčna v primerjavi z domačimi drevesnimi vrstami in v določenih območjih (npr. GGO Murska Sobota, Kraško GGO) že ovira normalno gospodarjenje z gozdom. Opozorilo: vse modelne napovedi v tej raziskavi temeljijo na empiričnih podatkih sedanje geografske razširjenosti robinije ter nekaterih poenostavitev in predpostavk, ki nam jih nalaga omejena razpoložljivost podatkov, objektivna nezmožnost zanesljivega napovedovanja ključnih antropogenih vplivov ter naše omejeno poznavanje ekološke niše robinije. Na geografsko razširjenost vrste in na njeno širjenje vplivajo tako naravni okoljski faktorji kot tudi posredni in neposredni človekovi vplivi. V empirični model je z določeno mero točnosti možno zajeti tako naravne kot človeške vplive. Če pa model želimo uporabljati za napovedovanje prihodnje razširjenosti vrste, je vanj smiselno zajeti le tiste vplivne faktorje, ki jih je mogoče napovedovati z dovolj veliko točnostjo in podrobnostjo. To je možno za naravne vplivne faktorje, precej težje ali skoraj nemogoče pa za človeške vplivne faktorje, še posebej za bolj oddaljene časovne horizonte. Tako na primer obstajajo geografsko eksplicitne napovedi klimatskih sprememb za Slovenijo do konca stoletja, nemogoče pa je za tako obdobje napovedati na primer vplive skupne evropske kmetijske politike ali pa na primer spremenjenih vzorcev rabe tal do konca stoletja. Zato smo v model zajeli le osnovne značilnosti gozdnega rastišča (tla, relief, klima), ostalo pa zanemarili. Tako zasnovan model lahko odraža le najpomembnejše značilnosti ekološke niše vrste in s tem omogoči napovedi potenciala za rast. Za določeno točko v prostoru torej lahko napovemo, kako primerna bo za rast robinije. Model zanemarja številne druge naravne in človekove vplive na širjenje areala vrste (možnost in hitrost širjenja semen, konkurenca drugih rastlinskih vrst, naravne sukcesijske procese, pojave bolezni in škodljivcev, gozdne požare, spremenjeno rabo tal, zakonodajni okvir in podobno), zato je treba njegove napovedi razumeti zgolj kot dodatno informacijo, ki naj odločevalcem zožuje območje negotovosti. Zaradi zanemarjanja vpliva rabe tal v modelu pa z njim tudi ni mogoče napovedovati širjenje ali oženje areala izven sedanjih meja gozda, iz česar sledi, da vse podajamo napovedi le ob predpostavki nespremenljivih sedanjih meja gozda. 3.5 Viri ARSO (Agencija RS za okolje) (2005): Podnebne karte povprečnih mesečnih in letnih temperatur 1971-2000. ARSO (Agencija RS za okolje) (2006a): Podnebne karte povprečnih mesečnih in letnih padavin 1971-2000. ARSO (Agencija RS za okolje) (2006b): Podnebne karte povprečnih mesečnih in letnih evapotranspiracij 1971-2000. Bergant K. (2003): Projekcije simulacij globalne klime na lokalni nivo in njihova uporaba v agrometeorologiji. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Bergant K. (2007): Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo. V: Jurc M. (ur.): Podnebne spremembe - Vpliv na gozd in gozdarstvo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela 130: 67-86. Blockeel H., Struyf J. (2002): Efficient algorithms for decision tree cross-validation. Journal of Machine Learning Research 3: 621-650. Breiman L. (2001): Random forests. Machine Learning 45(1): 5-32. Brzeziecki B., Kienast F., Wildi O. (1993): A simulated map of the potential natural forest vegetation in Switzerland. Journal of Vegetation Science 4: 499-508. Brzeziecki B., Kienast F., Wildi O. (1995): Modelling potential impacts of climate change on the spatial distribution of zonal forest communities in Switzerland. Journal of Vegetation Science 6: 257-268. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) (2001): Climate Change 2001: impacts, adaptation and vulnerability. V: McCarthy J. J., Canziani O. F., Leary N. A., Dokken D. J., White K. S. (ur.): Contribution of Working Group II to the Third Assessment Report of the IPCC. Cambridge, UK, Cambridge University Press. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) (2007): Climate Change 2007: impacts, adaptation and vulnerability. V: Parry M. L., Canziani O. F., Palutikof, J. P., Van Der Linden P. J., Hanson C. E. (ur.): Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the IPCC, Cambridge, UK, Cambridge University Press. Kajfež-Bogataj L., Sušnik A., Črepinšek Z., Bergant K., Kurnik B., Matajc I., Rogelj D., Cegnar T., Žust A., Dolinar M., Pečenko A., Gregorič G. (2003): Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremenljivost in ocena predvidenega vpliva. Agencija Republike Slovenije za okolje, 146. Kienast F. (1991): Simulated effects of increasing atmospheric CO2 and changing climate on the successional characteristics of Alpine forest ecosystems. Landscape Ecology 5: 225-238. Kienast F., Brzeziecki B., Wildi O. (1994): Computergestützte Simulation der räumlichen Verbreitung naturnaher Waldgesellschaften in der Schweiz. Schweiz. Zeitschrift für Forstwesen 145: 293-309. Kocev D. (2011): Ensembles for predicting structured outputs. Doctoral dissertation, Jožef Stefan International Postgraduate School Ljubljana, Slovenia. Kocev D., Vens C., Struyf J., Dzeroski S. (2007): Ensembles of multi-objective decision trees. In ECML '07: Proceedings of the 18th European Conference on Machine Learning, LNCS 4701, pages 624-631. Springer, Berlin-Heidelberg. Kutnar L., Kobler A., Krajnc N., Simončič P. (2011): Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam glede na pričakovane spremembe značilnosti in prostorske razporeditve gozdov : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega projekta v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013". Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije p: 30, 39, 31, 25. Struyf J., Džeroski S. (2006): Constraint based induction of multi-objective regression trees. V: Proc. of the 4th International Workshop on Knowledge Discovery in Inductive Databases KDID, LNCS 3933, 222-233. Springer. 4 VPLIV TUJERODNIH INVAZIVNIH VRST RASTLIN NA BIODIVERZITETO Igor ZELNIK Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Širjenje tujerodnih invazivnih vrst (TIV) rastlin vpliva na biodiverziteto avtohtonih rastlin in živali v infektiranih ekosistemih (Essl & Rabitsch 2002). TIV so v svetovnem merilu drugi največji razlog za zmanjševanje biodiverzitete (Vitousek 1996). Ko te prevladajo v združbi, razmere v ekosistemu spremenijo tako, da niso več ustrezne za rast avtohtonih rastlin (Hejda & Pyšek 2008). Glavni vzroki za negativne učinke na biodiverziteto so konkurenčno izključevanje avtohtonih vrst, sprememba strukture ekosistema in dostopnost virov ter sprememba mikroklime (Essl & Rabitsch 2002) Najbolj ranljiva so območja z velikim številom endemitov. Po napovedih naj bi TIV najbolj prizadele biodiverziteto vodnih ekosistemov, zlasti stoječe vode, na kopnem pa je pod največjim udarom biodiverziteta mediteranskih ekosistemov (Essl & Rabitsch 2002). V srednji Evropi se neofiti pojavljajo predvsem v ekosistemih s pogostimi antropogenimi ali naravnimi motnjami (Pyšek 1998, Kowarik 1999). Njihova naselitev je mogoča predvsem tam, kjer različne motnje povzročijo odprtine v sklenjenih sestojih. Mnogi avtorji (npr. Rejmanek & al. 2005, Simonova & Lososova 2008, Šilc 2010) trdijo, da je antropogena vegetacija na splošno najbolj infektirana s tujerodnimi vrstami zaradi močnih in pogostih motenj. Vendar je v srednji Evropi v večini habitatnih tipov ogroženost avtohtone flore in favne relativno majhna (Essl & Rabitsch 2002). S stališča ohranjanja biodiverzitete je problematičen vpliv TIV v bolj naravnih ekosistemih, predvsem v aluvialnih gozdovih, v obrežnih pasovih vzdolž vodotokov in v gozdovih panonskega območja. (Essl & Rabitsch 2002) Najmočnejše spremembe v strukturi, predvsem pa v delovanju ekosistemov povzročajo tiste TIV rastline, ki v infektiranem ekosistemu predstavljajo novo rastno obliko, oziroma rastno obliko, ki je bila prej v ekosistemu redka. To povzroči spremembe v gostoti in pokrovnosti vegetacije in lahko tudi popolno spremembo strukture takšne vegetacije (Kowarik 1999). Vrste z daljšo življenjsko dobo - na primer trajnice namesto enoletnic ali grmovne in drevesne vrste namesto zelnatih - pogosto bolj učinkovito izkoriščajo vire, kar vodi v opazne spremembe razpoložljivosti virov (svetloba, vsebnost hranil, produkcija opada) in produktivnosti ekosistemov. Zaradi TIV rastlin se spremeni tudi hitrost in smer sukcesije. Tako lahko na primer vrste kot so Impatiens glandulifera, Fallopia japonica, F. x bohemica, ki po višini močno presegajo avtohtone vrste v zeliščni plasti obrežnih pasov in aluvialnih gozdov, vplivajo na vertikalno povečanje zeliščne plasti (Kowarik 1999). Po drugi strani vrsta Acer negundo tvori dodatno nižjo drevesno plast v obrečnih gozdovih. Dodatno zasenčevanje pa zavira rast in uveljavljanje avtohtonih vrst. Visokorasle zelnate TIV kot so Fallopia japonica, Fallopia x bohemica, Solidago gigantea, Solidago canadensis, Helianthus tuberosus in druge podobne vrste, lahko hitrost sukcesije v gozdne združbe močno upočasnijo, saj se v takih sestojih razmere za kalitev in rast lesnatih vrst močno poslabšajo. Omenjene hitrorastoče vrste lahko opazno povečajo produktivnost ekosistemov. Vrsta Fallopia japonica se je uveljavila v obalnih in celinski mokriščih, obrežnih pasovih, ruderalnih rastiščih, naseljih in v obcestnem prostoru (Roufied & al. 2011). Robinija (Robinia pseudacacia) je na splošno v Evropi zelo invazivna vrsta. Večkrat je bilo dokazano, da ogroža biodiverziteto (Somodi & al. 2012). Preprečuje regeneracijo avtohtonih rastlinskih vrst in s tem spreminja ekosisteme, predvsem zaradi bogatenja tal z dušikom s pomočjo simbiontskih bakterij s čimer prihaja do evtrofikacije. Tako sestoji robinije namesto lokalne flore vsebujejo predvsem nitrofilne vrste in ruderalne generaliste (Rehounkova & Prach 2008). Če se ta vrsta pojavi tekom sekundarne sukcesije, zaradi vezave dušika bistveno spremeni rastišče in s tem tudi smer sukcesije, kar vodi v nastanek ekosistema, oziroma rastlinske združbe, ki je v naravnih razmerah ne bi pričakovali (Rehounkova & Prach 2008). Raziskave kažejo na to, da bodo klimatske spremembe še favorizirale to vrsto v srednji Evropi (Kleinbauer & al. 2010). Poleg ogrožanja diverzitete rastlinskih vrst so ugotovili tudi negativen vpliv na diverziteto ptičjih vrst. Delež tujerodnih invazivnih vrst je največji v območjih s toplejšo klimo. V Sloveniji se pogostost tujerodnih vrst zmanjšuje z nižanjem povprečne letne temperature (Šilc & al. 2012). Tako je ogroženost biodiverzitete zaradi TIV rastlin omejena predvsem na nižinski pas, oziroma do nadmorske višine približno 600 m. V Sloveniji so po podatkih iz baze Centra za kartografijo favne in flore Slovenije (CKFF) najpogostejše naslednje TIV rastlin (po številu podatkov v bazi CKFF): 1. Erigeron annuus (L.) Pers. 2. Solidago gigantea Aiton 3. Robinia pseudacacia L. 4. Impatiens glandulifera Royle 5. Elodea canadensis Michx. 6. Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. 7. Rudbeckia laciniata L. 8. Echinocystis lobata (Michx.) Torr. & A. Gray 9. Impatiens parviflora DC. 10. Solidago canadensis L. 11. Ambrosia artemisiifolia L. 12. Juncus tenuis Willd. 13. Helianthus tuberosus L. 14. Acer negundo L. 15. Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. 16. Ailanthus altissima Desf. 17. Bidens frondosa L. Ta seznam, razen izjem, vključuje iste taksone kot seznam avstrijskih strokovnjakov (Essl & Rabitsch 2002), ki so nanj uvrstili najbolj problematične invazivne vrste s stališča ohranjanja biodiverzitete, ki se pojavljajo v naravnih in sonaravnih habitatih. Sicer najpogostejša TIV Erigeron annuus je z naravovarstvenega stališča manj relevantna, saj se ta pojavlja predvsem na rastiščih z izrazitim antropogenim vplivom. Najbolj pogoste TIV rastlin v naravnih in sonaravnih habitatih z visoko biodiverziteto (gozd, aluvialni gozd, vodni ekosistemi, obrežni pasovi, suhi travniki, mokrišča): 1. Solidago gigantea Aiton 2. Robinia pseudacacia L. 3. Impatiens glandulifera Royle 4. Erigeron annuus (L.) Pers. 5. Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. F. x bohemica (Chrtek & Chrtkova) J.P. Bailey 6. Rudbeckia laciniata L. 7. Echinocystis lobata (Michx.) Torr. & A. Gray 8. Impatiens parviflora DC. 9. Helianthus tuberosus L. 10. Juncus tenuis Willd. 11. Solidago canadensis L. 12. Ambrosia artemisiifolia L. 13. Acer negundo L. 14. Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. 15. Ailanthus altissima Desf. 16. Bidens frondosa L. Tudi v tem primeru gre za seznam istih taksonov kot na splošno, razlike so le pri vrstnem redu. V teh ekosistemih sta na 1. in 3. mestu visokorasli zelnati trajnici, na drugem mestu pa drevesna vrsta robinija, medtem ko sta enoletnici z nižjim habitusom Erigeron annuus in Ambrosia artemisifolia tu manj pogosti (za 42, oziroma 43 %), saj se zaradi rasti in življenjske strategije težje uveljavita in sta tako manj invazivni. Glede na pogostost pojavljanja v Sloveniji, dolgoživost in vpliv na razpoložljivost virov (svetloba, hranila) na rastišču, smo izmed tujerodnih invazivnih vrst rastlin izbrali 13 taksonov z najbolj negativnim učinkom na biodiverziteto v naravnih, oziroma najbolj ohranjenih ekosistemih: 1. Robiniapseudacacia L. 2. Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. in F. x bohemica (Chrtek & Chrtkova) J.P. Bailey 3. Solidago gigantea Aiton 4. Ailanthus altissima Desf. 5. Acer negundo L. 6. Solidago canadensis L. 7. Rudbeckia laciniata L. 8. Helianthus tuberosus L. 9. Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. 10. Echinocystis lobata (Michx.) Torr. & A. Gray 11. Elodea canadensis Michx. 12. Impatiens glandulifera Royle 13. Juncus tenuis Willd. V Sloveniji je tujerodna vrsta z najbolj negativnim učinkom na biodiverziteto Robinia pseudacacia. Sledijo Fallopia japonica in takson Fallopia x bohemica, ter Solidago gigantea. Skupina vrst z zelo močnim negativnim učinkom na biodiverziteto vključuje drevesni vrsti Ailanthus altissima in Acer negundo ter visokorasle zelnate vrste: Solidago canadensis, Rudbeckia laciniata, Helianthus tuberosus. Naslednja skupina vključuje ovijalki Parthenocissus quinquefolia in Echinocystis lobata, vodno vrsto Elodea canadensis ter Impatiens glandulifera in Juncus tenuis. Po naših ocenah ostale TIV predstavljajo manjšo grožnjo biodiverziteti zaradi lokalne/ omejene razširjenosti, oziroma samih lastnosti rastlin. 4.1 Gozdovi V conalnih gozdnih združbah je v srednji Evropi majhno število uveljavljenih neofitov (Kowarik 1999), s tem da se njihova pogostost z naraščajočo nadmorsko višino še zmanjšuje. Drugače je v nižinskih gozdovih, zlasti na območjih z višjo povprečno letno temperaturo, kot sta v Sloveniji večji del Submediteranskega in subpanonsko fitogeografsko območje. Predvsem v teh predelih sta zelo invazivni drevesni vrsti robinija in pajesen. Predvsem zaradi sajenja v preteklosti je lokalno v Dolenjski regiji pogost Pinus strobus. Na gozdne ekosisteme se nanaša 5,1 % podatkov o uspevanju TIV rastlin. Če pa upoštevamo še mejice, gozdne poseke in grmišča (skupaj 3,7 %), ki so zaradi pogostejših motenj bolj izpostavljeni ekosistemi, je ta delež večji in sicer 8,8 %. Posebej obravnavamo aluvialne gozdove, ki so zaradi pogostejših motenj in možnosti razširjanja vzdolž vodotokov bistveno bolj izpostavljeni TIV. V slovenskih gozdovih imajo po naših podatkih najbolj negativen vpliv na biodiverziteto naslednje vrste: 1. Robiniapseudacacia L. 2. Solidago gigantea Aiton 3. Juncus tenuis Willd. 4. Pinus strobus L. 5. Rudbeckia laciniata L. 6. Erigeron annuus (L.) Pers. 7. Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. 8. Impatiens glandulifera Royle 9. Impatiens parviflora DC. 10. Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. F. x bohemica (Chrtek & Chrtkova) J.P. Bailey. V mejicah pogosto najdemo robinijo (Robinia pseudacacia), v grmiščih in zaraščajočih predelih pa: Solidago gigantea, Robinia pseudacacia in Solidago canadensis. Na gozdnih posekah najdemo predvsem vrste: Impatiens glandulifera, Rudbeckia laciniata, Solidago gigantea in Solidago canadensis. 4.2 Logi in močvirni gozdovi Velik vpliv imajo neofiti in med njimi TIV v logih in močvirnih gozdovih na aluvialnih ravnicah. Zaradi izrazitejšega vpliva antropogenih in naravnih motenj, je v teh ekosistemih uveljavitev TIV lažja (Kowarik 1999). Največ TIV najdemo v nižinskih aluvialnih gozdovih v subpanonskem fitogeografskem območju. V tovrstnih aluvialnih gozdovih po podatkih iz baze najdemo kar 11,8 % podatkov o uspevanju TIV rastlin, kar je bistveno več kot v ostalih tipih gozdov (5,1 %). Če pri tem upoštevamo še dejstvo, da je 60 % države pokrite z gozdovi, od teh pa aluvialni gozdovi predstavljajo le majhen delež, je biodiverziteta tu veliko bolj ogrožena. V slovenskih logih in močvirnih gozdovih imajo po naših podatkih najbolj negativen vpliv na biodiverziteto naslednje vrste: 1. Robinia pseudacacia L. 2. Solidago gigantea Aiton 3. Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. 4. Impatiens glandulifera Royle 5. Echinocystis lobata (Michx.) Torr. & A. Gray 6. Rudbeckia laciniata L. 7. Helianthus tuberosus L. 8. Acer negundo L. 9. Impatiens parviflora DC. 10. Solidago canadensis L. 11. Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. 12. Erigeron annuus (L.) Pers. 13. Ailanthus altissima Desf. 14. Juncus tenuis Willd. V drevesnem sloju aluvialnih gozdov so pogoste vrste: Robiniapseudacacia, Acer negundo, Ailanthus altissima. Pogosti sta tudi ovijalki Echinocystis lobata in Parthenocissus quinquefolia. Od zelnatih vrst so najpogostejše: Solidago gigantea, Fallopia japonica, Impatiens glandulifera. 4.3 Ruderalna in segetalna vegetacija Zaradi velike izpostavljenosti antropogenim motnjam imajo tovrstni habitati velik delež neofitov in posledično TIV. Na splošno so naselja izhodišča razširjanja neofitov in hkrati okolje, kjer so neofiti in TIV rastlin najbolj pogoste. Delež neofitov v flori naselja narašča z velikostjo naselja. Poleg motenj k temu prispeva tudi evtrofikacija habitatov in v večjih naseljih tudi višje temperature. Kar so to večinoma antropogeni ekosistemi z antropogenimi vegetacijskimi tipi, je tu ogroženost biodiverzitete manjša kot v naravnih ali sonaravnih ekosistemih. Ti ekosistemi so s tega stališča problematični predvsem, ker so vir, od koder TIV po različnih poteh prodirajo v bolj naravne ekosisteme. 4.3.1 Naselja Naselja, vključno s parkovnimi površinami, vključujejo 9.2 % podatkov o TIV v Sloveniji. To so habitati, v katerih so najpogostejše naslednje TIV rastlin: 1. Erigeron annuus 2. Robinia pseudacacia 3. Juncus tenuis 4. Solidago gigantea 5. Fallopia japonica 6. Impatiens glandulifera 7. Impatiens parviflora 8. Rudbeckia laciniata 9. Solidago canadensis 10. Ambrosia artemisifolia 11. Ailanthus altissima 12. Commelina communis 13. Echinocystis lobata 14. Parthenocissus quinquefolia 4.3.2 Prometna infrastruktura Prometna infrastruktura, kot so železnice, železniške postaje, obcestni prostor in cestna počivališča, so za številne neofite prva rastišča, ki jih kolonizirajo, in pomembni koridorji razširjanja. Tu najdemo 5.3 % podatkov o TIV. V teh habitatih so najpogostejše naslednje TIV rastlin: 1. Erigeron annuus 2. Ambrosia artemisifolia 3. Robinia pseudacacia 4. Solidago gigantea 5. Impatiens parviflora 6. Solidago canadensis 7. Fallopia japonica 8. Impatiens glandulifera 9. Sporobolus neglectus 4.3.3 Ostala infrastruktura, oziroma ruderalna rastišča Tudi druga infrastruktura, kot so protipoplavni nasipi, kamnolomi, deponije in ostala ruderalna rastišča, je zaradi antropogenega nastanka, uničenja naravnih sestojev, pogostih motenj ter evtrofikacije, rastišče, kjer se zlahka uveljavijo TIV rastlin. Najbolj pogoste TIV rastlin na teh rastiščih so: Erigeron annuus, Ambrosia artemisifolia, Solidago gigantea, Robinia pseudacacia, Solidago canadensis. 4.4 Vodna vegetacija 7,3 % podatkov o TIV se nanaša na hidrofita Elodea canadensis (od tega 92 % podatkov) in Pistia stratiotes. 4.4.1 Elodea canadensis Po podatkih iz baze CKFF je pogostejša v vodotokih (162) kot v stoječih vodah (66), kot so ribniki, mrtvice in različne akumulacije. Kuhar in sod. (2010) so preiskali 785 km odsekov 39 vodotokov v Sloveniji. Vrsto E. canadensis so našli v 12 vodotokih, in sicer v 132 (1227) odsekih, oz. 99 km. Dobro razvite sestoje E. canadensis so našli v 47 km vodotokov (6 % dolžine). Relativna biomasa vrste je bila nizka, kar kaže, da v slovenskih vodotokih vrsta ni invazivna. V nobenem odseku ni bila edina vrsta, redko prevladujoča. Večinoma uspeva v vrstno pestrih združbah. V Sloveniji E. canadensis redko najdemo v naravno ohranjenih vodotokih. Preferira vodotoke, ki tečejo skozi kmetijsko krajino in imajo ozek, bolj ali manj moten obrežni pas, z zmerno prisotnostjo zadrževalnih struktur (olajšujejo razrast sestojev). Ustreza ji mehek sediment, ki je mešanica proda, peska in melja z organskih substratom. Vrste niso našli (Kuhar & al. 2010) v odsekih s hitrejšim tokom in v vodotokih na kraškem območju (DN, PD, SM) zaradi pogostih in močnih nihanj vodostaja. Martinčič in sod. (2007) navajajo, da so bolj ustrezni habitati za to vrsto evtrofne stoječe vode s finimi in s hranili bogatimi sedimenti (npr. akumulacijska jezera). rastlina izloča tudi alelopatske snovi, kar jo ščiti pred epifiti in fitoplanktonom v neposredni bližini in ji omogoča uspevanje v bolj produktivni vodi. E. canadensis v Slovenskih vodotokih nima invazivnega značaja. V bodoče E. canadensis lahko nadomesti bolj invazivna vrsta E. nuttallii, kar se je zgodilo v Franciji (Thiebaut 2007). Ta vrsta je bolj kompetitivna in uspešneje preživi motnje kot E. canadensis. V Sloveniji se E. nuttallii pojavlja v sestojih z E. canadensis in verjetno bo v primeru evtrofikacije postala uspešna zamenjava za E. canadensis. 4.4.2 Pistia stratiotes Vrsto so v Sloveniji prvič opazili leta 2001 v mrtvici pri Prilipah v katero se steka voda iz termalnega izvira. Zabeležili so (Šajna & al. 2007) upad pojavljanja avtohtonih vrst submerznih makrofitov v tem vrstno pestrem ekosistemu. V letu 2004 je gost sestoj te vrste popolnoma prekrival vso vodno površino tekom celega leta (Šajna & al. 2007). V vodi se je zaradi odsotnosti svetlobe koncentracija kisika zmanjšala za več kot 50 % in je bila že kritična za preživetje rib. Kljub odstranjevanju se ta vrsta vsako pomlad ponovno razraste. Potok Topla je potencialni vir za nadaljnje širjenje vrste. Naraščanje temperatur zaradi klimatskih sprememb lahko olajša širjenje te vrste v Sloveniji. 4.5 Vegetacija obrežnih pasov Podobno kot v Italiji in Avstriji ter drugod po srednji Evropi, so tudi v Sloveniji v obrežni vegetaciji stoječih in tekočih voda neofiti zelo razširjeni in številčni. Kar 44,2 % vseh podatkov o TIV iz baze CKFF se nanaša na obrežno vegetacijo. TIV so tako kot drugod po srednji Evropi najbolj pogoste v obrežnih pasovih ob vodotokih. Obrežni pas lesnate ali močvirske vegetacije ima izjemno velik pomen pri ohranjanju in povečevanju biotske pestrosti kopenskih in vodnih ekosistemov. Obrežni pas je prehodno območje med kopenskimi ekosistemi in vodami, zato je izpostavljen številnim neugodnim vplivom, kar se odraža v njegovi specifični zgradbi (Richardson & al. 2007). Obrežni pas: - je nosilec biotske pestrosti v krajini in povečuje biotsko pestrost vodnega ekosistema in sosednjih habitatov, - je habitat in koridor za avtohtone vrste, - vpliva na kakovost in količino organskih snovi v vodnem ekosistemu, - je blažilno območje, ki zmanjšuje onesnaževanje s kmetijskih površin, preprečuje erozijo brežin in ugodno vpliva na ekološko stanje vodnega ekosistema. Mnoge TIV rastlin so zelo uspešne pri naseljevanju obrežnega pasu. To je v Sloveniji in Evropi resen problem. Rečni ekosistem je zelo dovzeten za širjenje TIVrastlin, predvsem zaradi dinamične hidrologije in ker je koridor za njihovo razširjanje (Richardson & al. 2007). TIV rastlin se širijo tudi na sosednje naravne habitate. 4.5.1 Obrežna vegetacija ob vodotokih V obrežni vegetaciji vodotokov (visoke steblike, obrežna trstičja in šašja, pionirska vegetacija prodišč in peščin) so sestoji TIV pogosti. V primerjavi z drugimi razmeroma naravnimi rastlinskimi združbami tu najdemo največji delež tujerodnih vrst, med katerimi so številne invazivne. Najbolj pogoste so TIV rastlin v visokih steblikah, kjer pogosto gradijo sestoje, v katerih prevladujejo. Na splošno je njihov delež največji vzdolž evtrofnih nižinskih vodotokov, oziroma tovrstnih odsekov. Tu v substratu prevladujejo manjši delci, kot so pesek, glina ali mulj. Pogostost TIV v obrežnih pasovih ob vodotokih lahko pojasnimo predvsem s pogostimi in močnimi naravnimi motnjami, ki so posledica močnega nihanja vodostaja (občasnega poplavljanja in odlaganja sedimentov ter spodjedanja bregov). Poleg tega k temu prispeva še velika možnost razširjanja vzdolž vodotokov in antropogeni vplivi, kot je evtrofikacija vodotoka in prispevnega območja, gradbeni posegi na bregovih (utrjevanje bregov, regulacije ...). Vzdolž vodotokov so pogosta tudi naselja in prometna infrastruktura, kar povečuje možnosti za širjenje TIV rastlin. Kar 28,5 % podatkov o TIV v Sloveniji se nanaša na podatke v obrežni vegetaciji ob vodotokih, kar je največ med vsemi obravnavanimi habitatnimi tipi. Najpogostejše vrste, oziroma vrste z največjim vplivom na biodiverziteto v obrežnih pasovih ob vodotokih, so: 1. Robiniapseudacacia L. 2. Solidago gigantea Aiton 3. Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. F. x bohemica (Chrtek & Chrtkova) J.P. Bailey. 4. Impatiens glandulifera Royle 5. Echinocystis lobata (Michx.) Torr. & A. Gray 6. Rudbeckia laciniata L. 7. Helianthus tuberosus L. 8. Solidago canadensis L. 9. Acer negundo L. 10. Erigeron annuus (L.) Pers. 11. Impatiens parviflora DC. 12. Ailanthus altissima Desf. 13. Juncus tenuis Willd. 14. Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. 4.5.2 Vegetacija na prodiščih Na prodiščih v srednjem toku vodotokov so v srednji Evropi tujerodne vrste pogoste, med njimi številne ruderalne vrste kot na primer Erigeron annuus. V gornjem toku se v korelaciji z nadmorsko višino število TIV zmanjšuje. Pojavljanje TIV v obrežni vegetaciji na prodiščih je nekoliko drugačno kot na splošno ob vodotokih po Sloveniji (podatki s prodišč predstavljajo 11 % podatkov za TIV v obrežnih pasovih vodotokov). Vrste z največjim vplivom na biodiverziteto na prodiščih so: 1. Helianthus tuberosus L. 2. Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. F. x bohemica (Chrtek & Chrtkova) J.P. Bailey 3. Solidago gigantea Aiton 4. Impatiens glandulifera Royle 5. Impatiens parviflora DC. 6. Erigeron annuus (L.) Pers. 7. Ambrosia artemisiifolia L. 4.5.3 Obrežna vegetacija ob stoječih vodah V obrežnih pasovih, oz. litoralu stoječih voda, so TIV rastlin zaradi omenjenih razlogov manj pogoste in invazivne, kot so ob vodotokih. Tu se nahaja 15,7 % podatkov o TIV. Med njimi so najbolj pogoste: Solidago gigantea, Impatiens glandulifera, Robinia pseudacacia, Erigeron annuus, Rudbeckia laciniata, Juncus tenuis, Acer negundo, Solidago canadensis, Echinocystis lobata, Ambrosia artemisifolia, Bidens frondosa, Fallopia japonica, Helianthus tuberosus. 4.5.4 Obrežna vegetacija ob stoječih vodah umetnega nastanka TIV najdemo v litoralu različnih tipov stoječih voda antropogenega nastanka, ki so lahko zelo različnih velikosti. Sem uvrščamo ribnike v ožjem pomenu besede, mlake, kale, akumulacijska jezera, zalite glinokope in gramoznice. Ta vodna telesa so najbolj pogost tip stoječih voda v Sloveniji. Vrste z največjim vplivom na biodiverziteto v obrežnih pasovih omenjenih stoječih voda so: 1. Robinia pseudacacia L. 2. Solidago gigantea Aiton 3. Rudbeckia laciniata L. 4. Impatiens glandulifera Royle 5. Juncus tenuis Willd. 6. Erigeron annuus (L.) Pers. 7. Acer negundo L. 8. Echinocystis lobata (Michx.) Torr. & A. Gray 9. Solidago canadensis L. 10. Helianthus tuberosus L. 11. Ambrosia artemisiifolia L. 12. Bidens frondosa L. 4.5.5 Obrežna vegetacija ob mrtvicah Mrtvice so poseben tip jezer, oziroma stoječih voda v Sloveniji, ki so nastale na aluvialnih ravnicah v nižinskih spodnjih delih rek, najdemo pa jih večinoma le ob Muri in Savi, le posamezni primeri so ob Kolpi in Vipavi. Ti ekosistemi kot tudi podatki o TIV so tako omejeni predvsem na mrtvice v spodnjem toku Mure in Save na Krško-Brežiški ravni. Vrste z največjim vplivom na biodiverziteto v obrežnih pasovih mrtvic so: 1. Solidago gigantea Aiton 2. Rudbeckia laciniata L. 3. Impatiens glandulifera Royle 4. Robinia pseudacacia L. 5. Acer negundo L. 6. Solidago canadensis L. 4.6 Kmetijske površine Na kmetijske površine se nanaša 6,3 % podatkov o uspevanju TIV rastlin. Od tega je bilo na njivah zabeleženih 1,3 % in na različnih tipih travnikov 5 % podatkov. 4.6.1 Njive Število podatkov o uspevanju TIV rastlin na njivah v Sloveniji je majhno (1.3 %), najdemo predvsem ruderalni vrsti: Erigeron annuus, Ambrosia artemisifolia. 4.6.2 Travniki Na travnikih so najpogostejše naslednje vrste: Erigeron annuus, Robinia pseudacacia, Solidago gigantea, Solidago canadensis, Rudbeckia laciniata, Fallopia japonica, Ambrosia artemisifolia. Tako na gojenih travnikih kot na suhih travnikih, je bila kot najpogostejša vrsta omenjena Erigeron annuus. Tudi za Avstrijo navajajo kot najbolj pogosto TIV ruderalno vrsto Erigeron annuus in drevesno vrsto Robinia pseudacacia, ki sta zlasti na bolj suhih rastiščih zelo invazivni. 4.7 Mokrišča 4.7.1 Celinska mokrišča V celinskih mokriščih je bilo najdenih 3,1 % podatkov o uspevanju TIV rastlin v Sloveniji. Nobena vrsta v teh ekosistemih ni posebno invazivna in problematična. Med njimi so kot potencialno najbolj ogrožajoče naslednje vrste TIV: 1. Solidago gigantea Aiton 2. Robinia pseudacacia L. 3. Erigeron annuus (L.) Pers. 4. Rudbeckia laciniata L. 5. Helianthus tuberosus L. 6. Juncus tenuis Willd. V sklopu mokrišč so bile omenjene TIV zabeležene v bolj specifičnih tipih mokrišč kot so: močvirja, presihajoča jezera in mokrotni travniki. Na vseh treh tipih mokrišč je bila najpogostejša vrsta Erigeron annuus. 4.7.2 Obalna mokrišča V obalnih mokriščih uspeva 1 % najdenih TIV rastlin. Najpogostejša TIV je Aster squamatus, najdemo pa še vrste kot so: Robinia pseudacacia, Helianthus tuberosus, Lonicera japonica. 4.8 Habitati v območju gozdne meje V altimontanskem pasu in subalpinskem pasu so TIV redkost. Podatki predstavljajo komaj 0,4 %. najpogostejša TIV, ki jo najdemo na višjih nadmorskih višinah je Telekia speciosa. Poleg te najdemo še: Impatiensparviflora, Erigeron annuus, Juncus tenuis. 4.9 Ekološke zahteve nekaterih najbolj invazivnih tujerodnih rastlinskih taksonov Na osnovi indikatorskih vrednosti (Ellenberg 1992) smo analizirali ekološke preference nekaterih najbolj invazivnih tujerodnih rastlinskih taksonov. Pri tem smo bili omejeni na taksone in na dejavnike (svetloba, temperatura, kontinentalnost klime, vlažnost rastišča, reakcija tal, količina hranil), za katere so Ellenbergove indikatorske vrednosti določene. Največja odstopanja od srednjih vrednosti (5) smo ugotovili pri vrednosti, ki kaže na preferenco vrst do rastišč bogatih s hranili (od 3 do 9, v povprečju 7,3) in pri vrednosti, ki kaže na preference do odprtih, nezasenčenih rastišč (od 4 do 9, v povprečju 7,2). Obe odstopanji sta bili še izrazitejši v primeru zelnatih vrst. Višje vrednosti od srednje smo ugotovili tudi v primeru reakcije tal (6,9), temperature (6,4) in vlažnosti rastišča (6,3). Na osnovi teh rezultatov lahko potrdimo znana dejstva, da tujerodne invazivne rastlinske vrste preferirajo evtrofna, odprta (npr. negozdna) rastišča na bazičnih tleh ter da bolje uspevajo na toplih in vlažnih rastiščih. V takih razmerah je potencialno tudi njihova invazivnost največja. Ekosistemi, v katerih vladajo take razmere, so npr. ekosistemi, kjer je v tleh prisotnih veliko dostopnih hranil (gnojenje, rečni nanosi) in je bila prvotna lesnata vegetacija odstranjena (npr. degradirani obrežni pasovi, opuščene njive in intenzivno gnojeni travniki). 4.10 Vpliv taksona Fallopia * bohémica na biodiverziteto Na podlagi podatkov iz literature (npr. Child & al. 1992, Gerber & al. 2008) in lastnih analiz v prejšnjih sezonah, lahko potrdimo že znan negativni učinek invazivnih vrst rastlin na biodiverziteto. V obrežnem pasu potoka Glinščica smo merili vpliv rastlin iz taksona Fallopia x bohémica na svetlobno intenziteto v sestojih. Na istih mestih/ploskvah smo popisali tudi vse prisotne vrste višjih rastlin in ocenili njihovo pokrovnost. Na enak način smo merili in popisovali rastlinske vrste tudi na odsekih obrežnega pasu, kjer omenjeni takson ne uspeva. Na višini 20 cm nad tlemi je bila v sestoju vlažnega travnika svetlobna intenziteta 1200 pmol/m2 s, v visokih steblikah 460, v sestoju z dresnikom pa le 20, kar znaša približno 1 % polne dnevne svetlobe izmerjene v času meritev. S tem smo dokumentirali poenotenje razmer v sestojih z dresnikom in sicer poslabšanje svetlobnih razmer v dveh različnih habitatnih tipih, čemur je sledila tudi izguba rastlinskih vrst iz omenjenih habitatnih tipov, saj je število vrst v sestoju dresnika 10-krat manjše. 4.11 Viri Child L. E., De Waal, L. C., Wade P. M. (1992): Control and management of Reynoutria species (knotweed). Aspects of Applied Biology 29: 295-307. Ellenberg H., Weber H. E., Düll R., Wirth V., Werner W., Paulissen D. (1992): Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa, 2. ed. Scr. Geobot. 18:1-258. Essl F., Rabitsch W. (2002): Neobiota in Österreich. Umweltbundesamt, Wien, 432 pp. Gerber E., Krebs C., Murrell C., Moretti M., Rocklin R., Schaffner U. (2008): Exotic invasive knotweeds (Fallopia spp.) negatively affect native plant and invertebrate assemblages in European riparian habitats. Biological conservation 141: 646-654. Hejda M., Pyšek P. (2006): What is the impact of Impatiens glandulifera on species diversity of invaded riparian vegetation? Biological Conservation 132: 143-152. Kleinbauer I., Dullinger S., Peterseil J., Essl F. (2010): Climate change might drive the invasive tree Robinia pseudacacia into nature reserves and endangered habitats. Biological Conservation 143: 382-390. Kowarik I. (1999): Neophytes in Germany: Quantitative Overview, Introduction and Dispersal Pathways, Ecological Consequences and Open Questions. Texte des Umweltbundesamtes Berlin 18/99: 12-36. Kuhar U., Germ M., Gaberščik A. (2010): Habitat characteristics of the alien species Elodea canadensis in Slovenian watercourses. Hydrobiologia (Den Haag) 656: 205-212. Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Turk B., Vreš B., Ravnik V., Frajman B., Strgulc Krajšek S., Trčak B., Bačič T., Fischer M. A., Eler K., Surina B. (2007): Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Pyšek P. (1998): Alien and native species in Central European urban floras: a quantitative comparison. J. Biogeogr. 25: 155-163. Rehounkova K., Prach K. (2008): Spontaneous vegetation succession in gravel-sand pits: a potential for restoration. Restor. Ecol. 16: 305-312. Rejmanek M., Richardson D. M., Pyšek P. (2005): Plant invasions and invasibility of plant communities. In: van der Maarel E. (ed.), Vegetation Ecology. Blackwell Science, Oxford. Richardson D. M., Holmes, P. M., Esler, K. J., & al. (2007): Riparian vegetation: degradation, alien plant invasions, and restoration prospects. Diversity and Distributions 13: 126-139. Roufied S., Puijalon S., Viricel M. R., Piola F. (2011): Achene buoyancy and germinability of the terrestrial invasive Fallopia xbohemica in aquatic environment: a new vector of dispersion? Ecoscience 18: 79-84. Simonova D., Lososova Z. (2008): Which factors determine plant invasions in man-made habitats in the Czech Republic? Perspect. Plant. Ecol. 10: 89-100. Somodi I., Čarni A., Ribeiro D., Podobnikar T. (2012): Recognition of the invasive species Robinia pseudacacia from combined remote sensing and GIS sources. Biol. Conserv. 150: 59-67. Šajna N., Haler M., Škornik S., Kaligarič M. (2007): Survival and expansion of Pistia stratiotes L. in a thermal stream in Slovenia. Aquat. bot. 87: 75-79. Šilc U. (2010): Synanthropic vegetation: pattern of various disturbances on life history traits. Acta Bot. Croat. 69: 215-227. Šilc U., Čarni A., Vrbničanin S., Božič D., Dajič Stevanovič Z. (2012): Alien plant species and factors of invasiveness of anthropogenic vegetation in the Northwestern Balkans - a phytosociological approach. Cent. Eur. J. Biol. 7: 720-730. Thiebaut G. (2007): Invasion success of non-indigenous aquatic and semi-aquatic plants in their native and introduced ranges. A comparison between their invasiveness in North America and in France. Biological Invasions 9: 237-251. Vitousek P. M., D'Antonio C. M., Loope L. L., Westbrooks R. (1996): Biological invasions as global environmental change. Am. Scientific 84: 468-478. 5 TUJERODNE IN INVAZIVNE VRSTE V GOZDU S POUDARKOM NA DREVESNIH VRSTAH Lado KUTNAR Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana 5.1 Pregled zgodnejših virov o tujih drevesnih vrstah pri nas in predlogi za njihov vnos Maks Wraber (1951b) ugotavlja, da je evropsko gozdarstvo začelo z vnosom tujih drevesnih vrst v gozdove ob koncu 19. stoletja. Pri nas so tuje drevesne vrste intenzivneje vnašali v času med obema vojnama. Stanko Sotošek je že v prvem letniku Gozdarskega vestnika (Sotošek 1938a) razmišljal o primernosti in možnostih sajenja različnih vrst iglavcev pri nas, kot npr. omorike ali Pančičeve smreke (Picea omorika (Pančic) Purkyne), cemprina (Pinus cembra L.), alepskega ali belega bora (Pinus halepensis Miller), primorskega bora (Pinus maritima Lam. = sin. Pinus pinaster Aiton), gladkega ali zelenega bora (Pinus strobus L.), munike ali pepelnatega bora (Pinus heldreichii H.Christ), molike (Pinus peuce Griseb.), japonskega macesna (Larix leptolepis (Siebold & Zucc.) Endl. = sin. Larix kaempferi (Lamb.) Carrière sec. Franco), zelene duglazije (Pseudotsuga douglasii (Lindl.) Carrière = sin. Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco). V nadaljevanju prispevka pa navaja tudi tuje drevesne vrste listavcev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko potencialno uspevale v območju naših gozdov (Sotošek 1938b). Med vrstami listavcev posebej izpostavlja ameriški jesen (Fraxinus americana L.), črni oreh (Juglans nigra L.), kanadski topol (Populus * canadensis Moench) in robinijo (Robinia pseudacacia L.). Že pred 2. svetovno vojno so potekala obsežna pogozdovanja gozdnih in negozdnih površin. Tako so npr. v Prekmurju v obdobju med leti 1934 in 1938 zasadili 3.256.000 sadik gozdnega drevja (Potočnik 1939). Od celotnega števila sadik jih je 911.000 prispevala banovinska gozdna drevesnica v Murski Soboti. Med njimi se pojavlja velik delež sadik tujih drevesnih vrst (201.000 sadik ali 22 % robinije, 116.000 sadik ali 13 % ameriškega jesena, 4.500 sadik ali 0,5 % črnega oreha). Med njimi pa je bilo tudi 152.000 sadik (17 % od vseh) za Prekmurje neustrezne smreke (Potočnik 1939). Samo dobro desetletje zatem Maks Wraber (Wraber 1951a) ugotavlja, da so na golo posekane površine v nižinskih predelih Prekmuija v obdobju med obema vojnama in po drugi svetovni vojni pogozdovali predvsem s tujimi hitrorastočimi listavci, kot je robinija (Robinia pseudacacia L.), kanadski topol (Populus * canadensis Moench), ameriški jesen (Fraxinus americana L.) in črni oreh (Juglans nigra L.). V nekoliko manjšem obsegu pa so sadili tudi rdeči ali ameriški hrast (Quercus rubra L.) in od iglavcev gladki ali zeleni bor (Pinus strobus L.). Med vrstami omenja kot dodatno potencialno zanimivo za osnovanje poskusnih nasadov na vlažnejših rastiščih dvoredno močvirsko cipreso ali močvirski taksodij (Taxodium distichum (L.) L. C. M. Richard) (Wraber 1951a). V nasprotju s Potočnikom (1939) pa se kljub relativni naklonjenosti M. Wraber (1951a) že močno zaveda nevarnosti pogozdovanja s tujimi drevesnimi vrstami, saj odločno opozarja na nevarnosti pri izbiri tujih drevesnih vrst in njihovega uvajanje na nova rastišča. Kot poseben gozdnogojitveni problem smatra nekontrolirano širjenje robinije (Robinia pseudacacia L.) v Prekmurju. Močno poudarja, da je pogozdovanje s tujimi vrstami precej vprašljivo, saj dobro začetno uspevanje po njegovem mnenju še ni zanesljiv dokaz za rastišču ustrezno drevesno vrsto. Za uvajanje je potrebno dobro poznati vrsto in rastišče, na katero jo nameravamo saditi. Po njegovem mnenju se neustrezno zamišljeni nasadi tujih drevesnih vrst lahko pogosto izrodijo in degenerirajo ter s časom postanejo žrtev različnih škodljivcev in bolezni. Kljub temu pa priporoča uvajanje gladkega/zelenega bora (Pinus strobus L.) za melioracijo skrajno degradiranih zemljišč in rdečega hrasta (Quercus rubra L.) za gospodarsko izboljšanje slabih sestojev (Wraber 1951a). Maks Wraber je istega leta pisal zelo izčrpno tudi o problematiki tujih drevesnih vrst na celotnem območju Slovenije (Wraber 1951b). Čeprav tudi v tem prispevku, tako kot v prispevku o prekmurskih gozdovih (Wraber 1951a), načeloma podpira in celo utemeljuje smiselnost uvajanja tujih drevesnih vrst v gozdove, pa hkrati jasno opozarja na nevarnosti. V uvodu poudarja, da je vsaka vrsta v svojem naravnem okolju šla skozi več tisočletni selekcijski proces in da uspeva na specifičnem rastišču, ki ga opredeljujejo določeni ekološki pogoji (npr. geološko-pedološke in klimatske razmere, reliefni dejavniki, medsebojni odnosi v rastlinski združbi itd.). S prenosom v novo okolje se te razmere lahko bistveno spremenijo, zato lahko rastlina na to različno odreagira. Po njegovih informacijah so v Evropi prvi začeli uvajati gozdne eksote in se z njimi tudi bolj sistematično ukvarjati Francozi in Angleži pred okrog 200 leti (Wraber 1951b). V srednji Evropi so jih začeli načrtno uvajati v državne gozdove Nemci in Avstrijci v letih med 1880 in 1890. V tem obdobju so bili osnovani tudi prvi nasadi tujerodnih gozdnih dreves na slovenskih tleh. Kot navaja Wraber (1951b) je iz nepopolne statistike Urbasa iz leta 1926 razvidno, da je bilo v t.i. Ljubljanski in Mariborski oblasti 87 objektov s skupno površino 113 hektarjev. Med njimi so bili najpogostejši nasadi zelenega bora, zelene duglazije, kanadskega topola in rdečega hrasta. Po njegovem mnenju so se prav te vrste najbolj obnesle in zato se mu jih zdi smiselno uporabljati zaradi gospodarskih učinkov (Wraber 1951b). Čeprav ne razpolaga s kakšnimi konkretnimi podatki za obdobje med leti 1926 in 1950, pa ugotavlja, da je prvotna vnema za gojenje eksot oz tujih drevesnih vrst precej popustila zaradi neuspelih poskusov, da pa se je zanimanje za nekatere vrste razširilo med lastniki gozdov. Pri tem omenja primer duglazije, ki jo lahko »srečaš širom slovenskih gozdov kot posamezna drevesa ali v manjših skupinah« (Wraber 1951b). V nadaljevanju tega prispevka (Wraber 1951b) predstavlja izvor, značilnosti in navaja lokacije nasadov posameznih tujih drevesnih vrst pri nas. Posebej veliko prostora je med iglavci namenil zeleni duglaziji (Pseudotsuga taxifolia Britt. var. viridis Asch. et Gr. = sin. Pseudotsuga douglasii (Lindl.) Carrière = sin. Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in zelenemu ali gladkemu boru (Pinus strobus L.). Druge tuje vrste iglavcev, ki jih predstavlja, pa so kavkaška jelka (Abies nordmanniana (Steven) Spach), velika ali vankuverska jelka (Abies grandis (Douglas ex D. Don) Lindley), koloradska ali dolgoigličasta jelka (Abies concolor (Gordon) Lindley ex Hildebrand), sitka (Picea sitchensis (Bong.) Carriere), bodeča smreka (Picea pungens Engelm.), Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana (A. Murray) Parl.), kanadska čuga (Tsuga canadensis (L.) Carriere), zahodnoameriška čuga (Tsuga heterophylla (Raf.) Sarg.), (dvoredna) močvirska pacipresa (Taxodium distichum (L.) L. C. M. Richard), pančičeva smreka ali omorika (Picea omorika (Pančic) Purkyne), cemprin (Pinus cembra L.), japonski macesen (Larix leptolepis (Siebold & Zucc.) Endl. = sin. Larix kaempferi (Lamb.) Carrière sec. Franco). Za namene pogozdovanja Krasa so kot pionirji gozdne vegetacije po njegovem mnenju potencialno zanimive atlantska cedra (Cedrus atlantica (Endl.) Carriere), libanonska cedra (Cedrus libani A.Rich.). Med cedrami omenja tudi himalajsko cedro (Cedrus deodara (D. Don) G. Don fil. in Loudon), ki ni primerna za pogozdovanje Krasa, temveč bi jo lahko uporabljali v vlažnejših kotlinah in mraziščih visokega krasa. Od potencialno primernejših vrst za pogozdovanje Krasa navaja tudi mediteranske jelke, ki predstavljajo skupino bližnje sorodnih jelk, avtohtonih v pogorjih Sredozemlja. Med pogosteje sajenimi na sploh je bila grška jelka (Abies cephalonica Loudon). Druge mediteranske jelke, ki bi bile uporabne za ta namen, so španska jelka (Abies pinsapo Boiss.), maroška jelka (Abies marocana Trab. = sin. Abies pinsapo Boiss. var. marocana (Trab.) Ceballos & Bolanos), alžirska jelka (Abies numidica de Lannoy ex Carrière), siciljska jelka (Abies nebrodensis (Lojac.) Mattei), cilicijska jelka (Abies cilicica (Antoine & Kotschy) Carrière), borisova jelka (Abies borisii-regis Mattf.), tazaotska jelka (Abies tazaotana S. Côzar ex Villar = sin. Abies pinsapo Boiss. var. tazaotana (S. Côzar ex Villar) J. Pourtet). Po Wraberjevem mnenju (Wraber 1951b) so primerne tuje vrste listavcev mnogo bolj redke kot iglaste eksote. Med njimi več pozornosti namenja rdečemu ali ameriškemu hrastu (Quercus rubra L.) in kanadskemu topolu (Populus * canadensis Moench), ki je križanec med ameriškim črnim topolom (Populus deltoides Marsch.) in našim črnim topolom (Populus nigra L.). Omenja pa tudi močvirski hrast (Quercus palustris Munchh.), debeloplodni hrast (Quercus macrocarpa Michx.), črni oreh (Juglans nigra L.) in ameriški jesen (Fraxinus americana L.). Kot potencialno zanimive pa našteva tudi različne druge vrste topola (npr. Populus eugenei, P. robusta, P. trichocarpa, P. serotina, P. regenerata, P. gerlica, P. simoni). Zanimivo pa je, da v prispevku (Wraber 1951b) med številnimi tujimi drevesnimi vrstami, ki so že prisotne pri nas ali bi lahko bile potencialno zanimive, sploh ne omenja robinije (Robinia pseudacacia L.), čeprav pa ji veliko prostora namenja v drugem prispevku iz tega leta (Wraber 1951a). Preglednica 1: Prikaz obstoječih nasadov tujih drevesnih vrst in potencialnih vrst, ki bi bile primerne za uvajanje v naše gozdove (prirejeno po Wraber 1951b). V nekaterih primerih iz obstoječega vira ni jasno razvidna razlika med gozdnimi in izvengozdnimi nasadi tujih drevesnih vrst. Obstoječi gozdni nasadi Parkovni in izvengozdni nasadi Predlog in utemeljitev za uvajanje IGLAVCI: 1 Zelena duglazija (Pseudotsuga menziesii) da da da 2 Zeleni/gladki bor (Pinus strobus) da da da 3 Kavkaška jelka (Abies nordmanniana) ne da da 4 Velika/vankuverska jelka (Abies grandis) da ne da 5 Koloradska/dolgoigličasta jelka (Abies concolor) ne da da 6 Sitka (Picea sitchensis) da ne da 7 Bodeča smreka (Picea pungens) ne ne da 8 Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana) da ne da 9 Kanadska čuga (Tsuga canadensis) ne da da 10 Zahodnoameriška čuga (Tsuga heterophylla) da da da 11 Močvirska pacipresa (Taxodium distichum) ne da da 12 Pančičeva smreka ali omorika (Picea omorika) ne ne da 13 Cemprin (Pinus cembra) da ne da 14 Japonski macesen (Larix kaempferi) da ne da 15 Atlantska cedra (Cedrus atlantica) ne ne da 16 Libanonska cedra (Cedrus libani) ne da da 17 Himalajska cedra (Cedrus deodara) ne da da 18 Grška jelka (Abies cephalonica) da da da 19 Španska jelka (Abies pinsapo) ne ne da 20 Maroška jelka (Abies marocana) ne ne da 21 Alžirska jelka (Abies numidica) ne ne da 22 Siciljska jelka (Abies nebrodensis) ne ne da 23 Cilicijska jelka (Abies cilicica) ne ne da 24 Borisova jelka (Abies borisii-regis) ne ne da 25 Tazaotska jelka (Abies tazaotana) ne ne da LISTAVCI: 1 Rdeči/ameriški hrast (Quercus rubra) da da da 2 Močvirski hrast (Quercus palustris) da? da da 3 Debeloplodni hrast (Quercus macrocarpa) da? da da 4 Črni oreh (Juglans nigra) da da da 5 Ameriški jesen (Fraxinus americana) da ne da 6 Kanadski topol (Populus x canadensis) da da da 7 Drugi topoli (Populus eugenei, P. robusta, P. trichocarpa, P. serotina, P. regenerata, P. gerlica, P. simoni). ne ne? da Tako kot je že razvidno iz obeh Wraberjevih prispevkov (1951a, 1951b) so poskusi uvajanja tujih drevesnih vrst potekali predvsem v Pomurju in kraškem območju. Razmeroma dober vpogled v prisotnost in načrte s tujimi drevesnimi vrstami na kraškem območju lahko dobimo na osnovi preglednega prispevka, ki ga je Hinko Rejic (1952) napisal ob obisku FAO eksperta, Jeana Pourteta. Ob priliki obiska tujega eksperta so se ustavili pri nekaterih poskusnih objektih tujih drevesnih vrst (npr. nasadi duglazije, gladkega/zelenega bora, himalajske cedre in topolovih klonov). V tem prispevku pa so opisani tudi dotedanji poskusi s tujimi vrstami na krasu. Po tedanjih izkušnjah so bile za sajenje na kraških goličavah primerne tri vrste ceder (himalajska cedra (Cedrus deodara), atlantska cedra (Cedrus atlantica) in libanonska cedra (Cedrus libani)) ter grška jelka (Abies cephalonica) in španska jelka (Abies pinsapo). V teh sestojih naj bi od tujih vrst sadili tudi piramidasto cipreso (domnevno ozkokrošnjata varieteta vrste Cupressus sempervirens), črni oreh (Juglans nigra), rdeči hrast (Quercus rubra). Omenjena pa je tudi možnost sadnje makedonske/Borisove jelka (Abies borisii-regis). Na krasu so delali poskuse tudi z različnimi vrstami orehov, kot sta črni oreh (Juglans nigra) in japonski oreh (Juglans sieboldiana = sin. J. ailantifolia, J. cordiformis). Za potrebe čebelarstva so sejali tudi soforo (verjetno japonska sofora (Sophora japonica L.)). Za vzgojo sviloprejk so sadili murvo (Morus sp.) (Rejic 1952). Kot potencialno zanimivi tuji drevesni vrsti v postojnskem območju sta omenjeni tudi duglazija (Pseudotsuga menziesii) in kavkaška jelka (Abies nordmanniana). Francoski predstavnik FAO, Jean Pourtet, je ob odhodu iz Slovenije imel tudi predavanje. Po avtorskem rokopisu in beležkah prevajalca Jožeta Vidriha je bil prirejen tudi članek (Pourtet & Vidrih 1953). V predavanjih je Jean Pourtet na osnovi francoskih izkušenj in na osnovi videnega v Sloveniji predlagal poleg uporabe domačih vrst tudi vnos različnih tujih drevesnih vrst. Posebej obravnava kraška zemljišča, kjer predlaga vnos skupin vankuverska (velika) jelke (Abies grandis) v bukovih gozdovih. Na golih kraških zemljiščih pa predlaga različne jelke in cedre, od listavcev pa rdeči hrast (glej prispevek Rejic 1952). V prispevku navaja tudi vrste primerne za flišno podlago in izpostavlja gojenje različnih vrst in klonov topolov. O stanju in perspektivah kraških gozdov je naslednje leto pisal tudi Stanislav Cvek (1953). V prispevku se je posebej omejil na okraja Sežana in Gorica. V prispevku povzema različne avtorje (Rubbina, Beltram, Orel, Tschermak, Rejic). Poleg poskusov s številnimi domačimi vrstami omenja tudi poskuse s tujerodnimi vrstami, kot je macesen (verjetno japonski macesen (Larix leptolepis), beli (alepski) bor (Pinus halepensis), zeleni (gladki) bor (Pinus strobus), brutijski bor (Pinus brutia), obmorski (primorski) bor (Pinus maritima = sin. Pinus pinaster), cedre (Cedrus sp.), grška jelka (Abies cephalonica) in rdeči hrast (Quercus rubra). Omenja pa tudi, da nekateri avtorji kot potencialno zanimivo vrsto smatrajo tudi robinijo (Robinia pseudacacia). Med drugim navaja, da vrsti robinija in pajesen (Ailanthus altissima), ki ju danes smatramo za invazivni vrsti, dobro uspevata na kraškem območju. Ugotavlja, da večina strokovnjakov, katerih poglede povzema v tem prispevku (Cvek 1953), vidijo rešitve za ponovno ogozditev predvsem v vrstah, ki sicer niso naravno prisotne na kraškem območju. Vendar ima ob tem precejšnje pomisleke, saj je po njegovem mnenju potrebno tuje drevesne vrste najprej dobro proučiti na terenu (npr. poskusni nasadi). V prispevku poudarja tudi, da je črni bor sicer domača vrsta, vendar pa je za kraške kraje tujka, ekosota in po njegovem mnenju glede na težave (npr. požari, napadi škodljivcev, snegolomi) in slab finančni efekt ne more biti končna (ciljna) drevesna vrsta na tem območju. Kot boljšo možnost za osnovanje gozdov in usmerjanje razvoja vidi v upoštevanju naravnih rastiščnih razmer in avtohtone vegetacije. Vendar pa hkrati navaja tudi možnost vnosa tujih vrst v obliki primesi v sestojih avtohtonih vrst (Cvek 1953). Vendar pa poskusi s tujimi drevesnimi vrstami niso potekali le v pomurskem in kraškem delu Slovenije, temveč tudi na drugih območjih. Tako je avtor J. J. (podpisan samo z inicialkama; 1953) v poročilu o ekskurziji novomeške sekcije DIT (Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije) v Suho krajino napisal, da so si ogledali nasade smreke in mešan nasad črnega, rdečega in gladkega (zelenega) bora s primešanimi macesni. Omenja tudi poskus z domačim kostanjem, jelko in rdečim hrastom. Tudi v uvodu prispevka Mikuletiča in sod. (1962) o možnostih gojenja Lawsonove paciprese (Chamaecyparis lawsoniana), so omenjene različne hitro rastoče drevesne vrste. Med najbolj uporabnimi in razmeroma dobro poznanimi omenjajo predvsem topole. Kot pravijo avtorji ima stroka s topoli že bogate izkušnje in uspehe. Pri izbiri hitro rastočih iglavcev pa navajajo, da gozdarska stroka še ni prišla do dokončnega nabora. Poleg domačih vrst smreke (Picea abies) in navadnega bora (mišljen je rdeči bor Pinus sylvestris) omenjajo tudi zeleni bor (Pinus strobus), duglazijo (verjetno zelena duglazija (Pseudotsuga menziesii) in macesen (verjetno tuje vrste, med njimi predvsem japonski macesen (Larix leptolepis = sin. Larix kaempferi) (Mikuletič in sod. 1962). Po njihovih informacijah (Mikuletič in sod. 1962) je bil »najvažnejši objekt različnih eksot na Pohorju« posestvo Škrbsovo na Rdečem bregu. V letih 1889 in 1890 so v Ameriki naročili semena kar okoli 20 vrst različnih eksot. Semena so posejali v gozdni drevesnici na nadmorski višini okoli 880 metrov. V poznejših desetletjih je zanimanje in vnema za vnašanje tujih drevesnih vrst nekoliko upadlo. Hkrati pa so bile te tuje drevesne vrste manj zanimive zaradi večjega poudarka konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki v ospredje postavlja rastiščem prilagojene, domače, avtohtone drevesne vrste. Vendar pa so nekatere tuje drevesne vrste še po nekaj desetletjih obdržale razmeroma velik delež in pomembno mesto tudi v sedanjem konceptu gospodarjenja z gozdovi (glej poglavje 5). Zaradi spreminjajočih razmer (npr. segrevanje ozračja, neustrezni gozdnogojitveni načini) pa se utegne delež nekaterih vrst še povečati v prihodnosti (npr. robinija). 5.2 Pogostejše tuje drevesne vrste v naših gozdovih 5.2.1 Zelena duglazija (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco = sin. Pseudotsuga douglasii (Lindl.) Carrière = sin. Pseudotsuga taxifolia Britt. var. viridis Asch. et Gr.) V povojnem času je o zeleni duglaziji (Pseudotsuga douglasii (Lindl.) Carrière = sin. Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) v Gozdarskem vestniku pisal Karol Rakušček (1950). V uvodu prispevka omenja, da je zelena duglazija le ena od mnogih tujih vrst iglavcev, ki so jih začeli gojiti pred 60-80 leti (to pomeni med leti 1870 in 1890). V prispevku govori predvsem o nasadu zelene duglazije na Rdečem bregu na Pohorju, ki je bil na nadmorski višini okoli 800 metrov osnovan že leta 1889. Leta 1950 so drevesa zelene duglazije dosegale premere do 75 centimetrov in višine do 36 metrov (Rakušček 1950). Na teh drevesih so nabirali tudi seme za vzgojo sadik, ki so jih vzgajali v lokalni drevesnici. Med leti 1934 do 1945 so s triletnimi sadikami duglazije vzgojili okrog 6 ha velik nasad zelene duglazije. Avtor si je leta 1949 ogledal ta nasad in bil zelo zadovoljen s stanjem tega sestoja, saj je v prispevku napisal »ni bilo izrazov navdušenja ne konca ne kraja«. Vnos tujerodnih vrst je bil - kot tudi ostalo gozdarstvo - precej plansko urejeno, saj avtor navaja, da »petletni plan nalaga dolžnost gojenja in pospeševanja hitro rastočih drevesnih vrst«, hkrati pa omenja tudi, da je potrebno čiste sestoje pretvoriti v mešane (Rakušček 1950). Da so bile zaradi zanimivih lastnosti in planskega obdobja v prvem obdobju po vojni tuje drevesne vrste deležne posebne pozornosti, priča tudi drugi poglobljeni prispevek o zeleni duglaziji (Miklavžič 1951). Kot pravi avtor Miklavžič (1951) je bila zelena duglazija sredi prejšnjega stoletja naša najbolj znana, najbolj razširjena in najvrednejša gozdna eksota. Njena domovina je Severna Amerika, od obale Pacifika do višin okoli 2000 metrov v Skalnem gorovju (Miklavžič 1951, Wraber 1951b). V naravnem arealu ta vrsta doseže celo od 75 do 90 metrov višine in prsne premere 1,8 do 3,6 metrov. Pojavlja se v obliki različnih zvrsti (varietet) (Miklavžič 1951). Tudi pri nas se zelena duglazija rada naravno pomlajuje in tudi raste zelo hitro. V naših podnebnih razmerah ji ustrezajo sredogorske lege od 500 do 1000 metrov n.v., v pasu bukovega in jelovo-bukovega gozda. Manj ji ustreza kraški svet. Maks Wraber (1951b) med večjimi nasadi zelene duglazije omenja nasade na Rdečem bregu na Pohorju (nad Podvelko v Dravski dolini), v revirju Kamelišče nad Rušami (predel Uršanko-Plazenik), v revirju Viltuš na Kozjaku (pri Selnici ob Dravi), v revirju Planina pri Postojni, v Pečovniku pri Celju, v Vurbergu pri Ptuju, v Rudnici pri Podčetrtku, v grajskem parku pri Mokricah, v revirju Šardinje pri Veliki Nedelji in drugod. Miklavžič (1951) omenja številne dobre izkušnje z zeleno duglazijo (Nemčija, Nizozemska, Francija, Belgija, Danska, Švica, Italija). Dolgo je zelena duglazija veljala kot odporna proti škodljivcem naših domačih iglavcev, vendar pa so kasneje s semeni iz njene domovine prinesli tudi njene škodljivce, tako da so jo napadale različne patogene glive in uši (Miklavžič 1951). Zaradi proizvodnje velikih količin lesne mase, dobrih lastnosti lesa in njenega razmeroma lahkega gojenja je zelena duglazija sredi prejšnjega stoletja prekašala vse do tedaj v srednjo in zahodno Evropo vnesene tuje drevesne vrste. Po svoji donosnosti in vsestranski uporabnosti močno prekaša tudi domače vrste, kot sta jelka, smreka in bukev (Miklavžič 1951). Vendar pa avtor opozarja tudi na nevarnosti in previdnost pri vsesplošnemu gojenju zelene duglazije. Po njegovem mnenju je potrebno še vsaj eno obdobje obhodnje (ca. 50 let), da bi bilo stališče do te vrste bolj zanesljivo. 5.2.2 Zeleni ali gladki bor (Pinus strobus L.) Po mnenju Maksa Wraberja (1951b) se je zeleni ali gladki bor pri nas že zelo udomačil. Doma je iz Severne Amerike. Je bolj svetloljubno drevo, ki pa v mladosti prenaša precej sence. Ta vrsta je med najbolj nezahtevnimi vrstami, saj uspeva na zelo različnih tleh. Primerna je tudi za pogozdovanje skrajno pustih, degradiranih, suhih, skalnih, peščenih ali zamočvirjenih, barjanskih tal. Najbolj pa se obnese na globokih, vlažnih tleh na silikatni podlagi. Je precej neobčutljiv tudi na vročino in mraz, zaradi hitre rasti pa mu lahko škodujeta le sneg in veter, vendar pa se po poškodbah kar hitro opomore. Po intenziteti rasti prekaša večino drugih vrst, saj že pri tridesetih letih doseže višino 20-28 m in prsni premer 35-40 cm (Wraber 1951b). Ob koncu 19. stoletja so največje površine zelenega bora pogozdili v Brkinih, na več mestih na Pohorju, v Panovcu pri Novi Gorici in na Dravskem polju, po 2. svetovni vojni so ga zasajali tudi na Dolenjskem, v Beli krajini, okolici Brežic, Selški dolini, na Jezerskem in tudi v drugih predelih (Brus 2004). Zeleni bor se je sredi prejšnjega stoletja pojavljal v čistih ali mešanih skupinah ali kompleksih v Pirničah pri Medvodah, v Ruperč vrhu pri Novem mestu, pri Gradcu in na Krvavčejem vrhu v Beli krajini, v Šardinju pri Veliki Nedelji, pri Strnišču na Dravskem polju, na Smolniku na Pohorju, v Panovcu pri Gorici, v Mahovniku pri Kočevju, v grajskem parku Mokrice in še marsikje drugod (Wraber 1951b). 5.2.3 Sitka (Picea sitchensis (Bong.) Carriere) Sitka je doma v zahodnem delu Severne Amerike, od Aljaske do Kalifornije, kjer zavzema širok areal v območju oceanske klime. Sitko so prenesli v Evropo leta 1831 (Urbas 1951). Uspeva v pogojih visoke vlažnosti (zračna in talna vlaga), zato je primerna za pogozdovanje golosečnih površin, še posebej v vlažnih in nekoliko zamočvirjenih gorskih dolinah in kotlinah. Je svetloljubna vrsta in raste v mladosti hitreje kot smreka. Les sitke naj bi bil celo boljši od smrekovine (Wraber 1951b). Po Urbasovem (1951) mnenju sitka prekaša domačo smreko tako po debelinskem in višinskem prirastku kot tudi po kvaliteti lesa. Sredi prejšnjega stoletja je bil skoraj čist nasad sitke (površina okoli 25 arov) na Rdečem bregu na Pohorju. Drugi nasadi so bili na Ravniku pri Planini, kjer je sitka nekoliko pomešana s smreko; v Ravnah pri Prevaljah in v Cigonci pri Slovenski Bistrici (Wraber 1951b). Urbas (1951) navaja podrobnejše podatke o nastanku teh nasadov, številu sadik in razvoju, ki jih povzema po stanju iz leta 1926. V omenjenih nasadih je bilo posajenih od 1000 (Cigonca) do 8000 (Ravnik) sadik. Nasadi sitke so bili osnovani med leti 1901 (Ravnik) in 1911 (Rdeči breg). Urbas (1951) prispevek pa je večinoma posvečen nasadu sitke na gozdnem posestvu Škrbsovo na Rdečem bregu na Pohorju. Med drugim omenja, da je bila ta lokacija tudi pomožna raziskovalna postaja Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS). To pomeni, da so se na Gozdarskem inštitutu Slovenije te problematike načrtno raziskovalno lotevali že v zgodnji fazi svojega delovanja. 5.2.4 Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana (A. Murray) Parl.) Lawsonova pacipresa je po izvoru iz pacifiškega dela Severne Amerike. Po piramidalasti krošnji, gostih, visečih vejah in sploščenih iglicah močno spominja na cipreso (Wraber 1951b). Ima ugodne gozdnogojitvene lastnosti, saj je odporna proti mrazu, snegu, boleznim in žuželkam. Ustreza ji bolj vlažno podnebje in vlažnejša tla. Pospešuje se lahko v pasu bukve, jelke in smreke. Lawsonova pacipresa raste približno tako hitro kot smreka, njen les pa je trd, lahek, žilav in trpežen. Leta 1951 sta po Wraberjevih (1951b) informacijah bila dva starejša nasada te vrste in sicer na Rdečem bregu na Pohorju (750 m) in na Krasu (revir Planina). V Panovcu pri Gorici pa je bila manjša čista kultura te vrste (Wraber 1951b). Nasad Lawsonove paciprese na Pohorju omenja tudi Janko Urbas (Urbas 1951). Lawsonovo pacipreso (Chamaecyparis lawsoniana) obravnavajo tudi Mikuletič in sodelavci (1962). Čeprav govorijo o tem, da še ni dovolj podatkov o proizvodni sposobnosti in donosnosti ter ekoloških zahtevah te vrste, pa hkrati navajajo njene sestoje v Panovcu pri Novi Gorici, na Rdečem bregu (Škrbsovo) na Pohorju, v Lovrencu na Pohorju in na Brezovi rebri pri Novem mestu. Poleg teh pa so v prispevki omenjene še posamezne skupine Lawsonove paciprese, ki rastejo v različnih gozdnih predelih ali jih gojijo v drevesnicah. (Mikuletič in sod. 1962). V Panovcu navajajo dve poskusni ploskvi. Poleg načrtno zasajenih omenjajo, da se ta vrsta uspešno širi (samosevci). Po meritvah in izračunih na tem poskusnem objektu je bila lesna zaloga 28 let po sadnji kar 437 m3/ha (v primerljivih razmerah naj bi imela smreka le 125 m3/ha). Ob naslednji meritvi (39 let po sadnji tega sestoja) pa je bila izmerjena lesna zaloga že 566 m3/ha (smreka v primerljivih razmerah le 262 m3/ha). V zaključku tega prispevka pa avtorji govorijo o tem, da je Lawsonova pacipresa precej razširjena po slovenskih gozdovih, vendar pa je še premalo poznana in predvsem premalo upoštevana (Mikuletič in sod. 1962). Po njihovem mnenju je bolj primerna za gojenje v nižjih nadmorskih višinah, v sestojih listavcev (domači kostanj, hrast, beli gaber ter nižinske bukve). V tistem obdobju je npr. v gozdni semenarni in drevesnici Mengeš bilo na razpolago 60 kg semena paciprese domačega porekla, večinoma iz Prekmurja (Mikuletič in sod. 1962). Po informacijah Brusa (2004) dva nasada Lawsonove paciprese v Panovcu pri novi Gorici se danes lepo uspevata. 5.2.5 Cemprin (Pinus cembra L.) Cemprin je visokogorsko drevo osrednjih Alp in Karpatov (pas 1800-2500 metrov), kjer tvori zgornjo gozdno in drevesno mejo nad pasom smreke in macesna (Wraber 1951b). Čeprav so cemprin v preteklosti smatrali kot tujo drevesno vrsto pri nas, pa Brus (2004) govori o redki samonikli vrsti, ki naj bi v preteklosti uspevala v večjih avtohtonih skupinah. Na splošno uspeva na silikatnih tleh in je odporen na mraz, veter in sneg. V rahlih sestojih zraste v drevo z višinami od 10 do 15 metrov, na prostem pa je običajno grmičaste oblike. Je počasne rasti, z gostimi vejami, ki sežejo do tal. V nižjih, ugodnejših legah pa raste hitreje in doseže večje dimenzije. Okoli leta 1900 so cemprin začeli gojiti v višjih legah na Pohorju (pas 1300-1400 metrov), kjer smreka ne uspeva. Po mnenju M. Wraber (1951b) kompaktna granitna podlaga ne ustreza najbolj tej vrsti. Osnovani so bili čisti nasadi cemprina ali nasadi skupaj s smreko in sicer pod Črnim vrhom, na Kraguljišču, na Klopnem vrhu in še ponekod. Brus (2004) navaja posamezne majhne, domnevno avtohtone skupine pri Beli peči med Raduho in Smrekovcem ter pod vrhom Krnesa v pogorju Smrekovca. 5.2.6 Japonski macesen (Larix leptolepis (Siebold & Zucc.) Endl. = sin. Larix kaempferi (Lamb.) Carrière sec. Franco). Vrsta, ki izvira iz Japonske, je v nasprotju z evropskim macesnom drevo srednjegorskega pasu (5001000 metrov). Zahteva dovolj vlažna tla in slabo prenaša poletne suše. Občutljiva je tudi na snegolome zaradi mokrega snega. V mladosti raste zelo hitro, tako da prekaša celo zeleno duglazijo in gladki bor. Po obdobju med 30-40 leti pa rast začne zelo pešati, tako da ga domači macesen dohiti in prehiti (Wraber 1951b). V pasu med 400 in 800 metri so ga sadili na severni strani Pohorja, kjer je razmeroma dobro uspeval. Pojavljal se je tudi v mešanem nasadu z rdečim in zelenim borom na Kolovcu v bližini Kamnika. 5.2.7 Rdeči ali ameriški hrast (Quercus rubra L.) Že sredi prejšnjega stoletja naj bi bil rdeči ali ameriški hrast gospodarsko in gozdnogojitveno zelo pomembna eksota, ki se je že močno razširila in uveljavila (Wraber 1951b). Vrsta izhaja iz Severne Amerike. Ustrezajo mu bolj kisla tla. Je bolj odporen na mraz kot domače vrste hrastov. V mladosti raste zelo hitro. V sklenjenem sestoju imajo drevesa precej ravno, vitko in gladko deblo z malo vejami, na prostem pa se močno razkošati in deblo izgubi na kvaliteti. Zaradi temnordečih jesenskih listov je zelo dekorativno drevo. Večji nasadi rdečega hrasta v Sloveniji so bili v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki, drevored v Rocnu pod Šmarno goro, gozd pri Dobrovniku v Prekmuiju, v manjših količinah pa še marsikje (Wraber 1951b). Poleg teh nasadov pa Brus (2004) omenja tudi sestoje rdečega hrasta pri Palčju pri Pivki, v okolici Sevnice, na Ravnem polju pri Ptuju in na Navrškem vrhu pri Ravnah na Koroškem. 5.2.8 Črni oreh (Juglans nigra L.) Je severnoameriško drevo aluvialnih rečnih dolin. Podobna rastišča mu ustrezajo tudi pri nas. Vendar pa dobro uspeva tudi na nekoliko bolj suhih tleh. Predvsem mu ustrezajo tople lege v zavetju in sicer do 600 metrov nadmorske višine, podobno kot navadnemu orehu (Wraber 1951b). V sklenjenem sestoju, še posebej v mešanem, ima ravno, polnolesno deblo, na prostem pa so krošnje bolj razvejane in košate. Les je odlične kvalitete in je podoben domačem navadnemu orehu. Plodovi črnega oreha za človeka niso užitni. Večji nasadi črnega oreha so bili v Murski šumi (M. gozd), pri Veliki Nedelji, pri Kostanjevici na Krki idr. (Wraber 1951b). Kot piše Brus (2004) pa se nasadi črnega oreha v Prekmurju niso najbolj obnesli, verjetno zaradi pretežkih tal in prepogoste poplavljenosti. Tudi pri Kostanjevici raste le še nekaj odraslih dreves. 5.2.9 Ameriški j esen (Fraxinus americana L.) Vrsta raste v naravnem arealu skupaj s črnim orehom, vendar pa laže prenaša vlago in poplave kot oreh (Wraber 1951b). Ameriški jesen je odpornejši na mraz kot domači jesen. V začetku raste hitreje kot domači jesen, vendar pa se kmalu močno razveji in ne dosega primerljive kvalitete z domačim jesenom. Večji nasadi so bili osnovani v Prekmurju (Murska šuma, Črni log) (Wraber 1951b). Ta drevesna vrsta se pri nas ni najbolj obnesla, zato so jo prenehali saditi, tako da danes lahko najdemo le še posamezna drevesa ali manjše skupine (Brus 2004). 5.2.10 Kanadski topol (Populus x canadensis Moench) Po mnenju M. Wraberja (1951b) je kanadski topol med vsemi eksotami deležen največ pozornosti, saj so temu križancu namenjeni celo mednarodni kongresi. Že sredi prejšnjega stoletja so se intenzivno ukvarjali s problemi gojenja in pospeševanja topolov, z vzgojo novih ras s selekcijo in križanjem. Kanadski topol je doma v severovzhodni Ameriki in je naravni križanec med ameriškim črnim topolom (Populus deltoides Marsch.) in našim črnim topolom (Populus nigra L.). Še posebej je primeren za osnovanje protivetrnih pasov za zaščito kmetijskih kultur pred vetrom in sušo ter za obrambo bregov pred vodotoki. Je zelo hitre rasti, po kateri prekaša vse domače in tuje vrste, saj že pri starosti okoli 12 let doseže višine 15 do 18 metrov in prsne premere 30 do 35 centimetrov. Poleg tega je enostaven za razmnoževanje (s potaknjenci in zatiči). Kanadski in večina sorodnih topolov uspevajo na svežih, globokih, vlažnih aluvialnih tleh. Prenašajo pa tudi slabša in bolj suha tla. Wraber (1951b) navaja nasade kanadskega topola v Prekmurju (Murska šuma) in v Lijaku v Vipavski dolini. Poleg tega pa navaja številna območja ob rekah, ki so slabo izkoriščana in pogosto poplavljena, potencialno primerna za osnovanje topolovih nasadov. V novejšem viru (Brus 2004) so omenjeni nasadi na obrečnih rastiščih ob reki Savi med Brežicami in Krškim, nekaj jih je tudi v okolici Murske Sobote, Celja in na Ljubljanskem barju. 5.3 Tuje invazivne vrste 5.3.1 Robinija (Robinia pseudacacia L.) Že pred 60 leti je Maks Wraber (1951 a) opozoril na problem nekontroliranega širjenja robinije (Robinia pseudacacia L.) v Prekmurju. Vrsto, ki je doma v Severni Ameriki, so v Evropo prinesli v 17. stoletju. Ta vrsta se je udomačila in razširila po vsej Evropi bolj kot katera koli tuja drevesna vrsta. Kot ugotavlja M. Wraber (1951a), se je robinija v ravninskem in gričevnem svetu Podravja in Pomurja razširila že tako močno, da daje značilen ton pokrajinski sliki tega prostora. Vrsta je že v tistem obdobju predstavljala velik gozdnogojitveni problem, saj je nezadržno osvajala nova gozdna rastišča. Močno prodiranje robinije v degradirane, biološko oslabele gozdove je M. Wraber (1951a) ocenil kot enega od največjih problemov prekmurskega gozdarstva. Robinijo označuje kot t.i. »gozdni plevel«, ki po svojih bioloških in ekoloških lastnostih ne sodi v naše gozdne združbe, ker s svojo prisotnostjo razdiralno deluje na naravno sestavo fitocenoze, moti njeno življenjsko harmonijo in ruši njeno biološko ravnotežje. Tak status pripisuje robiniji za območje Prekmurja in tudi za druga območja Slovenije. Ocenjuje, da je robinija tem bolj nevarna in agresivna, čim bolj se rastiščne razmere približujejo stepskim in čim bolj je sestoj pretrgan oz. so gozdna tla nezastrta. Kot ugotavlja M. Wraber (1951a) se ta vrsta v Prekmuiju razširja tako na slaba kot tudi dobra gozdna zemljišča, prav tako pa se razrašča na kmetijskih zemljiščih. Pojavlja se na suhih in vlažnih rastiščih. Pri svojemu razširjanju izpodriva in uničuje domače rastje. Po njegovem mnenju jo je praktično nemogoče povsem izkoreniniti in omogočiti rast drugim drevesnim vrstam. Zanjo je značilna izjemna življenjska moč in vztrajnost. Razmnožuje se generativno s semenom, ki ji omogoča razširjanje že v 5. do 6. letu življenja in ga rodi obilo vsako leto. Njena največja moč pa je v vegetativnem razmnoževanju. Po njegovih ugotovitvah (Wraber 1951a) je ne moreš zatreti niti s sečnjo niti s požiganjem, saj lahko odganja tako iz panja kot tudi korenin. Iz panja lahko šop poganjkov že v enem letu doseže višino tudi 5 do 6 metrov. Edini možni način obrambe proti njeni ekspanzivnosti so dobro negovani mešani naravno gozdovi s polno zarastjo, dobro razvitim polnilnim slojem in zaprtimi robovi, kakršnih ni bilo prav dosti v času tega prispevka (Wraber 1951a). Poleg ugodnih naravnih pogojev za razširjanje robinije je prav človek tisti, ki ima največje zasluge za njeno ekstremno razširjanje, saj jo je poleg načina gospodarjenja (pretirano odpiranje sestojev) pospeševal tako s sejanjem kot tudi s sajenjem. Po razpoložljivih podatkih je samo banovinska gozdna drevesnica v Murski Soboti v letih 1934-1938 oddala nad 200.000 robinijevih sadik (Potočnik 1939). Kljub izrazito negativni oznaki robinije, ki ji jo pripisuje M. Wraber (1951a), pa ji priznava tudi nekatere pozitivne biološke vidike. Tako naj bi bila kot metuljnica dober fiksator dušika in s tem primerna za sterilna tla. Prav tako uspešno stabilizira gibljive terene (nestabilni peščeni tereni, plazišča, prodišča, melišča, železniški nasipi). Na tovrstnih terenih naj bi jo uporabili kot predrast (predkultura). Čeprav omenja tudi njen velik prirastek lesa in njegovo uporabnost, pa smatra, da njen les lahko nadomestimo z lesom številnih domačih vrst (Wraber 1951a). O široki uporabi robinijevega lesa pišejo različni domači avtorji. Kljub temu, da ima robinija številne koristne vloge (npr. Torelli 2002, Brus 2004, Rudolf 2004), kot je uporabnost njenega lesa za kurjavo, uporabnost njenih drobnejših sortimentov za vinogradniško kolje, za sanacijo in stabilizacijo peščenih in gruščnatih tal, za potrebe čebelrstva, pa je robinija v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdov jasno označena kot invazivna tujerodna drevesna vrsta, ki je načeloma manj zaželena v naših gozdovih. 5.3.2 Visoki pajesen (Ailanthus altissima (Mill.) Swing. = sin. Ailanthus glandulosa Desf.) Visoki pajesen (Ailanthus altissima (Mill.) Swing.) omenja že Stanislav Cvek (1953), ki govori o stanju in perspektivah kraških gozdov. Pri tem omenja, da ta vrsta na krasu dobro uspeva in je povsod prisotna na tem območju. Vendar pa se sprašuje (tako kot za robinijo), kakšna je njegova prihodnost. Visoki pajesen je doma na Kitajskem in Moluških otokih (Brus & Dakskobler 2001, Brus 2004). Sredi 18. stoletja so ga prinesli v Evropo in konec 18. stoletja še v Ameriko. Visoki pajesen so zaradi nekaterih estetskih lastnosti, na primer velikih listov in bujnih soplodij (najlepša je oblika Ailanthus altissima forma erythrocarpa Rehd. z živo rdečimi plodovi), sprva sadili kot okrasno drevo. Ponekod so z njim pogozdovali suha kraška rastišča, marsikje v Severni Ameriki in zahodni Evropi, na primer v Franciji, pa so ga nekaj časa zasajali zaradi gojenja sviloprejke vrste Samia cyntia, katere gosenice se hranijo z njegovimi listi. Za proizvodnjo lesa ta drevesna vrsta ni najbolj primerna in njen les je malo vreden, čeprav naj bi ga na Kitajskem uporabljali kot tehnični les. Ker je lahek in obstojen, ga na Krasu včasih uporabljajo za izdelavo fižolovk, v Posočju pa za izdelavo toporišč za sekire (Brus & Dakskobler 2001, Brus 2004). Skoraj povsod, kamor so ga vnašali, v Evropi predvsem v toplejših sredozemskih predelih, se je visoki pajesen kmalu začel tudi subspontano razširjati zunaj gojenih površin. Pri nas je najbolj razširjen na Krasu, kjer so ga že ob koncu 19. stoletja uporabljali za pogozdovanje kamnitih goličav. Na splošno je razširjen na primorskem območju in ob Soči, nekoliko redkejši pa je v panonskem svetu in toplejših predelih dinarskega sveta. Največkrat subspontano raste po gozdnih robovih, ob cestah, na nasipih in brežinah, največkrat v bližini naselij, redkejši je po parkih kot okrasno drevo. Glede na izkušnje iz Severne Amerike, kjer ta vrsta ponekod ogroža avtohtono vegetacijo, jo je potrebno tudi pri nas skrbno opazovati in njegovo širjenje po potrebi omejevati. Pri nas je ta vrsta ena redkih, ki se subspontano razširja, vendar je prekomerno razraščanje za enkrat večinoma lokalnega značaja (Brus & Dakskobler 2001, Brus 2004). 5.4 Direktne koristi tujih drevesnih vrst 5.4.1 Les in lesni sortimenti Pridobivanje lesa je bil eden od glavnih motivov za vnašanje tujih drevesnih vrst v naše gozdove in tudi za osnovanje njihovih nasade izven gozda. Les posameznih tujih vrst se je izkazal zaradi visoke kakovosti, ki naj bi v nekaterih primerih celo prekašal lesove domačih vrst. Pri večini tujih vrst pa je bila še posebej v povojnem obdobju odločilna za njihovo uvajanje predvsem hitra rast (npr. topoli). Že pred desetletji so pisali, da je les duglazije eden najboljših od vseh ameriških iglavcev, vendar pa gre za les, ki izhaja pretežno iz zelo starih pragozdnih sestojev (okoli 300 let) (Miklavžič 1951). Po trajnosti je les duglazije enakovreden macesnovemu, po nosilnosti pa ne zaostaja za smreko, jelko in borom. Les duglazije se uporablja za železniške pragove, drogove, za različne namene v gradbeništvu, za opaže, parkete, za celulozo in papir (Miklavžič 1951). Miklavžič (1951) v prispevku o zeleni duglaziji z navedbami več primerov dokazuje, da je donos lesne mase v nasadih zelene duglazije predstavlja približno dvakratnik donosa smreke v podobnih rastiščnih razmerah. Wraber (1951b) pa navaja, da je v dobrih rastnih pogojih lahko višinski prirastek zelene duglazije nad 1 meter. Zaradi hitre rasti je lahko v čistem sestoju prirastek lesne mase celo blizu 30 m3 na hektar. Zelena duglazija ima v primerjavi s smreko precej bolj intenzivno rast, zato je bilo veliko zanimanja za to vrsto. Zelena duglazija pri okoli 40 letih starosti doseže višino 25-30 m in prsni premer 45-50 cm, medtem ko ima smreka iste starosti pri enakih rastiščnih pogojih le 18-25 m višine in 25-30 cm prsnega premera (Wraber 1951b). Po Urbasovih (1951) informacijah, ki se naslanjajo na podatke iz tujine, je les sitke lahek, zelo primeren kot stavbarski les, ki nima smole. Po kvaliteti le malo zaostaja za lesom duglazije. Za potrebe pridobivanja večjih količin lesne mase, so v preteklosti osnovali tudi številne gozdne in še posebej izvengozdne nasade različnih vrst in klonov topola. Zaradi lastnosti lesa pa je bila cenjena tudi robinija, vendar pa je bila zaradi slabe oblikovanosti debel raba robinijevine omejena (Torelli 2002). Zaradi stabilnosti, trdote in obarvanosti se les robinije uporablja za parket, ob dobri oblikovanosti pa tudi za dekorativen rezan furnir. Odličen je za vodne gradnje, kot rudniški les, ki s pokanjem opozarja na zrušitev, za vrtno pohištvo, železniške pragove, pilote, kole za ograje, vinogradniško kolje, sode, ročaje za orodje, v kolarstvu za napere, pesta in platišča, športno orodje in kjer je potreben žilav les. Zaradi visokega toplotnega ekvivalenta, pa je les robinije tudi cenjen za kurjavo. 5.4.2 Smola Med koristmi od tujih drevesnih vrst, ki so bile eden od motivov za njihovo uvajanje, je bilo v povojnem obdobju tudi pridobivanje smole. Tako Beltram (1947) govori o možnostih in nekaterih izkušnjah pri gojenju tujih drevesnih vrst za pridobivanje smole. Poleg domačih vrst bora kot smolarsko zanimivega omenja primorski bor (Pinus maritima Lam. = sin. Pinus pinaster Aiton), iz katerega Francozi pridobivajo velike količine smole in bi ga po njegovem mnenju lahko sadili znotraj nasadov črnega bora na Krasu. Poleg tega bi v podobnih razmerah lahko za te potrebe gojili tudi alepski ali beli bora (Pinus halepensis Miller). Med drugim omenja tudi 20 letne nasade alepskega bora nad Mirnom pri Gorici. Kot potencialno zanimivo vrsto za smolaijenje pa omenja tudi abruški bor (Pinus brutia Ten. = sin. Pinus halepensis Mill. subsp. brutia (Ten.) Holmboe) in njegove križance (Beltram 1947). V istem letu pa Čokl (1947) omenja prve poskuse načrtnega in organiziranega smolarjenja na Štajerskem. Poleg 584 dreves rdečega, 6 dreves črnega bora je bilo v poskus vključenih tudi 48 dreves gladkega/zelenega bora (Pinus strobus L.). 5.4.3 Drugi stranski proizvodi Poleg uporabnosti lesa robinije, se je ta invazivna vrsta izkazala za uporabno tudi za druge namene. Med zdravilnimi zelišči in gozdnimi sadeži, ki predstavljajo pomembne stranske gozdne proizvode, sta Simic in Kromar (1951), ocenila da bi v naših gozdovih lahko poleg 40.000 kg lipovega cvetja nabrali tudi 13.000 kg cvetja robinije (Robinia pseudacacia L.). Ta vrsta je med najbolj medonosnimi drevesnimi vrstami, zato je cenjena med čebelarji. Ponuja dobro čebeljo pašo, saj dnevni donos lahko doseže 7 kg medu na panj (Brus 2004). V preteklosti so jo uporabljali tudi za krmo živini (Torelli 2002). Ima pa tudi določene zdravilne učinke (Petauer 1993). Robinija je cenjena tudi kot okrasno drevo, znanih je več različnih sort (Brus 2004). 5.5 Tujerodne drevesne in živalske vrste v slovenskih gozdovih 5.5.1 Pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst Pojavljanje tujih drevesnih in še posebej tujih invazivnih vrst smo analizirali na osnovi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011 a). Podatki se zbirajo po 14 območnih enotah Zavod za gozdove Slovenije (slika 1). Slika 1: Shematski prikaz gozdnogospodarskih območij Zavoda za gozdove Slovenije. V šifrantu drevesnih vrst, ki ga uporabljajo v bazi Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011a), so navedene naslednje tuje drevesne vrste (izven oklepaja so napisana imena, kot so v bazi; v oklepaju pa so dodani deli imen in dodana latinska imena): sitka (Picea sitchensis (Bong.) Carriere), grška jelka (Abies cephalonica Loudon), zeleni ali (gladki) bor (Pinus strobus L.), japonski macesen (Larix leptolepis (Siebold & Zucc.) Endl. = sin. Larix kaempferi (Lamb.) Carrière sec. Franco), (zelena) duglazija (Pseudotsuga douglasii (Lindl.) Carrière = sin. Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco), (Lawsonova) pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana (A. Murray) Parl.), rdeči (ameriški) hrast (Quercus rubra L.), močvirski hrast (Quercus palustris Munchh.), robinija (Robinia pseudacacia L.). Pod posebno kategorijo so uvrščeni topoli, ki pa vključuje tako samonikli vrsti črni topol (Populus nigra L.) in beli topol (Populus alba L.), kot tudi tuje vrste oz. klone, kot npr. pogosto omenjeni kanadski topol (Populus x canadensis Moench) (v tej skupini pa ni zajeta trepetlika (Populus tremula L.). Z razmeroma majhnim deležem bi bile lahko tujerodne drevesne vrste vključene tudi v kategoriji 'ostali bori' in 'ostali iglavci'. Po dosedanjih ocenah, ki temeljijo na trenutno dosegljivih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011a), je lesna zaloga vseh tujih drevesnih vrst pri nas dobre 3 milj. m3, kar predstavlja manj kot 1 % celotne lesne zaloge gozdov v Sloveniji (preglednica 2). Ocena lesne zaloge tujih drevesnih vrst je bila ocenjena na osnovi podatkov iz baze ZGS (2011a). Pri oceni lesne zaloge lahko prihaja tudi do določenih odstopanj, ki so posledica nezanesljivih meritev, nepoznavanja določenih vrst, uporabe neustreznih oz. nezanesljivih metod za izračun lesnih zalog itd. Celotna lesna zaloga za vse gozdove in po posameznih gozdnogospodarskih območjih je bila povzeta po Poročilu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2010 (ZGS 2011b). Med vsemi tujimi drevesnimi vrstami je daleč najbolj razširjena robinija (0,59 % celotne lesne zaloge gozdov) (slika 2). Razmeroma velik delež ima tudi zeleni bor (0,19 %). Skupina topolov, med katerimi pa velik delež predstavljata tudi domači vrsti (črni in beli topol), predstavlja 0,12 % celotne lesne zaloge v Sloveniji. Med bolj prisotnimi tujimi drevesnimi vrstami sta še zelena duglazija (0,05 %) in rdeči hrast (0,03 %). Delež vseh ostalih tujih drevesnih vrst pa ne dosega 0,01 % celotne lesne zaloge (preglednica 2). Preglednica 2: Deleži tujih drevesnih vrst po gozdnogospodarskih območjih (podatki povzeti po ZGS 2011a, 2011 b) DELEŽ OD CELOTNE LESNE ZALOGE V GGO CELOTNA LESNA ZALOGA SKUPAJ LZ TUJIH VRST SKUPAJ SITKA GRŠ.JELKA ZEL. BOR JAP. MAC. DUGLAZ. PACIPRE. OST. BORI OST. IGLAV. RDEČ. HRAST MOČVIR. HRAST TOPOLI ROBINIJA GGO (m3) (m3) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) Tolmin 34.382.712 421.572 1.23 0.00 0.00 0.02 0.00 0.01 0.00 0.00 0.01 0.04 0.00 0.09 1.05 Bled 20.225.133 4.556 0.02 0.00 0.00 0.00 0.00 0.01 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.01 0.00 Kranj 24.559.867 9.308 0.04 0.00 0.00 0.01 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.01 0.01 Ljubljana 38.930.172 54.660 0.14 0.00 0.00 0.02 0.00 0.02 0.00 0.00 0.00 0.01 0.00 0.04 0.06 Postojna 22.899.755 59.494 0.26 0.00 0.00 0.06 0.00 0.18 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.01 0.01 Kočevje 29.014.933 24.408 0.08 0.00 0.00 0.03 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.05 0.00 Novo mesto 26.259.151 325.493 1.24 0.00 0.00 0.68 0.00 0.02 0.00 0.00 0.00 0.06 0.00 0.03 0.45 Brežice 19.044.947 339.059 1.78 0.00 0.00 0.55 0.00 0.03 0.00 0.00 0.00 0.06 0.00 0.05 1.09 Celje 22.083.959 72.501 0.33 0.00 0.00 0.03 0.00 0.18 0.00 0.00 0.00 0.01 0.00 0.01 0.10 Nazarje 17.308.132 3.907 0.02 0.00 0.00 0.00 0.00 0.01 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.01 Slovenj Gradec 20.795.507 31.614 0.15 0.00 0.00 0.03 0.00 0.05 0.00 0.00 0.00 0.04 0.00 0.00 0.02 Maribor 32.340.021 423.597 1.31 0.01 0.00 0.25 0.00 0.14 0.00 0.00 0.00 0.06 0.00 0.27 0.59 Murska Sobota 9.875.438 892.802 9.04 0.00 0.00 0.21 0.00 0.01 0.00 0.00 0.00 0.06 0.01 2.01 6.73 Sežana 13.262.647 572.552 4.32 0.00 0.00 1.40 0.00 0.03 0.00 0.02 0.03 0.02 0.00 0.12 2.68 SKUPAJ 330.982.374 3.235.523 0.98 0.00 0.00 0.19 0.00 0.05 0.00 0.00 0.00 0.03 0.00 0.12 0.59 Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011a, 2011b) imajo tuje drevesne vrste večji delež v lesni zalogi predvsem v GGO Murska Sobota (9,0 %) in Kraškem GGO (4,3 %). K temu deležu največ prispeva robinija (9,7 % in 2,7 % v teh dveh območjih). V GGO Murska Sobota imajo poleg robinije večji delež tudi topoli (2,0 %), zeleni bor in rdeči hrast. V Kraškem GGO pa je poleg robinije bolj zastopan še zeleni bor (1,4 %). Druge GGO z relativno visokim deležem tujih drevesnih vrst so Brežice (1,8 %), Maribor (1,3 %), Novo mesto (1,2 %) in Tolmin (1,2 %). Razmeroma malo tujih drevesnih vrst pa je v GGO Bled, Nazarje, Kranj in Kočevje (preglednica 2). Približno v polovici GGO robinija prevladuje med tujimi drevesnimi vrstami. V GGO Novo mesto ima največji delež zeleni bor. Duglazija pa ima večji delež kot robinija v GGO Bled, Postojna, Celje in Slovenj Gradec. Med v analizo zajetimi skupinami tujih drevesnih vrst v Sloveniji močno prevladuje robinija (60,3 % od celotne lesne zaloge tujih drevesnih vrst), sledi ji zeleni bor (19,3 %), topoli (12,0 %; velik del predstavljajo tudi domače vrste), zelena duglazija (5,2 %) in rdeči hrast (2,6 %). Ostali skupine oz. tuje drevesne vrste ne dosegajo 1 % v lesni zalogi vseh analiziranih. Slika 2: Stopnja prisotnosti invazivne robinije po gozdnogospodarskih območjih (označeni so GG območja, s prisotnostjo robinije nad 0,05 % v celotni lesni zalogi) 5.5.2 Tujerodne drevesne vrste v gozdnogospodarskih načrtih V nadaljevanju je problematika tujih drevesnih in drugih vrst prikazana po gozdnogospodarskih območjih Zavoda za gozdove Slovenije (slika 3). Za ugotavljanje stanja tujerodnih rastlinskih vrst s poudarkom na invazivnih smo analizirali 14 osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih območij (ZGS-GGN1 2011 do ZGS-GGN14 2011). Gozdnogospodarska območja (GGO) so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote in organizacijske enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki so določene za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje ter spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Za vsako GGO se izdelujejo celoviti gozdnogospodarski načrti z veljavnostjo 10 let. Na podlagi podobnih izhodišč je bilo doslej za vseh 14 gozdnogospodarskih območij v Sloveniji izdelano že pet načrtov (1971-1980, 1981-1990, 1991-2000, 2001-2010, 2011-2020). Slika 3: Prikaz površinske razširjenosti gozdnogospodarskih območij Zavoda za gozdove Slovenije. V nadaljevanju so prikazani so povzetki (citati) posameznih izsekov (segmentov) osnutkov gozdnogospodarskih načrtov, v katerih smo zasledili navedbe o tujih drevesnih in drugih vrstah. Iz njih lahko neposredno razberemo stanje in način gospodarjenja s temi vrstami. Kot je jasno razvidno, kljub določeni toleranci do tujih drevesnih vrst zaradi njihove različne uporabnosti, so v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi te vrste manj zaželene. V zvezi z njimi se omenjajo tudi številne težave pri gospodarjenju. 5.5.2.1 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Tolmin (1) 2011-2020 (ZGS-GGN1 2011) V GGN GGO se omenja na več mestih robinija in mestoma tudi rdeči hrast. Na primer na strani 24 piše sledeče: »... Pri tem so zanimivi tudi za panjevski način gospodarjenja. Med njimi je potrebno izpostaviti zlasti robinijo, ki je ekonomsko najbolj zanimiva tako zaradi svoje hitre rasti, kot tudi zaradi povpraševanja po njenih sortimentih. Med tujerodnimi vrstami velja omeniti še rdeči hrast, ki marsikje uspešno nadomešča graden, ki je manj konkurenčen.« Na strani 45 so omenjeni panjevski gozdovi robinije: »Tudi v panjevskih gozdovih robinije, kjer je gospodarjenje dokaj intenzivno, je na nekaterih površinah zaradi lastniških in drugih razmer gospodarjenje oteženo. Proizvodna doba je 30-40 let, v gozdovih starejših od 40 let pa je pomlajevanje robinije lahko že oteženo, če gre za čiste robinijeve sestoje.« 5.5.2.2 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (4) 2011-2020 (ZGS-GGN4 2011) Za rastiščnogojitveni razred (RGR) Primestni gozdovi (60010) med negovalnimi ukrepi navajajo sledeče (strani 110-111): »Pri uravnavanju zmesi v pretežno smrekovih enklavah bomo dajali prednost naravno vraslim listavcem, hrastu, bukvi, lipi. Ohranja se tudi delež pravega kostanja in robinije...« in naprej »Pospešuje se minoritetne, plodonosne, lepo cvetoče drevesne in tudi grmovne vrste..« Med slednje lahko uvrstimo tudi robinijo. V posebnem poglavju S. 5.3.11 (Druge usmeritve, podpoglavje Usmeritve za izvajanje posebnih nadzorov nad posebej nevarnimi škodljivimi organizmi) so napisane usmeritve za ravnanje z vnesenimi invazivnimi organizmi: »Vrste škodljivih organizmov, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so določene v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in so v gozdu pod nadzorom javne gozdarske službe (Pravilnik o varstvu gozdov, Uradni list RS, št. 114/09). Poleg tega se med posebej nevarne organizme šteje vsak novo vneseni invazivni škodljivi organizem. Posebni nadzori se izvajajo po programih posebnih nadzorov, ki jih sprejme osrednji odgovorni organ za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji (Fitosanitarna uprava RS). V območjih se opredelijo prednostna območja in način izvajanja posebnih nadzorov. Pri opredelitvi teh območij se določijo oziroma upoštevajo mesta verjetnih vnosov škodljivega organizma, biologija škodljivega organizma ter prisotnost gostiteljskih rastlin. Tukaj so mišljena vsa večja lesna skladišča, večje lesne žage, transportna skladišča, železnice, industrijske cone, večje drevesnice in trgovski centri . V bistvu gre za območja, kjer prihaja do večjega transporta in izmenjave lesa, lesnih izdelkov in sadilnega materiala. V GGO Ljubljana so to predvsem gozdovi v Ljubljani z okolico; gozdovi v neposredni bližini Industrijske cone Komenda, Lukovica, Logatec; gozdovi v GGE Medvode, ki so v neposredni bližini letališča Jožeta Pučnika. V teh gozdovih je potrebno izvajati nadzor večkrat na leto. Javna gozdarska služba stalno spremlja poškodbe gozdov in o njih poroča. V kolikor je povzročitelj poškodb neznan, se o vrsti, obsegu ter lokaciji poškodbe obvesti poročevalsko, prognostično-diagnostično službo...« V osnutku GGN GGO Ljubljana je celo navedeno, da so posamezne skupine ali sestoji tujerodnih dreves razglašeni kot naravni spomeniki po Odloku o razglasitvi dreves za naravne znamenitosti. Tako so zavarovane duglazije pri lovski koči v GGE Rovte, pod Gradiščem in nad Grčarevcem v GGE Logatec. Po Odloku o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike so razglašene za naravni spomenik tudi duglazije v Strmih klancih v GGE Bistra-Borovnica. 5.5.2.3 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Postojna (5) 2011-2020 (ZGS-GGN5 2011) V gozdnogospodarskem načrtu GGO Postojna je v pregledu gozdnih semenskih objektov z namenom uporabe v gozdarstvu (preglednica 103 na strani 147) omenjen tudi semenski objekt zelene duglazije (Pseudotsuga menziesii), z oznako provenience Gladovec in površino 7,93 hektarjev. Semenski objekti so predvideni za pridobivanje semena za potrebe umetne obnove gozdov (sajenje in setev). Poleg tega pa v registru izjemnih dreves v gozdnem prostoru vodjo tudi podatke o nekaj duglazijah z večjimi dimenzijami (npr. debelina, višina). 5.5.2.4 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Kočevje (6) 2011-2020 (ZGS-GGN6 2011) V osnutku GG načrta območja Kočevje je na strani 128 zapisano: »Smernice za čebeljo gozdno pašo so pospeševanje medovitih drevesnih vrst, saj poleg gozdne paše, na kateri čebele nabirajo mano, poznamo še pašo, kjer rastline izločajo medičino ali nektar. Poleg cvetlic izločajo nektar tudi drevesne vrste, kot so: javorji, divja češnja, robinija ali akacija, lipa in pravi kostanj«, kar kaže na zaželenost ali možnost potencialnega pospeševanje robinije na tem območju. Razvidna je tudi njena uporabnost (stran 146): »Uspešnejša je zaščita z ograjo - klasična postavitev, kjer so obvezni koli iz trajnejšega lesa (hrast, kostanj, robinija).« 5.5.2.5 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Novo mesto (7) 2011-2020 (ZGS-GGN7 2011) V osnutku načrta GG območja Novo mesto so tuje drevesne vrste omenjene v več delih. Med redko prisotnimi drevesnimi vrstami v območju sta omenjeni duglazija in črni oreh: »V lesni zalogi zaznamo 40 drevesnih vrst ... Med najredkeje prisotnimi drevesnimi vrstami (delež pod 0,3 %) so topoli, duglazija, mokovec, poljski brest, topokrpi javor, oreh, siva jelša, ostrolistni jesen, črni oreh in jerebika.« Na strani 35 izpostavljajo zeleni bor kot rastiščem neustrezna in hkrati tuja drevesna vrsta: »V večini primerov je razlog za spremenjenost gozdov smreka, v manjši meri tudi zeleni bor.« Na strani 38 sta med hitro rastočimi vrstami omenjena zeleni bor in robinija: »Hitro rast zaznamo pri smreki (najvišji prirastni odstotki med vsemi drevesnimi vrstami) in zelenem boru« in naprej »... med pogostejšimi posameznimi drevesnimi vrstami velja poleg smreke po dobrem priraščanju omeniti še lipo, robinijo, brezo in kostanj,..«. Iz načrta lahko ugotovimo resne probleme, povezane z zelenim borom (stran 45): »Najbolj obsežne vetrolomne površine smo evidentirali na Pogorelcu nad Podturnom ter v bližini Lokev pri Črnomlju in Mlakah pri Gradacu, kjer je veter popolnoma uničil obsežne sestoje zelenega bora.« in naprej na strani 50: »Za 33,8 % sečnje zelenega bora so bile vzrok varstveno - sanacijske sečnje, ki so v glavnem nastale kot posledica vetrolomov in mehurjevke zelenega bora.« V povezavi s problemi z zelenim borom so tudi navedbe na strani 58 »V območju smo v letu 2004 začeli z uvajanjem strojne sečnje. Prvi objekti so bili v zasebnih gozdovih v Smerjaku v GGE Žužemberk v nasadih zelenega bora pri sanacijski sečnji... « Povsem jasno stališče na osnovi izkušenj s tujimi drevesnimi vrstami je napisano na strani 72: »Nasadi tujerodnih drevesnih vrst, predvsem smreke in tudi zelenega bora, so občutljivi na bolezni, škodljivce in ujme.« Na strani 84 pa so napisane kratke usmeritve za ravnanje z nasadi zelenega bora »Večje površinske nasade smreke in zelenega bora prevesti v naravnejše tvorbe, zato se v njih ohranja in pospešuje listavce, vsaj kot biološko primes.« 5.5.2.6 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Brežice (8) 2011-2020 (ZGS-GGN8 2011) V GGO Brežice se srečujejo s podobnimi problemi z zelenim borom, kot v GGO Novo mesto: »Zeleni bor prihaja v obdobje zrelosti in je vedno močneje napaden z mehurjevko.« Še več problemov s to vrsto je navedenih na strani 51: »S kulturami iglavcev (smreka, zeleni bor) na neprimernih rastiščih so še vedno povezani naslednji problemi: i) načini in tehnike obnove, ii) večja ogroženost zaradi ujm (vetrolom, snegolom) in škodljivcev.« Na strani 61 omenjajo čiste sestoje robinije, v katerih se naj bi panjevsko gospodarilo. V načrtu je na kratko predstavljena celotna problematika vnašanja tujih drevesnih vrst (stran 75): »V preteklosti so bile v gozdove razreda Zasmrečena dobova in gradnova belogabrovja vnesene številne neavtohtone drevesne vrste (smreka, zeleni bor, macesen, rdeči hrast, duglazija). Največji nasadi so nastajali v letih od 1960 do 1970. Prvotni namen v šestdesetih letih je bil izkrčitev teh površin v kmetijske namene. Sečnja hrastovih sestojev je bila izvršena, tla preorana, nato pa so v nasprotju s prvotno idejo posadili hitro rastoče drevesne vrste. Posledice te nepremišljene poteze se čutijo še danes. Ekološko ravnovesje je porušeno, zdravstveno stanje sestojev, predvsem zelenega bora, je slabo.« Med temeljnimi strateškimi usmeritvami in prednostnimi nalogami pri gospodarjenju z gozdovi na stran 59 osnutka načrta navajajo sledeče: »spremljati pojave škodljivih organizmov in odkrivanje žarišč ter načrtno odkrivanje tujerodnih in invazivnih vrst«. Za komplekse območja Nature 2000 so napisane naslednje usmeritve (stran 103): »Sekundarne sestoje iglavcev in drugih rastišču neprimernih in neavtohtonih drevesnih vrst (robinija) se nadomešča z domorodnimi rastišču primernimi listopadnimi drevesnimi vrstami.« V GG načrtih vse macesne vodijo pod enotno šifro, vendar pa so v tej skupini v GGO Brežice domnevno zajeti tudi sajeni macesni (npr. japonski macesen (Larix leptolepis = sin. Larix kaempferi) ali morebiti kateri od vrst macesnov, ki so bile prinesene od drugod). 5.5.2.7 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Celje (9) 2011-2020 (ZGS-GGN9 2011) V osnutku načrta GGO Celje na strani 123 omenjajo dva semenska sestoja zelene duglazije (Pseudotsuga menziesii Franco.), ki so namenjeni pridobivanju gozdnega reprodukcijskega materiala. Prvi semenski objekt je velik 0,49 hektarja, drugi pa 0,30 hektarja. 5.5.2.8 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec (11) 2011-2020 (ZGS-GGN11 2011) V osnutku načrta GGO Slovenj Gradec le izjemoma naletimo na navedbe kakšne od tujih drevesnih vrst. Tako ob omembi pojavljanja lubadarja na strani 32 omenijo tudi sitko: »...v letu 2003 se je po žledu in snegu uničenih gozdovih Košenjaka razmnožil v Sloveniji zelo redek mali osmerozobi smrekov lubadar (Ips aminitinus); leta 2008 je bil najden tudi na sitkah (Picea sitkaensis) in smrekah (Picea alba) v GGE Radlje - desni breg na Orlici (Langlovo)«. 5.5.2.9 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Maribor (12) 2011-2020 (ZGS-GGN12 2011) Robinija je v osnutku GGN GGO Maribor omenjena v vegetacijskem orisu območja na strani 13: »Ob Dravi se na osušenih delih struge pod neposrednim vplivom gibajoče talne vode in občasnih poplavah pojavljajo pionirske združbe vrb (Grmičavo vrbovje ali Salicetum triandre)... Če se tla prekomerno površinsko osuše, se ustvarijo ugodni pogoji za razvoj robinije...« Na strani 61 je razvidno, da se je delež robinije od leta 2000 do 2010 povečal tako v celotnem območju (iz 0,58 % v lesni zalogi na 0,7 %) kot tudi v območju Nature 2000 (iz 0,33 % na 0,42 %). Kot kaže, se podatki iz centralne baze Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011a) in območnih podatkih nekoliko razhajajo. V osnutku načrta (ZGS-GGN12 2011) navajajo, da ima robinija na celotnem območju GGO Maribor 0,7 % v celotni lesni zalogi. Iz podatkov centralne baze Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011a) in Poročila Zavod za gozdove Slovenije za leto 2010 (ZGS 2011b) pa smo izračunali, da ima robinija 0,6 % v celotni lesni zalogi tega območja. Razlika je domnevno posledica različnih računskih pristopov in zaokroževanj. Prav tako je možno, da so za potrebe priprave načrta bili uporabljeni bolj sveži, ažurirani podatki. Verjetno centralna baza Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011a), ki smo jo uporabljali za analizo prisotnosti tujih drevesnih vrst, ni bila povsem posodobljena z novejšimi podatki iz območnih baz. Podatke Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2011a) smo pridobili v zgodnjih mesecih leta 2011 in se verjetno nanašajo še na stanje leta 2010. 5.5.2.10 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Murska Sobota (13) 2011-2020 (ZGS-GGN13 2011) Gozdnogospodarsko območje Murska Sobota je v pogledu tujih in invazivnih rastlinskih vrst eno najbolj obremenjenih območij v Sloveniji. Še posebej pogosto je v več delih načrta tega območja omenjena robinija. Na strani 13 tega načrta je napisano, zakaj postaja robinija vse bolj konkurenčna in invazivna: ».vpoletnih mesecih, predvsem na talnih tipih, kjer prevladujeta prod in pesek, se pojavlja suša. Sušo dobro prenaša robinija, kar je tudi eden od vzrokov, da se povečuje njen delež v gozdovih v ravnini...«. Podobno izvemo tudi na strani 16: »Rastišča gozdov bresta in jesena so le krajši čas poplavljena, vendar pa so vsaj občasne poplave nujno potrebne, da se lahko združba ohrani. Združba se navezuje na združbo bele vrbe na eni strani in na združbo doba in košeničice na drugi. V to kategorijo je uvrščen tudi velik del sestojev, kjer dominira robinija (Robinia pseudacacia), ki se množično pojavi na rastiščih, ki se delno osušijo.« Robinija postaja problematična tudi na rastiščih, ki praviloma niso poplavljena. Tako za združbo belega gabra in čremse (Pruno padi-Carpinetum betuli) na strani 19 piše sledeče: »na mnogih mestih se je bujno razvila robinija (Robinia pseudacacia)«.. Na strani 20 je nakazana vsa razsežnost problema robinije, ki jo v ostalih delih načrta jasno opisujejo kot invazivno, nezaželeno vrsto, vendar pa po drugi strani tudi ekonomsko in sicer zanimivo vrsto, ki nam prinaša določene koristi: »V OE zasledimo sestoje, kjer se primarna vegetacija spremenjena do te mere, da jih je težko priključiti katerikoli gozdni združbi ... V tem GGN GGO samostojne združbe robinije še nismo izločili, bo pa potrebno v bodoče počasi z robinijo gospodariti, saj je les tržno zanimiv in je ne tretirati kot tujerodne oziroma vrste, ki se jo na vsak način izloča iz sestojev. « Za potrebe specifičnega gospodarjenje, z oblikovanjem prilagojenih ciljev in usmeritev za gospodarjenje je bil oblikovan posebni rastiščnogojitveni razred (RGR), kjer ima robinija občuten delež. Ta RGR je poimenovan 'Obrečni gozdovi mehkih listavcev in robinije'. Kot lahko razberemo ima robinija v GGO Murska Sobota eno od ključnih vlog že v sami fazi pomlajevanja gozdov: »Podmladek se pojavlja na približno 4 % celotne površine gozdov GGO. Največji delež glede na skupno površino gozdov imajo trdi listavci (29 %), predvsem robinija, sledi jim bukev (20 %), mehki listavci (17 %) in rdeči bor (13 %).« V poglavju 'Presoja ohranjenosti biotske raznovrstnosti' na strani 65 poleg problema robinije izpostavljajo tudi nekatere druge invazivne vrste: »Manj ugodno je stanje v habitatnem tipu Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, kjer je poleg močno spremenjene vrstne sestave problem tudi naravno pomlajevanje. Zaradi izredno gostega zeliščnega sloja predvsem tujerodnih vrst (nedotika, rozga, itd.) je naravno pomlajevanje praktično nemogoče. Edina drevesna vrsta, ki je dovolj konkurenčna, je invazivna robinija, ki je hkrati tudi vzrok za slabo ohranjenost teh gozdov.«. Nadalje pa so te invazivne vrste omenjene kot velik problem tudi na straneh 70 in 71: »Zaradi specifike nižinskih gozdov, kjer je zeliščna plast zelo bujna, je naravno pomlajevanje oteženo, oziroma drevesna sestava naravnega pomladka ni ugodna (panjevci robinije, bresta in vrbe) ... Posebnost so invazivne vrste (nedotika, zlata rozga, japonski dresnik), ki zaradi svoje bujne in agresivne rasti praktično onemogočajo naravno obnovo.« Uporabnost robinije je jasno poudarjena v poglavju 'Funkcije pridobivanja drugih gozdnih dobrin', kjer so iz vidika paše čebel na drugi stopnji poudarjenosti opredeljeni naslednji gozdovi (stran 79): »Okolica (1-2 km) panjev (stojišč) na območjih primernih za gozdno čebeljo pašo. Sem spadajo predvsem gozdovi z velikim deležem kostanja in robinije ter gozdovi ob večjih sadovnjakih in travniških površinah.« Na strani 86 pa je nakazana uporabnost robinije za kurjavo »Opuščanje kmetijske rabe in sušna rastišča predstavljajo ugodne razmere za agresivne drevesne vrste, med katerimi prevladuje robinija. Slednja je zanimiva tudi kot energent, zato se v nekaterih zasebnih gozdovih celo pospešuje.«.. V nadaljevanju na strani 88 pa je ponovno prikazana večplastnost problema robinije: »Na agresivno pomlajevanje robinije v nižinskem delu oz. RGR GGO 110 v veliki meri vpliva nižanje podtalnice in velika presvetljenost sestojev, ki ustvarjata idealne pogoje za razvoj robinije. Proti nadaljnjemu vdoru oz. širitvi robinije moramo gospodariti v smeri čim večje zastrtosti gozdov, na območjih, kjer robinija nadomešča vlagoljubne drevesne vrste, ukrepati tudi s sadnjo ustreznih dr. vrst. V državnih gozdovih, kjer se načrtno gospodari, je to možno, problem so zasebni lastniki gozdov (lastniki 80 % gozdnih površin), ki imajo zaradi hitre rasti robinije in mnogostranske uporabnosti lesa drugačne interese.« Robinija ima vidno vlogo tudi v razredu 'Kisloljubna gradnova belogabrovja' (stran 93): »Tipični dvoslojni sestoji z gradnom v zgornji in gabrom v spodnji plasti so zelo redki. Na najbolj degradiranih tleh se uspešno razvija robinija.«.. V nadaljevanju na strani 95 za ta RGR piše sledeče: »V RGR GGO je pomlajevanje robinije zelo intenzivno, kar potrjuje tudi povečan delež trdih listavcev (predvsem robinije) v zadnjih desetih oz. dvajsetih letih. Robinija s svojo prisotnostjo povzroča velike probleme, ker nadomešča graden, ki ga je v RGR-ju premalo. Prioriteta je približevanje naravni drevesni sestavi, kar pomeni povečati delež hrasta gradna (tudi gabra) in zmanjšati presvetljene sestoje robinije.« Na strani 64 pa sta med minoritetnimi vrstami omenjena tudi močvirski hrast in duglazija, katere lesna zaloga naj bi se v zadnjem desetletju celo povečala. Pogosto so v GGO Murska Sobota sadili tudi številne klone križancev: »Velike površine te združbe (Združba bele vrbe Salicetum albae) so bile v preteklosti meliorirane in so na teh rastiščih sadili različne kulture hibridnega topola in jelše.« Na strani 75 pa so tuja vrsta bora in klonski topoli omenjeni v zvezi z uporabo tehnologije: »S harvesterji (HV) se je sekalo tudi v končnih sečnjah klonske topole ter v redčenjih zelenega in rdečega bora«. Na strani 70 pa omenjajo, da je potrebno izvajati »postopne premene topolovih nasadov in nasadov zelenega bora«. Tudi na strani 106 lahko vidimo, da se jasno zavedajo problema tujerodnih vrst, zato navajajo sledeče: »Topolove nasade, ki so sečno zreli, bo treba počasi obnoviti z rastiščno primernimi vrstami.« 5.5.2.11 Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega območja Sežana (14) 2011-2020 (ZGS-GGN14 2011) V gozdovih Kraškega GGO oz. GGO Sežana predvsem robinija predstavlja velik problem. Vrsto omenjajo, da se pojavlja na rastiščih združbe Primorsko gradnovje z jesensko vilovino (Seslerio autumnali - Quercetum petraeae Poldini 1964): »V nižjih območjih prevladujeta graden in cer, v neposredni bližini obširnejših kmetijskih površin pa tudi sestoji robinije.«. V sestojih robinije se tudi specifično gospodari: »...danes pa kpanjevcem uvrščamo tiste sestoje pri katerih se tudi dejansko panjevsko gospodari, to pa je predvsem v sestojih robinije.«. V tem območju so oblikovali tudi poseben rastiščnogojitveni razred s prevladujočimi sestoji robinije (10010 Gozdovi robinije na rastiščih hrastovij na silikatih). Velik del teh gozdov je nastalo z zaraščanjem opuščenih kmetijskih površin (npr. vinogradov) z robinijo. Na strani 67 je razred, ki vključuje robinijeve sestoje, označen s sledečimi besedami: »Najslabše sestojne kazalnike ima RGR gozdovi robinije na rastiščih hrastovij na silikatih, ki ima močno spremenjeno drevesno sestavo, neugodno zgradbo, pomlajevanje avtohtonih drevesnih vrst, razmerje razvojnih faz, negovanost in kakovost gozdnega drevja.«. Vendar pa so neposredno v nadaljevanju zelo poudarjeni tudi različni uporabni vidiki robinije: »Kljub vsem negativnim sestojnim kazalnikom gozdov robinije, pa je ta drevesna vrsta pri lastnikih gozdov in čebelarjih zelo cenjena. Pri slednjih zaradi medu, pri lastnikih gozdov pa zaradi precejšnjega dohodka iz gozda (vinogradniško kolje) v kratkem časovnem obdobju (20 let) in to brez potrebnih stroškov nege. «. Po drugi strani pa je robinija je močno izpostavljena tudi med glavnimi problemi območja (stran 72): »... robinija pa je zelo invazivna drevesna vrsta, ki se s sečnjo zelo širi in je njeno zatrtje zelo težavno. Robinija se je pokazala tudi kot zelo invazivna vrsta na požariščih.« Zaradi tega je na strani 83 med glavnimi cilji poudarjeno sledeče: »Nadaljnje zmanjševanje deleža iglavcev in robinije v lesni zalogi.« Problematika RGR 10010 (Gozdovi robinije na rastiščih hrastovij na silikatih) je na strani 106 predstavljena z naslednjimi besedami: »Ostanki avtohtonih listavcev sredi robinijevih sestojev, predvsem gradna, imajo zelo majhno možnost za obstanek, ker pri obnovi ostankov starih sestojev robinija močno požene iz korenin in preraste mladje drugih drevesnih vrst, ki v nekaj letih, zaradi pomanjkanja svetlobe (predvsem svetloljubne drevesne vrste), propade. To se dogaja predvsem pri panjevski obnovi do debeline 10 cm. Kasneje robinija začne izgubljati vitalnost ter prirastek in dohitevati jo začnejo bolj sencovzdržne drevesne vrste, predvsem beli gaber. Težave robinijevih sestojev so te, da so ti gozdovi težko prehodni (ne zagotavljajo vseh funkcij gozda), spremenjeni, v starosti slabo vitalni in imajo zelo majhen delež rastišču avtohtonih drevesnih vrst (graden). Zaradi agresivnosti robinije je težavna tudi obnova hrastovih sestojev, saj vsaka manjša presvetlitev teh sestojev omogoča vraščanje posameznih osebkov robinij, ki so kasneje pri nadaljnjem panjevskem gospodarjenju zametki bodočih čistih robinijevih sestojev. Glavna nevarnost je, da bo pri nadaljnjem intenzivnem panjevskem gospodarjenju robinija popolnoma izrinila avtohtono vegetacijo in tako prešla v čiste sestoje.« Problematika robinije in možnosti zaustavljanja invazije te vrste je nazorno prikazana na strani 106: »Površina tega RGR znaša 1.017,40 ha ali 1,2 % površine celotnega GGO, vendar se površina robinijevih sestojev hitro povečuje. Robinija je drevesna vrsta, ki ni avtohtona in ni rastišču ustrezna, zaradi česar bi bilo potrebno njeno širjenje zaustaviti in v določeni meri pa površino njenih sestojev tudi zmanjšati. Skoraj edina možnost počasnega spreminjanja sestojev v rastišču primernejše oblike je podaljševanje starosti robinijevih panjevcev in njihova malopovršinska obnova v kombinaciji z intenzivno nego, predvsem pod zastorom in v letvenjaku, ko je nega lažja in so še prisotne avtohtone svetloljubne drevesne vrste. Ključno pri zmanjševanju robinijevih panjevcev pa je izobraževanje in usmerjanje lastnikov gozdov k drugačnemu načinu gospodarjenja.« 5.6 Tujerodne vrste divjadi v lovskoupravljalskih načrtih1 V poglavju so prikazani podatki o stanju tujerodnih vrst divjadi in njihov invazijski potencial. Za analizo so bili uporabljeni podatki, ki so bili navedeni v osnutkih načrtov 14 gozdnogospodarskih območij (vsi ZGS-GGN 2011) in 15 lovskoupravljavskih območjih (vsi ZGS-LUN 2011). Na območju Slovenije se je v desetletnem obdobju 2001-2010 pojavljalo sedem tujerodnih vrst divjadi (vsi ZGS-GGN 2011, vsi ZGS-LUN 2011). Če upoštevamo, da so bili damjak (Dama dama L.), muflon (Ovis amon (dries) musimon Schraber.) in fazan (Phasidnus colchicus L.) načrtno naseljeni in se načrtno tudi ohranjajo ali se širijo le zaradi gojenja v loviščih, prepoznamo le štiri značilne invazivne vrste divjadi: pižmovko (Ondarta zibethica L.), nutrijo (Myocastor coypus, Kerr.), rakunastega psa (Nyctereutes procyonoides, Gray.) in šakala (Canis aureus L.). Med opaženimi invazivnimi vrstami divjadi v Gozdnogospodarskih načrtih (GGN) za Gozdno gospodarska območja (GGO) (vsi ZGS-GGN 2011) in v Lovsko upravljavskih načrtih (LUN) za Lovsko upravljavska območja (LUO) (vsi ZGS-LUN 2011) še ni evidentiran odvzem šakala (preglednica 3), ki se vse pogosteje pojavlja v loviščih zlasti v jugozahodni Sloveniji. 1 avtorja poglavja: Miran Čas, Lado Kutnar CRP Neobiota Slovenije- končno poročilo Preglednica 3: Pojavljanje (gostota), trendi gostote in habitati (primernost) tujerodnih vrst prostoživečih živali po GGO v Sloveniji v letih 2001-2010 (vsi ZGS-GGN 2011). Legenda: Prisotnost: ni - vrsta ni prisotna v GGO; 0 - v GGN ni podatka o prisotnosti vrste; Gostota: re - redka vrsta, pog -pogosta; Trendi gostote: pad - padajoči, sta - stabilen, nar - naraščajoči; Habitati (primernost okolja): pom - pomanjkljivo, ug - ugodno. Vrsta divjadi v GGO 2011 Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Damjak re ni ni re/sta/ug ni re/pad/pom re/sta/ug Muflon pog/sta/nar re/sta/pom re/pad/ug re/sta/ug ni re/pad/pom ni Fazan re re/pad/pom re/ pad/pom re/pad/pom ni ni re/pad/pom Rakunasti pes ni ni ni ni ni ni re Nutrija ni ni re/nar/ug re/nar/ug ni ni ni Pižmovka re re/sta/ug re/sta/ug re/sta/ug ni re/sta/pom pog/pad/ug Šakal 0 0 0 0 0 0 0 Vrsta divjadi v GGO 2011 Brežice Murska Sobota Maribor Celje Slovenj Gradec Nazarje Kras/Sežana Damjak re/nar/ug re/sta/ug re/pad/pom pog/nar/ug re/pad/pom re/pad/ug re/sta/ug Muflon re/sta/ug ni re/sta/pom re/pad/ug re/pad/pom re/sta/ug ni Fazan pog/sta/pom pog/nar/pom pog/sta/ug re/pad/pom re/pad/pom re/pad/pom re/pad/pom Rakunasti pes ni prisotna re re/sta/ug ni re/sta/ug ni ni Nutrija ni prisotna re re/sta/ug ni re/sta/ug ni re/sta/ug Pižmovka re/pad/pom re/sta/ug pog/sta/ug pog/sta/ug re/sta/ug re/sta/ug ni Šakal 0 0 0 0 0 0 0 Poleg teh tujerodnih vrst divjadi pa v Sloveniji živi še šest predvidoma ponovno naseljenih avtohtonih prostoživečih živalskih vrst (divjadi). Navadni jelen (Cervus elaphus L.) je bil ponovno naseljen v obore okoli l. 1900 na več lokacijah po Sloveniji (Adamič 1974). Alpski kozorog (Capra hircus ibex L.) je bil z manjšimi tropi (od 3-20 živali) naseljen v 18. in 19. Stoletju iz matične populacije iz Švice. Divji prašič (Sus scrofa L.) je bil okoli l. 1910 doseljen v obore na Gorjancih (Adamič 1974). Zlasti ob 1. svetovni vojni so živali iz obor pobegnile v naravo in se razširile po deželi. Ris (Lynx lynx L.) je bil doseljen leta 1973 s tremi pari na Kočevskem. Alpski svizec (Marmota mormota L.) je bil doseljen okoli 1960 v Julijske Alpe in kasneje med leti 1971-1973 v Karavanke iz matične populacije iz Avstrije, Italije in Švice. Bober (Castorfiber L.), je bil iztrebljen v 18. stoletju in bil ponovno naseljen v Posavino okoli 1996 (naselila Šumarska fakulteta Zagreb (vodja M. Grubešic), od koder se je leta 1998 razširil oz. vrnil v Slovenijo (PMS 2011). Zmerne gostote gojenih tujerodnih vrst divjadi in sporadično pojavljanje invazivnih vrst so nam razmeroma dobro izhodišče za ohranjanje naravne pestrosti in stabilnosti avtohtonih populacij divjadi in biocenoz. Stabilnost medvrstnih odnosov populacij divjadi in s tem naravnih ekosistemov ohranjamo z načrtnim lovsko-upravljavskim ukrepanjem (izločanje osebkov invazivnih vrst iz narave). 5.7 Zakonodaja s področja gozdarstva Zakon o gozdovih (Uradni list RS 30/1993) s spremembami (Ur.l. RS, št. 13/1998 Odl.US: U-I-53/95, 24/1999 Skl.US: U-I-51/95, 56/1999-ZON (31/2000 popr.), 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 115/2006, 110/2007, 61/2010 Odl.US: U-I-77/08-14, 106/2010) neposredno ne obravnava problematike tujerodnih oz. invazivnih vrst. V 6. členu pa omenja, da se s programom razvoja gozdov Slovenije in z načrti za gospodarjenje z gozdovi zagotavlja: »ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov« in eni od naslednjih alinej, da se zagotavlja: »ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb«. Ta določila pa lahko razumemo v smislu vzpodbujanja avtohtonih tujih vrst in proti vnašanju tujih vrst v gozd. Stališča do tujih drevesnih vrst so posredno razvidna tudi iz 36. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS 30/1993), kjer je zapisano sledeče: »V gozdovih s spremenjeno sestavo gozdnih življenjskih združb se postopno ponovno vzpostavlja njihova naravna sestava.« To pomeni, da je spremenjena drevesna sestava posledica prekomernega pospeševanja avtohtonih drevesnih vrst (npr. smreke) ali pa vnosa in/ali pospeševanja tujerodnih drevesnih vrst. Problematiko tujerodnih in invazivnih vrst pa v svojih določilih bolj podrobno ureja Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS 114/2009). Tako v 4. členu (ohranjanje in vzpostavljanje naravne sestave drevesnih vrst) navaja, da se naravna sestava drevesnih vrst ohranja in vzpostavlja med drugim tako, da se »odstranjujejo tujerodne vrste, ki ogrožajo oziroma bi lahko ogrozile naravno sestavo drevesnih vrst«. Nadaljevanje tega člena pa ureja vnos tujih drevesnih vrst z naslednjimi besedami »Naseljevanje oziroma vnos tujerodnih drevesnih vrst v gozdni ekosistem je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdni reprodukcijski material in gozdnogospodarske načrte.« Eden od predvidenih ukrepov za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov v 23. členu Pravilnika o varstvu gozdov (Uradni list RS 114/2009) je tudi »načrtno odkrivanje tujerodnih in invazivnih škodljivih organizmov«. V 30. členu je predvideno, da Zavod za gozdove lahko izjemoma izda dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev za »izkoreninjenja tujerodnih škodljivih organizmov«. 5.8 Literatura Beltram V. (1947): Smolarjenje in vprašanje bora. Gozdarski vestnik 6: 97-106. Brus R. (2004): Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga, 399 s. Brus R., Dakskobler I. (2000): Visoki pajesen. Neofiti - rastline pritepenke. Proteus 63: 224-228. Cvek S. (1953): Kakšni naj bodo naši kraški gozdovi? Gozdarski vestnik 11: 295-303. Čokl M. (1947): Po prvem letu smolarjenja v Sloveniji. Gozdarski vestnik 6: 107-111. Frajman B. (2002): Žlezava nedotika (Impatiensglandulifera Royle) - invazivna vrsta v naši flori. Proteus 65: 274-277. J.J. (avtor podpisan le z inicialkami) (1953): Društvene vesti. Naloga gozdarstva v Suhi krajini (Opis ekskurzije). Gozdarski vestnik 11: 278-288. Jogan N. (2000): Neofiti - rastline pritepenke. Proteus 63: 31-36. Miklavžič J. (1951): O zeleni duglaziji. Gozdarski vestnik 9: 113-127. Mikuletič V., Urbas J., Debevc R., Penca J., Beltram V. (1962): Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana Parl.) - hitro rastoči iglavec. Gozdarski vestnik 20: 217-230. Petauer T. (1993): Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 686 s. PMS (2011): Bobrova vrnitev v Slovenijo. Prirodoslovni muzej Slovenije (http://www2.pms-lj.si/oddelki/sesalci/vrnitev.html, internet november 2011) Pourtet J., Vidrih J. (prevod in priredba). (1953): Nekaj misli o pogozdovanju v Sloveniji. Gozdarski vestnik 11 : 6-12. Potočnik M. (1939): Problemi prekmurskega gozdarstva (2. del - konec). Gozdarski vestnik 11: 121-126. Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 92/2000) s spremembami (Ur.l. RS, št. 56/2006, 114/2009) Rakušček K. (1950): Zelena duglazija. Gozdarski vestnik 8: 239-241. Rejic H. (1952): Obnova gozdov na slovenskem krasu. Gozdarski vestnik 10, s. 247-252. Rudolf S. (2004): Robinija (Robiniapseudoacacia L.) v severovzhodni Sloveniji. Diplomsko delo, Visokošolski strokovni študij, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 64 s. Rudolf S., Brus R. (2006): Razširjenost in invazivnost robinije (Robiniapseudoacacia L.) v severovzhodni Sloveniji. Gozdarski vestnik 64(3): 134-140, 157-159. Sotošek S. (1938a): Razmišljanje o pogozdovanju (2. del - nadaljevanje). Gozdarski vestnik 1: 25-30. Sotošek S. (1938b): Razmišljanje o pogozdovanju (3. del - nadaljevanje ). Gozdarski vestnik 1: 55-60. Simic M., Kromar J. (1951): Zdravilna zelišča in gozdni sadeži so važni stranski produkti našega gozda. Gozdarski vestnik 9: 185-187. Torelli N. (2002): Robinija (Robiniapseudoacacia L.) in njen les. Les 54(1-2): 6-10. Urbas J. (1951): O nasadih sitke (Picea sitchensis) v Sloveniji. Gozdarski vestnik 9: 113-127. Wraber M. (1951a): Gozdna vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi Prekmurja. Geografski vestnik 23: 152. Wraber M. (1951b): Tuje drevesne vrste v naših gozdovih. Gozdarski vestnik 9: 94-103. Wraber T. (2000): Severnoameriški rod rudbekij - že dolgo tudi v flori Slovenije. Neofiti - rastline pritepenke. Proteus 63: 82-83. Zakon o gozdovih (Uradni list RS 30/1993) s spremembami (Ur.l. RS, št. 13/1998 Odl.US: U-I-53/95, 24/1999 Skl.US: U-I-51/95, 56/1999-ZON (31/2000 popr.), 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 115/2006, 110/2007, 61/2010 Odl.US: U-I-77/08-14, 106/2010). ZGS (2011a): Baza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, Ljubljana. ZGS (2011b) Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2010, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 127 s. ZGS-GGN1 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Tolmin (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN2 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Bled (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN3 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Kranj (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN4 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN5 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Postojna (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN6 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Kočevje (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN7 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Novo mesto (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN8 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Brežice (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN9 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Celje (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN10 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Nazarje (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN11 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN12 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Maribor (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN13 (2011): Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Murska Sobota (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-GGN14 (2011): Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega območja (2011 - 2020). Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN1 (2011): Lovskoupravljavski načrt za I. Novomeško lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN2 (2011): Lovskoupravljavski načrt za II. Gorenjsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN3 (2011): Lovskoupravljavski načrt za III. Kočevsko-belokranjsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN4 (2011): Lovskoupravljavski načrt za IV. Notranjsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN5 (2011): Lovskoupravljavski načrt za V. Primorsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN6 (2011): Lovskoupravljavski načrt za VI. Pohorsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN7 (2011): Lovskoupravljavski načrt za VII. Posavsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN8 (2011): Lovskoupravljavski načrt za VIII. Pomursko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN9 (2011): Lovskoupravljavski načrt za IX. Savinjsko-kozjansko lovskoupravljavsko območje (20112020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN10 (2011): Lovskoupravljavski načrt za X. Slovenjskogoriško lovskoupravljavsko območje (20112020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN11 (2011): Lovskoupravljavski načrt za XI. Triglavsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN12 (2011): Lovskoupravljavski načrt za XII. Zahodno visoko kraško lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN13 (2011): Lovskoupravljavski načrt za XIII. Zasavsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN14 (2011): Lovskoupravljavski načrt za XIV. Kamniško-savinjsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. ZGS-LUN15 (2011): Lovskoupravljavski načrt za XV. Ptujsko-ormoško lovskoupravljavsko območje (20112020). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. 6 VPLIVI TUJERODNIH VRST NA DOBROBIT LJUDI V SLOVENIJI Gregor TORKAR Univerza v Novi Gorici, Laboratorij za raziskave v okolju 6.1 Uvod Biološke invazije tujerodnih vrst so prepoznane kot vse bolj vpliven globalni okoljski dejavnik, ki povzroča izgubo biodiverzitete, nekaterih funkcij ekosistemov in ekonomske škode (Higgins & al. 1999, IUCN 2008, Mack & al. 2000, Mooney 1999, Wittenberg & Cock 2001). V letu 2010 je bil v Sloveniji zasnovan raziskovalni projekt »Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov« z namenom: - temeljitega pregleda trenutnega stanja poznavanja tujerodnih vrst večceličnih organizmov v Sloveniji s posebnim poudarkom na vrstah, invazivnih v naravnih ali polnaravnih ekosistemih; - pregleda vplivov, ki jih te vrste imajo neposredno na biodiverziteto na vseh strukturnih nivojih in na naravovarstveno pomembna območja; - oceniti socioekonomske vplive tujerodnih vrst ter vplive na zdravje ljudi. Laboratorij za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici je se je zavezal, da bo v sklopu raziskovalnega projekta razdelal specifiko ogroženosti/vplivov TIV na presečnih področjih: - socioekonomski vplivi (b3) - zdravje ljudi (b4) V končnem poročilu navajamo rezultate opravljenega dela na zgoraj navedenih presečnih področjih. 6.2 Opredelitev pojmov 6.2.1 Uporabljeni izrazi in kratice.2 Invazivna tujerodna vrsta (TIV) ali invazivka je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tista tujerodna vrsta, ki se je v novem okolju ustalila in s širjenjem ogroža ekosisteme, habitate ali domorodne vrste.* Naselitev tujerodne vrste: premik vrste, podvrste ali nižjega taksona, izven naravnega (preteklega ali sedanjega) območja razširjenosti, ki se izvrši s posredovanjem človeka, bodisi z ljudmi ali s transportom. Premik je lahko izveden znotraj države ali med njimi ali pa med območij izven nacionalne pristojnosti.* Ocenjevanje je določanje vrednosti. V primeru invazivk je ocena vrednosti najpogosteje izražena s stroški odstranitve oziroma vzpostavitve prvotnega stanja pred vnosom vrste. 2 Uporabljeni izrazi označeni z asteriksom (*) so definirani po Kus Veenvliet (2012). Presoja tveganja za naravo je postopek, s katerim ocenjujemo tveganje zaradi potencialnega ali dejanskega vnosa tujerodnega organizma. Presojo lahko uporabimo v postopku izdaje dovoljenja za naselitev, doselitev ali gojenje tujerodne vrste.* Presoja socioekonomskega tveganja je postopek s katerim ocenjujemo potencialne ali dejanske socioekonomske vplive vnosa tujerodnega organizma. Vrsta ima lahko škodljive in/ali pozitivne vplive na gospodarske panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, ribištvo, gradbeništvo itd. Presoja tveganja na zdravje ljudi je postopek s katerim ocenjujemo potencialne ali dejanske negativne vplive tujerodnega organizma na zdravje ljudi. Škoda pomeni zmanjšanje sredstev oziroma kakega sestavnega dela premoženja ali pa preprečitev njih povečanja (Turk 2004). Vpliv invazik ocenjujemo npr. kot škodo zaradi izgube dobička v gospodarstvu. Škodljivec: vrsta, ki je škodljiva za kmetijske proizvode ali povzroča gospodarsko škodo. Lahko je tujerodna ali domorodna vrsta.* Tujerodna vrsta (TV) je vrsta, podvrsta ali takson nižje kategorije, ki se nahaja zunaj območja (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti. To vključuje katerikoli del organizma, ki lahko preživi in je sposoben razmnoževanja (npr. spolne celice, semena, jajca).* Vrednotenje (merjenje vrednosti) je postopek v katerem se ocenjuje vrednost. Vrednotenje je proces, ki vodi do ugotovitve vrednosti nečesa, t.j. do ovrednotenja. 6.3 Pregled raziskav in protokol 6.3.1 Vrednotenje socioekonomskih vplivov in vplivov na zravje ljudi Večina tujerodnih vrst ne povzroča zaznavne škode, oziroma je ta relativno majhna. Manjši delež tujerodnih vrst pa povzroča opazne spremembe na novih območjih razširjenosti. Tujerodne vrste, ki so se ustalile v novem okolju in s širjenjem ogrožajo ekosisteme, habitate ali domorodne vrste, imenujemo invazivne tujerodne vrste ali invazivke. V Konvenciji o biološki raznovrstnosti je v členu 8(h) zapisano, da so podpisnice konvencije, torej tudi Slovenija (Uradni list RS, št. 30/96), dolžne, da »preprečijo, oziroma jih nadzorujejo ali odstranijo tiste tujerodne vrste, ki ogrožajo ekosisteme, habitate in vrste«. Stroški preprečevanja, nadzorovanja in odstranjevanja invazivk so torej neizogibni, če želimo spoštovati nacionalne in mednarodne pravne okvirje in strategije. Tujerodne vrste imajo lahko škodljive vplive na gospodarske panoge, predvsem na poljedelstvo, živinorejo, ribištvo in gozdarstvo, ter na zdravje ljudi (Perrings 2011). Največjo grožnjo predstavljajo nalezljive bolezni, kot so AIDS, aviarna influenca, hudi akutni respiratorni sindromi (SARS), encefalitis Zahodni Nil, Ebola, itd. V večini primerov gre za zoonoze, ki se z živali prenašajo na človeka. Živali predstavljajo rezervoar okužbe in človek je navadno le naključni gostitelj. Po nekaterih ocenah naj bi ekonomska škoda, ki jo tujerodne vrste povzročajo, presegala 5 % globalnega bruto proizvoda (Pimentel 2002). Invazivne tujerodne vrste lahko povzročajo neposredno in/ali posredno ekonomsko škodo (preglednica 1). Večji vpliv imajo na dobrobit človeka na tistih območjih, kjer je preživetje ljudi pretežno odvisno od dejavnosti opisanih v preglednici 1 (neposredna ekonomska škoda). V vrednotenju ekonomske škode tujerodnih vrst (npr. Pimentel 2002) je ocenjena neposredna ekonomska škoda, kar bo predmet opisnega ocenjevanja tudi v naši raziskavi. Posredna ekonomska škoda, ki se odraža npr. v spremenjenih ekosistemskih funkcijah, je težko izmerljiva, razen v primerih, ko gre za izgube tržnih proizvodov. Vrednotenje ekosistemskih storitev in posledično škode, ki jo povzročajo invazivke, je za zdaj še preslabo razvito, da bi na ta način ocenjevali ekonomske vplive tujerodnih vrst. Se pa področje v zadnjih letih hitro razvija3, kar daje upanje, da bomo lahko v prihodnje bolje izmerili vrednosti ekosistemskih storitev in s tem škode, ki jo povzročajo invazivke v območjih nove razširjenosti. Preglednica 1: Neposredna in posredna ekonomska škoda Neposredna (direktna) ekonomska škoda - za zdravje ljudi, - plenjenje divjadi (lovstvo), - škoda v kmetijstvu, - škoda v ribištvu, - škoda v gozdarstvu ... Posredna (indirektna) ekonomska škoda tujerodni povzročitelji bolezni (patogeni) plenilci in kompetitorji povzročajo - izginjanje domorodnih vrst, - spreminjanje ekosistemov, - siromašenje ekosistemskih storitev ... Kvantitativno ocenjevanje in natančno finančno vrednotenje vplivov invazivk je težavno, če ne celo nemogoče (Oreska & Aldridge 2011). Običajno finančne ocene ne zajamejo celotne ekonomske ocene vplivov invazivke, vštevši različne ekonomske in ekološke vplive (Barbier 2001). V raziskavah poskušajo predvsem oceniti nastale stroške upravljanja z invazivkami (Pimentel 2002, Pimentel & al. 2000, Pimentel & al. 2005), kar predstavlja najmanjši možen negativen ekonomski vpliv vrste (Oreska & Aldridge 2011). Stroški upravljanja obsegajo nadzor vnosa, odstranjevanje, omejevanje širjenja in prilagajanje (Perrings 2002). Postopek ocenjevanja (presoje) stroškov upravljanja z invazivkami je stroškovni pristop vrednotenja, ki sloni na metodi nadomestnih stroškov (npr. stroški vzpostavitve prvotnega stanja - stanja pred vnosom TV) oziroma preprečevanja stroškov (npr. stroški preprečevanja vnosa TV). Nekateri avtorji se poslužujejo analize stroškov in koristi (npr. Panzacchi & al. 2007). Stroški upravljanja predstavljajo stroškovno plat, preprečeno škodo z odstranitvijo ali preprečitvijo vnosa invazivke pa definirajo kot koristi. Pri vrednotenju ekonomskih vplivov, katerega namen je izboljšati upravljanje z invazivkami, bi po našem mnenju ne smeli zanemariti dejstva, da je namerna naselitev invazivk večinoma posledica ekonomskih koristi, ki jih invazivke prinašajo (npr. vrtnarju, gozdarju, čebelarju, ribogojcu...), zato bi bilo potrebno pri vrednotenju to upoštevati. Omenjene raziskave (npr. Pimentel 2002, Panzacchi & al. 2007) ekonomske koristi zanemarjajo, kar otežuje objektivno merjenje čiste (neto) ekonomske vrednosti vnosa invazivke; torej merjenje vrednosti na primer ekosistema, nepremičnine, kmetije. pred in po vnosu invazivne tujerodne vrste. Poročila o ekonomskih posledicah izbruha SARS-a v Aziji (Asia Shrugs off Sars' Economic Impact 2003) so na primer pokazala, da so se ljudje v obdobju izbruha izogibali javnim prostorom in javnim prevoznim sredstvom, zato je upadla prodaja na drobno, zapirale so se šole itd. Hkrati pa se je 3 Ekosistemske storitve so koristi, ki prinašajo blaginjo človeku. Podrobneje so bile definirane v tisočletni oceni ekosistema (Millennium Ecosystem Assessment, Alcamo & al. 2003). povečala prodaja osebnih avtomobilov na Kitajskem, kar naj bi bila posledica izogibanja javnim prevoznim sredstvom. V času epidemije se je na Japonskem v enem samem mesecu prepolovilo število potovanj v tujino. Japonci so trošili več doma, kar je pozitivno vplivalo na domačo ekonomijo. Ti t.i. sekundarni učinki, so težko predvidljivi, zaznavni in objektivno merljivi. V predlogu ekonomskega vrednotenja vnosa invazivk obravnavamo negativne vplive (škodo), kot tudi pozitivne učinke vnosa invazivk (dejanske koristi) ter kaj to pomeni za različne gospodarske panoge. V ekonomskem smislu je torej izmerjena vrednost vnosa razlika med škodo in koristjo, ki jo invazivka prinaša v določenem prostoru. Problematika preprečevanja, odstranjevanja in nadzora TV je predvsem pereča, kadar imamo opravka z ekonomsko zanimivimi TV. Namen izdelave protokola vrednotenja ekonomskih vplivov tujerodnih vrst torej ni finančno vrednotenje vplivov invazivk, ampak ocena kompleksnosti (težavnosti) upravljanja z invazivko z vidika ekonomske škode in koristi ter tveganja za zdravje ljudi. V procesu ocenjevanja smo podali oceno socioekonomskega tveganja, tveganja za zdravje ljudi, stroškov nadzora ali odstranitve invazivke in oceno pozitivnih ekonomskih vplivov. V oceno niso zajeti pozitivni sociološki vplivi, ki se v literaturi omenjajo predvsem pri obravnavi nekaterih tujerodnih vrst ptic in sesalcev ter odpirajo burno razpravo o etičnosti iztrebljanja »karizmatičnih« tujerodnih vrst (npr. Davis & al. 2011, Nentwig & al. 2011, Strubbe & al. 2011). Shematski prikazi (slika 1) prikazujejo tri scenarije vrednotenja ekonomskih vplivov in posledično kompleksnost upravljanja z invazivkami. V shemah so poleg ekonomske škode upoštevane tudi koristi, ki so predvsem očitne pri nekaterih namerno vnesenih vrstah. V shematskem prikazu 1 in 2 ima ena ali več gospodarskih panog srednje do velike ekonomske koristi, zato je lahko preprečevanje, odstranjevanje in nadziranje invazivk močno oteženo. Slika 1: Prikaz ekonomske škode in koristi invazivke in s tem povezano naraščanje kompleksnosti upravljanja z invazivko. 6.3.2 Izbira protokola in dopolnitve Pri presoji vplivov TV izhajamo iz preverljivih znanstvenih podatkov, bodisi z ozemlja države ali drugih držav s podobnimi podnebnimi razmerami. Kus Veenvliet (2012) je izdelala analizo obstoječih protokolov tveganja z vidika možnosti za njihovo uporabo v Sloveniji. Na podlagi analize prednosti in slabosti je bil za uporabo v Sloveniji predlagan Nemško-avstrijski protokol za sistem razvrščanja v črni seznam (German-Austrian Black List Information System - GABLIS). Predlagani protokol temelji na podrobni presoji tveganja za naravo. V izvornem protokolu GABLIS je podana tudi splošna presoja vplivov na ekonomijo, ki pa ne vpliva na kriterije razvrstitve TV na črni, sivi ali beli seznam TV. Kriteriji za razvrstitev torej temeljijo na presoji tveganj za naravo, kar je skladno s strategijo zapisano v Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96) in drugih nacionalnih in mednarodnih predpisih in strategijah. Pri razumevanju problematike odstranjevanja in nadzora TV ter specifičnih postopkov ukrepanja je zelo dragoceno podrobneje vedeti, kakšni so dejansko pozitivni in negativni socioekonomski vplivi TV ter vplivi na zdravje ljudi. V ta namen smo predlagani protokol GABLIS dopolnili z natančnejšo oceno socioekonomskega tveganja, presojo tveganja za zdravje ljudi in oceno pozitivnih ekonomskih vplivov invazivk. Pri pripravi presoj tveganja smo se zgledovali po raziskavah Nentwig & al. (2010), Kumschick & Nentwig (2010) in Olenin & al. (2007). Omenjeni avtorji so namreč razvili na osnovi opisne metode ocenjevalni list, ki temelji na ocenjevanju potencialnih in dejanskih ekoloških in ekonomskih vplivov tujerodnih vrst. Opisno je ocenjena je velikost škode, ki jo tujerodna vrsta povzroči v določeni gospodarski panogi oziroma ocena nastalih izdatkov za zdravstvene storitve in zdravila. Trditve v ocenjevalnem listu smo za potrebe našega protokola prilagodili tako, da lahko služijo ocenjevanju vseh skupin večceličnih tujerodnih organizmov. Možnost razširitve uporabe ocenjevalnega lista v svoji razpravi podpirajo tudi avtorji (npr. Nentwig & al. 2010). Vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je odgovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici (majhni/srednji/veliki). Podrobneje so navodila za izpolnjevanje protokola razložena v nadaljevanju. 6.3.3 Protokol V sklopu E protokola GABLIS smo podali oceno: - socioekonomskega tveganja, - tveganja za zdravje ljudi, - stroškov nadzora ali odstranitve invazivke, - pozitivnih ekonomskih vplivov. Celoten protokol je priložen v prilogi poročila.4 4 Protokol je dostopen tudi v poročilu Kus Veenvliet (2012). CRP Neobiota Slovenije- končno poročilo 6.3.3.1 E. Dodatne informacije V tem sklopu protokola za vrsto zabeležimo druge vplive tujerodne vrste (da/ne/ni podatka) in jih v spodnjem polju kratko opišemo. Pri tem izhajamo iz referenčnega seznama področij vpliva v preglednici 2. Za potrebe uporabe presoje v Sloveniji smo presojo vplivov razširili s tristopenjsko oceno velikosti vplivov. Oceno podamo na podlagi kriterijev, ki so navedeni v preglednicah 3, 4, 5 in 6. Negativni ekonomski vplivi: vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je dogovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici v preglednici 3. Končna ocena vpliva je najvišja ocena, ki jo podamo v katerikoli kategoriji; iz spustnega seznama izberemo oceno majhni/srednji/veliki. Negativni vplivi na zdravje ljudi: vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je dogovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici v preglednici 4. Iz spustnega seznama izberemo oceno majhni/srednji/veliki. Stroški nadzora ali odstranitve: vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je dogovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici v preglednici 5. Iz spustnega seznama izberemo oceno majhni/srednji/veliki. Pozitivni ekonomski vplivi: vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je dogovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici v preglednici 6. Iz spustnega seznama izberemo oceno majhni/srednji/veliki. V Preglednicah 2-6 so podane referenčne vrednosti velikosti vpliva. Preglednica 2: Referenčni seznam področij vpliva Ekonomski vpliv: pozitivni (+) ali negativni (-) Negativni vplivi na zdravje ljudi Gojenje sladkovodnih organizmov (akvakultura) Ribolov Gozdarstvo Industrija (specificiraj): Kmetijstvo Ladijski promet Turizem Trgovina z živalskimi vrstami Stavbe in hiše Gojenje rib Vrtnarstvo Lovstvo Gojenje živali Vodni viri Drugo (specificiraj): Povzročitelj alergijskih reakcij Povzročitelj sanitarnih problemov Povzročitelj poškodb Povzročitelj bolezni Preglednica 3: Kriteriji za razvrstitev v kategorije za oceno negativnih ekonomskih vplivov. NEGATIVNI EKONOMSKI VPLIVI Kmetijstvo majhni Tujerodna vrsta povzroča občasno škodo, vendar je velikost škode podobna tisti, ki jo zaznavamo pri avtohtonih vrstah. Tržna vrednost pridelkov ni zmanjšana. srednji Tujerodna vrsta povzroča zmerno škodo, npr. kot: - plevelna vrsta (povečuje stroške pridelave, zmanjšuje pridelek) - škodljivi organizem rastlin (žival, rastlina, gliva, virus) gojenih rastlin ali živali (povečuje stroške pridelave, zmanjšuje pridelek, otežuje hrambo pridelka, zmanjšuje tržno vrednost pridelka) - patogen ali prenašalec bolezni, ki prizadene tudi gojene živali (povečuje stroške pridelave, zmanjšuje pridelek, zmanjšuje tržno vrednost pridelka). veliki Tujerodna vrsta povzroča bistveno škodo, npr. kot: - plevelna vrsta (bistveno povečuje stroške pridelave, vsaj lokalno popolnoma uniči pridelek) - škodljivi organizem rastlin (žival, rastlina, gliva, virus) gojenih rastlin ali živali (bistveno povečuje stroške pridelave, vsaj lokalno popolnoma uniči pridelek, onemogoči hrambo pridelka, onemogoči prodajo pridelka) - patogen ali prenašalec bolezni, ki prizadene tudi gojene živali (bistveno povečuje stroške pridelave, vsaj lokalno popolnoma uniči, onemogoči prodajo pridelka) Gozdarstvo majhni Tujerodna vrsta ne povzroča izrazitejše škode v gozdarstvu. Kompeticija ali herbivorija je primerljiva z avtohtonimi vrstami. srednji Tujerodna vrsta delno omejuje obnavljanje gozdov in druge procese v ekosistemu. (npr. opazne so večje poškodbe na drevesih zaradi objedanja, omejeno je razširjanje semen .) veliki Tujerodna vrsta občutno spreminja gozdne sestoje in znižuje gospodarsko vrednost gozda. Gojenje sladkovodnih organizmov in lovnih vrst živali majhni Tujerodna vrsta je samo v občasni kompeticiji z gojenimi živalmi ali ogroža vire za proces gojenja, vendar je velikost škode podobna tisti, ki jo zaznavamo pri avtohtonih vrstah. srednji Tujerodna vrsta je v kompeticiji ali plenilec gojenih živali. Skoda na virih pomembnih za proces gojenja je večja kot jo zaznavamo pri avtohtonih vrstah. veliki Tujerodna vrsta je prenašalec bolezni, lahko hibridizira ali drugače resno ogrozi gojenje živali. Infrastruktura majhni Biološke ali etološke lastnosti tujerodne vrste kažejo na morebitne negativne vplive na infrastrukturo (stavbe, vse prometne poti, vodna infrastruktura), ki pa še niso zaznavni na mestu vnosa. srednji Tujerodna vrsta povzroča na infrastrukturi lokalne poškodbe zaradi močnih korenin, kopanja rovov, gnezdenja, prenočevanja v poslopjih, onesnaževanja objektov, povzročanja prometnih nesreč itd. veliki Tujerodna vrsta povzroča na infrastrukturi potencialno ali dejansko škodo velikih prostorskih (ekonomskih) razsežnosti, kot npr. poplavna ogroženost, varnost ljudi Rekreacija in turizem majhni Tujerodna vrsta občasno omejuje rekreacijske dejavnosti in turizem, kot npr. - rastlinska vrsta na posameznih mestih preraste vodotok in bregove (ribolov, plavanje, veslanje.), rekreacijske poti (hoja, tek, kolesarjenje.), zastira pogled na razglediščih, ovira doživljanje naravnih in kulturnih spomenikov itd. - živalska vrsta s piki, ugrizi, hrupom ali drugače občasno ovira rekreacijske dejavnosti in turizem. srednji Tujerodna vrsta velikokrat omejuje rekreacijske dejavnosti in turizem, kot npr. - rastlinska vrsta na mnogih mestih preraste vodotok in bregove (ribolov, plavanje, veslanje.), rekreacijske poti (hoja, tek, kolesarjenje.), zastira pogled na razglediščih, ovira doživljanje naravnih in kulturnih spomenikov itd. - živalska vrsta s piki, ugrizi, hrupom ali drugače velikokrat ovira rekreacijske dejavnosti in turizem. veliki Tujerodna vrsta bistveno omejuje in spreminja navade rekreativcev ter zavre turistični razvoj, kot npr. - rastlinska vrsta preraste vodotok in bregove (ribolov, plavanje, veslanje.), rekreacijske poti (hoja, tek, kolesarjenje.), zastre pogled na razglediščih, onemogoči doživljanje naravnih in kulturnih spomenikov itd. - živalska vrsta s piki, ugrizi, hrupom ali drugače zelo močno vpliva na rekreacijske dejavnosti in turizem ter povzroča opuščanje tovrstnih dejavnosti na prizadetih območjih. Preglednica 4: Kriteriji za razvrstitev v kategorije za oceno negativni vplivov na zdravje ljudi. NEGATIVNI VPLIV NA ZDRAVJE LJUDI Negativni vplivi na zdravje ljudi majhni Tujerodna vrsta je prenašalec, gostitelj ali povzročitelj razmeroma neškodljivih bolezni, poškodb ali sanitarnih problemov, o katerih še ni poročil na mestih vnosa, vendar je nujen nadzor. srednji Tujerodna vrsta je gostiteljica ali povzročiteljica zmerno škodljivih bolezni, poškodb ali sanitarnih problemov, npr. kot: - povzročiteljica alergijskih reakcij, bolezni in poškodb, ki prizadenejo manjše število ljudi in so razmeroma neškodljive; - vrsta zmerno vpliva na sanitarne razmere (dostop do pitne vode, čistoča hrane). veliki Tujerodna vrsta je gostiteljica ali povzročiteljica zdravju zelo škodljivih bolezni, poškodb ali sanitarnih problemov, npr. kot: - potencialno škodljiva vrsta (rastlina, žival, virus, gliva) (povzročitelj nevarnih bolezni o katerih še ni poročil na mestu vnosa); - povzročiteljica pogostih alergijskih reakcij, bolezni in poškodb, ki lahko prizadenejo večje število ljudi in so lahko pustijo dolgoročne posledice ali so smrtno nevarne; - vrsta bistveno spremeni sanitarne razmere (dostop do pitne vode, čistoča hrane). Preglednica 5: Kriteriji za razvrstitev v kategorije za oceno stroškov nadzora ali odstranitve invazivke. STROŠKI NADZORA ALI ODSTRANITVE INVAZIVKE Stroški za nadzor ali odstranitev tujerodne vrste majhni Stroški nadzora ali odstranitev so majhni, kot npr. - nadzor tujerodnega organizma ni zahteven, ni potrebna posebna mehanizacija in dovolj je že enkratni ukrep odstranjevanja; - vrsta ni bila namerno vnesena (ni odpora med različnimi interesnimi skupinami, npr. ribiči, čebelarji, gozdarji...); - kemična in/ali biološka kontrola nista potrebni. srednji Stroški nadzora ali odstranitev so zmerno veliki, kot npr. - nadzor tujerodnega organizma zahteva večja sredstva, za izvedbo ukrepov je potrebna mehanizacija (žaganje, izkopavanje, lov s pastmi), vendar je enkratni ukrep odstranjevanja dovolj; - preprečevanje namernega vnašanja in naseljevanja tujerodnih vrst je manj zahtevno (ni večjega odpora med različnimi interesnimi skupinami, npr. ribiči, čebelarji, gozdarji.); - kemična in/ali biološka kontrola. veliki Stroški nadzora ali odstranitev so veliki, kot npr. - za izvedbo ukrepov je potrebna draga mehanizacija (delavni stroji), potrebno je večje število ponovitev odstranjevanja, - - preprečevanje namernega vnašanja in naseljevanja tujerodnih vrst je kompleksno (večji odpor med različnimi interesnimi skupinami, npr. ribiči, čebelarji, gozdarji.); - ukrepi nadzora in odstranjevanja imajo nezaželene stranske učinke (npr. zdravje ljudi, onesnaževanje vode, ogrozijo biološko kontrolo); - velika verjetnost da organizem razvije rezistentnost na sredstva kemične kontrole. Preglednica 6: Kriteriji za razvrstitev v kategorije za oceno pozitivnih ekonomski vplivov. POZITIVNI EKONOMSKI VPLIVI Gospodarstvo majhni Tujerodna vrsta prinaša manjše koristi eni gospodarski panogi (čebelarstvo, vrtnarstvo, krznarstvo, prehranska industrija, gozdarstvo, gojenje rib, lovstvo, farmacija, turizem.). srednji Tujerodna vrsta prinaša velike koristi eni gospodarski panogi (čebelarstvo, vrtnarstvo, krznarstvo, prehranska industrija, gozdarstvo, gojenje rib, lovstvo, farmacija, turizem.) ali manjše koristi več gospodarskim panogam. veliki Tujerodna vrsta je vsestransko uporabna in prinaša velike ekonomske koristi (npr. čebelarstvo, vrtnarstvo, krznarstvo, prehranska industrija, gozdarstvo, gojenje rib, lovstvo, farmacija, turizem.). 6.4 Literatura Alcamo J. & al. (2003): Ecosystems Ecosystems and human well-being: a framework for assessment. Millennium Ecosystem Assessment. Island Press, Washington, Covelo, London. Barbier E. B. (2011): A note on the economics of biological invasions. Ecological Economica 39: 197-202. Bomford M. (2003): Risk assessment for the import and keeping of exotic vertebrates in Australia. Bureau of Rural Sciences, Canberra, Australia. DAISIE (Delivering Alien Invasive Species Inventories for Europe). www.europe-aliens.org (10.9.2011). Davis & al. (2011). Don't judge species on their origins. Nature 474: 153-154. Essl S., Nehring F., Klingenstein F., Milasowszky N., Nowack C., Rabitsch W. (2011): Review of risk assessment systems of IAS in Europe and introducing the German-Austrian Black List Information System (GABLIS). Journal for Nature Conservation 19(6): 339-350. Perrings C. (2002): Biological invasions in aquatic systems: the economic problem. Bulletin of Marine Science 70(2): 541-552. Perrings C. (2011): Invasion economics. V: Simberloff D., Rejmanek M. (ur.) Enciclopedia of Biological invasions, pp. 375-378. Higgins S. I., Richardson D. M., Crowling R. M., Trinder-Smith T. H. (1999): Predicting the landscape-scale distribution of alien plants and their threat to plant diversity. Conservation Biology 13: 303-313. IUCN (International Union for Conservation of Nature). (2008): Global invasive species database (GISD). IUCN, Gland, Switzerland. www.issg.org (20.1.2011). Kumschick S., Nentwig W. (2010): Some alien birds have as severe an impact as the most effectual alien mammals in Europe. Biological Conservation 143: 2757-2762. Kus Veenvliet J. (ur.). (2009). Tujerodne vrste. Priročnik za naravovarstvenike. Zavod Symbiosis, Grahovo. http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/Tujerodne_vrste_prirocnik.pdf (10.9.2011). Kus Veenvliet J. (2012): Analiza predpisov na področju tujerodnih vrst in razvoj protokola za presojo tveganja. Končno poročilo projekta Neobiota Slovenije. Nova vas, Zavod Symbiosis. Mack R., Simberloff D., Lonsdale M., Evans H., Clout M., Bazzaz F. (2000): Biotic invasions: causes, epidemiology, global consequences, and control. Ecological Applications 10: 689-710. Mooney H. A. (1999): Species without frontiers. Nature 397: 665-666. Nentwig W., Kuhnel E., Bacher S. (2010): A Generic Impact-Scoring System Applied to Alien Mammals in Europe. Conservation Biology 24(1): 302-311. Olenin S., Minchin D., Daunys D. (2007): Assessment of biopollution in aquatic ecosystems. Marine Pollution Bulletin 55: 379-394. Oreska M. P. J., Aldridge D. C. (2011): Estimating the economic costs of invasive alien species as a tool for prioritization. CAB Reviews: Perspectives in Agriculture, Veterinary Science, Nutrition and Natural Resources 6(49): 1-12. Panzacchi M., Cocchi R., Genovesi P., Bertolino S. (2007): Population control of coypu Myocastor coypos in Italy compared to eradication in UK: a cost-benefit analysis. Wildlife Biology 13(2): 159-171. Pimentel D. (2002): Biological invasions: economic and environmental costs of alien plant, animal and microbe species. CRC Press, Boca Raton, Florida. Pimentel D., Lach L., Zuniga R., Morrison D. (2000): Environmental and economic costs of non-indigenous species in the United States. Bioscience 50(1): 56-65. Pimentel D., Zuniga R., Morrison D. (2005): Update on the environmental and economic costs associated with allien-invasive species in the United States. Ecological Economics 52: 273-288. Pyšek P., Richardson D. (2007): Traits associated with invasiveness in alien plants: where do we stand? V: Nentwig W. (ed.) Biological invasions. Springer-Verlag, Berlin, Germany, pp 97-125. Strubbe D., Shwartz A., Chiron F. (2011): Concerns regarding the scientific evidence informing impact risk assessment and management recommendations for invasive birds. Biological Conservation 144: 21122118. Turk I. (2004): Poslovno-organizacijski pojmovnik: s slovensko-angleškim in angleško-slovenskim strokovnim slovarjem. Slovenski inštitut za revizijo. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana. Wittenberg R., Cock M. J. W. (2001): Invasive allien species: a toolkit for best prevention and management practices. CABI, Wallingford. 7 PRILAGODITEV PROTOKOLA ZA PRESOJO TVEGANJA IN ANALIZA PREDPISOV NA PODROČJU TUJERODNIH VRST Jana KUS VEENVLIET Zavod Symbiosis 7.1 Uvod Zavod Symbiosis je z Univerzo v Ljubljani sklenil partnersko pogodbo, s katero se je zavezal, da bo v sklopu ciljnega raziskovalnega projekta »Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov« opravil naslednje naloge: - obdelal vsebinski sklop »Protokoli, zakonodaja, strategije«, - sodeloval na koordinacijskih sestankih projekta in vmesnih predstavitvah rezultatov. V končnem poročilu navajamo rezultate opravljenega dela, ki je sestavljeno iz dveh sklopov: 1. Protokol za presojo tveganja: Presoja tveganja je poseben postopek, s katerim ocenjujemo tveganje zaradi potencialnega ali dejanskega vnosa tujerodnega organizma. Pri presoji tveganja izhajamo iz preverljivih znanstvenih podatkov, bodisi z ozemlja države ali drugih držav s podobnimi podnebnimi razmerami. Če s to izkaže za potrebno, na podlagi rezultatov presoje tveganja sprejmemo ustrezne ukrepe za tujerodno vrsto (npr. odstranitev, nadzor, uravnavanje trgovanja), s katerimi preprečimo naselitev vrste ali vzpostavitev trajnih samoobnovljivih populacij. Izdelana je bila analiza obstoječih protokolov tveganja z vidika možnosti za njihovo uporabo v Sloveniji. Na podlagi izbranih kriterijev je bil za uporabo v Sloveniji predlagan Nemško-avstrijski protokol za sistem razvrščanja v črni seznam (German-Austrian Black List Information System - GABLIS), ki ga lahko, z izjemo manjših prilagoditev referenčnih vrednosti, v celoti povzamemo. Protokol smo prevedli in oblikovali obrazec za presojo. Protokol GABLIS smo razširili le v delu, ki obravnava (pozitivne in negativne) ekonomske vplive tujerodnih vrst ter vplive na zdravje ljudi. S tem omogočamo odločevalcem, da v protokolu presojajo vrste tudi z vidika obsega ekonomske škode ali koristi, pri čemer protokol še vedno primarno razvršča vrste z vidika vplivov na biotsko raznovrstnost. Vzorčno so izdelani primeri presoje tveganja za tri tujerodne živalske in tri tujerodne rastlinske vrste. 2. Politike in predpisi na področju tujerodnih vrst: Področje tujerodnih vrst obravnavajo številne mednarodne konvencije, ki so za države pogodbenice pravno zavezujoče. Slovenija je pogodbenica kar osmih konvencij, ki obravnavajo tudi tujerodne vrste. V zadnjih 20 letih smo v Sloveniji temeljito dopolnili in posodobili celoten pravni red ter ga uskladili s pravnim redom Evropske unije in sprejetimi konvencijami. V zakonodajni sistem je vključenih razmeroma veliko pravnih določil, ki obravnavajo tujerodne vrste in so podlaga za izvajanje preventivnih ukrepov, nadzora na mejah, nadzora v naravi in odstranjevanja tujerodnih vrst. Nacionalna zakonodaja določa tudi delitev nalog in pristojnosti med institucijami in sektorji. Izdelana študija pripravljena kot gradivo za oblikovanje strateških dokumentov za ravnanje s tujerodnimi vrstam, na podlagi katerih bo mogoče izvajati ukrepe za omejitev širjenja in škode tujerodnih vrst za biotsko raznovrstnost. 7.2 Opredelitev pojmov Izrazi, ki jih uporabljamo v tem gradivu imajo naslednji pomen: - Invazivna tujerodna vrsta ali invazivka je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tista tujerodna vrsta, ki se je v novem okolju ustalila in s širjenjem ogroža ekosisteme, habitate ali domorodne vrste. - Karantenski škodljivec je organizem, ki lahko povzroči gospodarsko škodo, vendar še ni prisoten na določenem območju ali pa še ni splošno razširjen. - Nadzor je ukrep ravnanja s tujerodnimi vrstami, s katerim omejujemo številčnost ali/in razširjenost populacije tujerodne vrste z namenom zmanjševanja škodljivih vplivov. - Namerna naselitev je naselitev, ki jo je človek izvedel z namenom, da bi se vrste v okolju ustalile, človek pa bi imel od njih določeno korist. Vse druge naselitve opredelimo kot nenamerne naselitve. - Naselitev tujerodne vrste je premik vrste, podvrste ali nižjega taksona, zunaj naravnega (preteklega ali sedanjega) območja razširjenosti, ki se izvrši s posredovanjem človeka, bodisi z ljudmi ali s transportom. Premik je lahko izveden znotraj države ali med njimi ali pa med območij zunaj nacionalne pristojnosti. - Odstranitev je ukrep ravnanja s tujerodnimi vrstami, s katerim želimo na določenem območju popolnoma iztrebiti tujerodno vrsto. - Presoja tveganja za naravo (lahko tudi analiza tveganja) je postopek, s katerim ocenjujemo tveganje zaradi potencialnega ali dejanskega vnosa tujerodnega organizma. Presojo lahko uporabimo v postopku izdaje dovoljenja za naselitev, doselitev ali gojenje tujerodne vrste ali pa kot presojo nujnosti uveljavitve določenih ukrepov ravnanja. - Preventivni ukrepi so ukrepi ravnanja s tujerodnimi vrstami, s katerimi preprečujemo namerne vnose tujerodnih vrst ter z zgodnjim obveščanjem in zaznavanjem preprečimo njihovo širjenje v zgodnjih fazah populacijske rasti. - Tujerodna vrsta je vrsta, podvrsta ali takson nižje kategorije, ki se nahaja zunaj območja (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti. To vključuje katerikoli del organizma, ki lahko preživi in je sposoben razmnoževanja (npr. spolne celice, semena, jajca). - Škodljivec je vrsta, ki je škodljiva za kmetijske proizvode ali povzroča gospodarsko škodo. Lahko je tujerodna ali domorodna vrsta. - Zgodnje obveščanje je sklop ukrepov ravnanja s tujerodnimi vrstami, ki vključuje sistem za zgodnje odkrivanje tujerodnih vrst, sistem za obveščanje in mehanizme za hitro ukrepanje. 7.3 Protokol za presojo tveganja 7.3.1 Uvod Na področju ravnanja s tujerodnimi vrstami ločimo tri stopnje ukrepanja: - preprečevanje vnosa tujerodnih vrst, - zgodnje zaznavanje novih tujerodnih vrst, - odstranitev tujerodnih vrst ali nadzor populacij. Kot velja splošno pravilo populacijske rasti, tudi populacije tujerodnih vrst sprva naraščajo počasi, po prilagoditvi na novo okolje (to lahko pri tujerodnih vrstah traja od nekaj let do nekaj desetletij) pa se začne populacija eksponencialno povečevati. Zato na področju ravnanja s tujerodnimi vrstami prednostno uporabljamo preventivne ukrepe, s katerimi preprečujemo vnos tujerodnih vrst v državo oziroma v naravno okolje. Smiselno je vzpostaviti mehanizme zgodnjega zaznavanja vrst, s katerimi zaznamo pojav vrste v naravi v začetnem obdobju, še preden se ta ustali in začne širiti. Dokler je vrsta omejena na majhna območja, so ukrepi odstranitve še dokaj enostavni in finančno sprejemljivi. V kolikor ti ukrepi niso uspešni in se vrsta ustali, je treba presoditi, ali je treba vrsto (zaradi velike škode) odstraniti. Tujerodne vrste, ki se v naravnem okolju samostojno razmnožujejo, pogosto ni več mogoče odstraniti, zato pri nekaterih vrstah izvajamo stalni nadzor populacij - jih omejujemo in na ta način zmanjšujemo škodo in upočasnimo širjenje na nova območja. Tovrstni ukrepi pa zahtevajo velik napor in precejšnja finančna sredstva (Slika 1). c as ^ invazivnost vrste in škoda uspešnost ukrepov ■ napor in finančno sredstva Slika 1. Možnosti ravnanja s tujerodnimi vrstami glede na čas in velikost populacije (prirejeno po De Poorter 2007). Presoja tveganja je znanstven proces, v katerem ugotavljamo nevarnosti in negativne posledice ter ocenimo (potencialne) vplive in tveganje tujerodne vrste. Temelji na oceni verjetnosti, da bo prišlo do negativnih vplivov, in oceni obsega teh vplivov. Gre za star koncept presojanja v odločevalskih procesih, ki pa se za tujerodne vrste uporablja šele zadnjih deset let. Protokoli za presoje tveganja so lahko kvalitativni ali kvantitativni. Pri kvalitativnih presojah večinoma podajamo ekspertne ocene, ki jih lahko tudi kvantificiramo s točkovanjem ali razvrstitvijo odgovorov v kategorije (npr. nizko - srednje - visoko). To omogoča dobro primerljivost rezultatov presoj za različne skupine. Kvantitativne presoje pa temeljijo na izračunu verjetnosti dogodka (npr. vnosa tujerodne vrste) in izračunu stroškov ali okoljskih pokazateljev vplivov tega dogodka. Ker presoje tveganja za tujerodne vrste vsebujejo številne negotovosti in je tveganja težko kvantificirati, se take presoje za tujerodne vrste redko uporabljajo, lahko pa se jih uporablja v posameznih delih presoje (npr. modeliranje potencialne razširjenosti ali ocena stroškov). (DEFRA 2003) Rezultate presoje tveganja lahko uporabimo za različne namene: a) v postopku podelitve dovoljenja za naselitev, doselitev ali gojitev tujerodne vrste; b) za potrebe priprave zakonodajnih mehanizmov, v katerih določimo različne omejitve (uvoz, trgovanje, posedovanje, označevanje ...); c) za razvrstitev tujerodnih vrst v skupine glede na stopnjo tveganja, ki ga predstavljajo, in na podlagi tega določitev vrste, v katere prednostno usmerimo aktivnosti; d) za ugotavljanje, katere tujerodne vrste še niso prisotne, a obstaja tveganje, da se bodo razširile na novo območje in na podlagi tega določimo ustrezne ukrepe za preprečitev vnosa; e) izdelamo lahko tudi presojo tveganja za pot vnosa in nato načrtujemo usmerjene ukrepe za zmanjšanje vnosa novih tujerodnih vrst po teh poteh (npr. kodeks delovanja na področju hortikulture). V Sloveniji so se do zdaj izvajale presoje tveganja na dveh ravneh: a) analiza tveganja zaradi škodljivega organizma (Pest Risk Assessment - v nadaljevanju PRA), ki se izdeluje po Standardu EPPO (PM 5) in je usmerjena v obravnavo škodljivih organizmov rastlin. Namenjena je nacionalnim fitosanitarnim organom za oblikovanje fitosanitarnih predpisov in uporabo fitosanitarnih ukrepov in Evropski organizaciji za varstvo rastlin za pripravo priporočil. PRA je prilagojena za uporabo organizmov, ki so škodljivci rastlin. Pri presoji je poudarek na poteh in spodobnosti širjenja organizma ter oceni (potencialne) gospodarske škode. Leta 2011 je bil sprejet revidiran standard EPPO PM 5/3(5), ki vključuje tudi kriterije za podrobnejšo presojo tveganja za naravo. b) presoja tveganja za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodne prostoživeče vrste, ki se izvaja na podlagi podzakonskega akta Zakona o ohranjanju narave -Pravilnika o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Uradni list RS, št. 43/2002). V postopku presoje tveganja, ki je pogoj za izdajo dovoljenja za vnos ali gojitev tujerodne vrste v naravo, se odloči, ali bi vrsta lahko ogrožala naravno ravnovesje ali biotsko raznovrstnost ali ne. Postopek presoje se torej opravlja le za načrtovane namerne naselitve, ne pa tudi za nenamerne naselitve. Pravilnik sicer opredeljuje, katere vsebine mora zajeti presoja, a pristop ni standardiziran. Presoje tveganja, ki so bile opravljene do novembra 2011, so bile izdelane za namen izdaje dovoljenja za gojitev, le dve za naselitev za namene biotičnega varstva. Za namen naselitve tujerodne vrste v naravo še ni bila opravljena nobena presoja. V Sloveniji se torej za večino tujerodnih vrst presoje tveganja ne opravljajo, zato nimamo ustreznih mehanizmov za spremljanje posledic vnosa ali ustalitve teh vrst in tudi ne moremo jasno določiti prednostnih aktivnosti na področju ravnanja s tujerodnimi vrstami. Potrebo po protokolih tveganja, ki omogočajo ustrezne odločevalske ukrepe, so zaznali že v številnih državah, zato so bili v zadnjih letih razviti številni protokoli. Namen te študije je bil preučiti te protokole in glede na potrebe in razmere v Sloveniji predlagati enega od protokolov ter ga po potrebi ustrezno prilagoditi. Uporaba protokolov je prikazana na primerih za šest tujerodnih vrst. V naslednji fazi bi bilo treba presoje tveganja zagotoviti za čim večje število tujerodnih vrst ter tako oblikovati seznam tujerodnih vrst, za katere so potrebni ukrepi (bodisi preprečevanje vnosa, odstranitev ali nadzor), ukrepe pa oblikovati v ustrezen strateški dokument. 7.3.2 Pregled obstoječih protokolov Pri analizi obstoječih protokolov smo pregledali šest protokolov, ki se najpogosteje uporabljajo in so bili tudi testirani na največjem številu vrst. Pri tem nam je bila v pomoč analiza Verbrugge in sodelavcev (2010), ki so tako analizo že naredili leta 2010 na Nizozemskem, kjer so kot uvodno fazo priprave nacionalnega protokola ravno tako pregledali obstoječe protokole. V nadaljevanju opisujemo le tiste protokole, ki se uporabljajo v sosednjih državah in bi lahko bili v celoti ali deloma primerni za uporabo v Sloveniji. V rabi v drugih državah so sicer še nekateri drugi protokoli, ki so podrobneje opisani v analizi Verbrugge in sodelavcev (2010). 7.3.2.1 Opis obstoječih protokolov 7.3.2.1.1 Protokol ISEIA (Belgija) Preglednica 1: Protokol ISEIA (Belgija). Vir: Branquart 2009, Verbrugge & al. 2010. Izvorno ime protokola Invasive Species Environmental Impact Assessment Protocol (ISEIA) Vir izvornega opisa metodologije Branquart E. (2009): Guidelines for environmental impact assessment and list classification of non-native organisms in Belgium. Version 2.6 (07/12/2009). Belgium (str 4). Belgium: Belgian Biodiversity Platform. Pridobljeno od http://ias.biodiversity.be/documents/ISEIA protocol.pdf Država/e uporabe Belgija Opis metodologije Protokol ISEIA je leta 2007 razvila skupina belgijskih znanstvenikov, ki deluje v sklopu Belgijskega foruma za tujerodne vrste (http://ias.biodiversity.be) in zbira podatke o tujerodnih vrstah v informacijskem sistemu Harmonia. Protokol ISEIA je zasnovan tako, da omogoča relativno hitro in enostavno presojo tveganja za posamezne tujerodne vrste, ki je podlaga za podajanje znanstveno utemeljenih usmeritev za ravnanje s tujerodnimi vrstami. Protokol je zasnovan tako, da vplive tujerodnih vrst presojamo v štirih sklopih, ki se nanašajo na faze invazijskega procesa: - Disperzijski potencial ali invazivnost vrste - Širjenje vrste na območja z visoko naravovarstveno vrednostjo - Negativni vplivi tujerodne vrste na domorodne vrste (plenjenje/herbivorija, kompeticija, prenašanje bolezni, križanje) - Spremembe delovanja ekosistemov, ki jih povzroča tujerodne vrsta (kroženje hranil, fizične spremembe, naravna sukcesija, spremembe prehranjevalnih spletov) Način vrednotenja Vplive na štirih ravneh točkujemo z ocenami 1-3 (oziroma 1-2, če ocenjujemo na podlagi ekspertnega mnenja). Na podlagi skupne ocene se vrsta uvrsti v eno od treh kategorij: A - Črni seznam (veliko okoljsko tveganje), B - Opazovalni seznam (zmerno okoljsko tveganje), C - Ni tveganja. Točkovalni sistem upošteva tudi vrste, ki še niso prisotne v Belgiji, a imajo velike okoljske vplive - te so uvrščene na Opozorilni seznam. (slika 2). Ker točke v posameznih kategorijah zgolj seštevamo, se lahko v nekaterih primerih tujerodna vrsta z velikimi vplivi na domorodne vrste in ekosisteme ne uvrsti na črni seznam, če je disperzijski potencial majhen ali se ne širi pogosto v naravne habitate. Taksonomski obseg Protokol se lahko uporablja za vse taksonomske skupine in v vseh ekosistemih. Vključenost vplivov Obravnavata se le vpliva tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost in delovanje ekosistemov. Preostali vplivi (gospodarstvo, zdravje ljudi, varnost) niso zajeti. Potrebe po podatkih Za presojo lahko uporabimo različne vire, če je le mogoče objavljene vire, lahko pa tudi interna poročila, podatkovne zbirke, terenske podatke. Izid presoje je močno odvisen od razpoložljivosti podatkov o invazivnosti vrste v sosednjih (klimatsko podobnih) državah, zato s to metodo presoje verjetno ne bomo zaznali novih tujerodnih vrst. Časovna zahtevnost Protokol je za uporabo razmeroma enostaven, za izvedbo presoje za eno vrsto potrebujemo 0,5-1 uro. Končna oblika poročila izvedene presoje je razmeroma enostavna. « Widespread Restricted distribution Isolated populations 0 Absent from Belgium O) 0) CÛ 0 s « C o 'in (C > c low B3 | X (J .................1— > GO e^CK LISTS B2 i A2 ™ BI Al BO A0 ALERT LIST medium high Impact (ISEIA index) Slika 2. Prikaz točkovanja in uvrstitve vrste v kategorijo pri belgijskem protokolu za presojo tveganja ISEIA (Branquart 2009). 7.3.2.1.2 Protokol GABLIS (Nemčija/Avstrija) Preglednica 2: Protokol GABLIS (Nemčija/Avstrija). Nehring & al. 2009, Verbrugge & al. 2010. Izvorno ime protokola German-Austrian Black List Information System (GABLIS) Vir izvornega opisa metodologije Nehring S., Essl F., Klingenstein F., Nowack C., Rabitsch W., Stöhr O., Christian Wiesner & al. (2009): Schwarze Liste invasiver Arten: Kriteriensystem und Schwarze Listen invasiver Fische für Deutschland und für Österreich. BfN-Skripten 285. Bonn: Bundesamt für Naturschutz (BfN). Pridobljeno od www.bfn.de/fileadmin/MDB/documents/service/skript285.pdf Država/e uporabe Nemčija in Avstrija. Opis metodologije Protokol je zasnovan tako, da ocenjujemo vplive tujerodnih vrst po petih kriterijih: 4. Medvrstna kompeticija 5. Plenjenje in herbivorija 6. Hibridizacija 7. Prenos patogenov ali organizmov 8. Negativni vplivi na ekosisteme Poleg teh opredelimo še dodatne kriterije (trenutna razširjenost in možnosti ukrepanja) ter biološko-ekološke kriterije (pojavljanje v habitatih visoke naravovarstvene vrednosti, reproduktivna sposobnost, sposobnost širjenja, trenutni podatki o zgodovini širjenja, monopolizacija virov, pospešitev širjenja s podnebnimi spremembami). Način vrednotenja Vseh pet vplivov na biotsko raznovrstnost ovrednotimo z "da" ali "ne". Če ocena vplivov temelji na naši strokovni oceni, to označimo z "domnevno da", prav tako zabeležimo, če podatkov za presojo ni ("ni podatka"). Na podlagi dvostopenjske presoje razvrstimo vrste na črni, sivi ali beli seznam (1. stopnja) s podkategorijami (2. stopnja) (slika 3). Metoda presoje temelji na previdnostnem načelu. Zato že kadar je le ena od petih komponent označena z "da", vrsto uvrstimo na črni seznam. Vrste, za katere nimamo dovolj trdnih podatkov o vplivih, uvrstimo na sivi seznam. Le vrste, za katere smo popolnoma prepričani, da nimajo negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost, uvrstimo na beli seznam. Taksonomski obseg Protokol se lahko uporablja za vse taksonomske skupine in v vseh ekosistemih. Vključenost vplivov Obravnavata se le vpliva tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost in delovanje ekosistemov. V poglavju dodatnih informacij sicer opišemo tudi ekonomske vplive (pozitivne in negativne) ter vplive na zdravje ljudi, vendar ti kriteriji niso odločujoči pri razvrstitvi na sezname. Potrebe po podatkih Za presojo uporabimo znanstvena poročila in znanstvene članke, lahko pa na podlagi izsledkov iz literature opravimo strokovno oceno. Viri se lahko nanašajo na območje presoje ali območje s podobnimi podnebnimi in ekološkimi pogoji. Časovna zahtevnost Protokol je za uporabo razmeroma enostaven, za izvedbo presoje za eno vrsto potrebujemo 4-8 ur. Končna oblika poročila izvedene presoje je razmeroma enostavna. Slika 3. Prikaz razvrstitev v sezname z metodo presoje GABLIS: črni, sivi in beli seznam. Črni seznam ima tri podkategorije, sivi pa dve (Essl & al. 2011). 7.3.2.1.3 Presoja tveganja za tujerodne vrste Irske Preglednica 3: Presoja tveganja za tujerodne vrste Irske. Izvorno ime protokola Invasive Species Ireland Risk Assessment (ISIRA) Vir izvornega opisa metodologije Invasive Species Ireland. (2008). Invasive Species Ireland Risk Assessment. Pridobljeno od http://invasivespeciesireland.com/wp-content/uploads/2010/07/Invasive Species Ireland Risk Assessment.pdf Država/e uporabe Irska Opis metodologije Presoja poteka v dveh stopnjah, za kateri so vprašanja podana ločeno za že ustaljene in potencialne tujerodne vrste. Vprašanja se nanašajo na zgodovino invazivnosti, potencial za širjenje, potencial za ustalitev, ekološki vpliv, vpliv na zdravje ljudi in živali, ekonomski vpliv, možnosti za nadzor in odstranitev, ovire pri nadzoru/odstranjevanju. Način vrednotenja Za prvo stopnjo presoje je za vsako vprašanje podanih nekaj odgovorov, ki so točkovani z ocenami 0-1-2-3. S seštevkom ocen umestimo vrsto v eno od treh kategorij z visokim, zmernim ali nizkim tveganjem. V drugi fazi se presoja le vrste, ki so uvrščene v kategorijo visokega tveganja. Taksonomski obseg Protokol se lahko uporablja za vse taksonomske skupine in v vseh ekosistemih. Vključenost vplivov Obravnavajo se vplivi na biotsko raznovrstnost, delovanje ekosistemov, gospodarstvo in zdravje ljudi. Potrebe po podatkih Zahtevani so številni podatki in dobra strokovna usposobljenost presojevalca. Časovna zahtevnost Protokol je za uporabo srednje zahteven. Za izvedbo presoje za eno vrsto potrebujemo za prvo fazo 0,1-1 h, za drugo stopnjo pa 4 ure (Verbrugge & al. 2010). 7.3.2.1.4 Klasifikacijski ključ za neofite (Švica) Preglednica 4: Klasifikacijski ključ za neofite (Švica) Izvorno ime protokola Classification key for neophytes Vir izvornega opisa metodologije Weber E., Köhler B., Gelpke G., Perrenoud A., Gigon A. (2005): Schlüssel zur Einteilung von Neophyten in der Schweiz in die Schwarze Liste oder die Watch-Liste. Botanica Helvetica 115: 169-194. Dostopno na: http://www.cps- skew.ch/fileadmin/template/pdf/deutsch/inva_schluessel.pdf Država/e uporabe Švica Opis metodologije Metodologija je izdelana za tujerodne rastline. Protokol je zasnovan kot dihotomni ključ, v katerem skozi največ 10 odločitev pridemo do uvrstitve tujerodne vrste na črni ali opozorilni seznam. Na črni seznam se uvrstijo vrste, ki dejansko povzročajo škodo in bi morali ustalitev in širjenje teh vrst zaustaviti. Na opozorilni seznam se uvrstijo vrste, ki potencialno lahko povzročijo škodo ali jo že povzročajo v sosednjih državah. Širjenje teh vrst je treba spremljati in po potrebi sprejeti ukrepe. Način vrednotenja Dihotomni ključ je sestavljen iz 10 stopenj. Odločitev med dvema možnostma nas pripelje do končne razvrstitve na črni ali opozorilni seznam. Taksonomski obseg Protokol se lahko uporablja le za tujerodne rastline. Vključenost vplivov Obravnavajo se vplivi na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo in zdravje ljudi. Potrebe po podatkih Pri presoji ni potrebno vpisovati referenc, temveč se samo odločamo na podlagi trditev v dihotomnem ključu. Izid presoje je zato veliki meri odvisen od ekspertnega mnenja presojevalca. Časovna zahtevnost Protokol je za uporabo enostaven. Za izvedbo presoje za eno vrsto potrebujemo v povprečju 4 ure (1-16) (Verbrugge & al. 2010). 7.3.2.1.5 Shema za presojo tveganja (Velika Britanija) Preglednica 5: Shema za presojo tveganja (Velika Britanija) Izvorno ime protokola United Kingdom Risk Assessment Scheme for all Non-Native Species Vir izvornega opisa metodologije Baker R. H. A., Black R., Copp G. H., Haysom K. A., Hulme P. E., Thomas M. B., Brown A. & al. (2007): The UK risk assessment scheme for all non native species. Neobiota (7): 46-57. Država/e uporabe Velika Britanija Opis metodologije Protokol je bil razvit na osnovi EPPO standarda za analizo tveganja zaradi škodljivega organizma. Sestavljen je iz dveh delov: predhodne analize (14 vprašanj), s katero ugotovimo, ali je podrobna analiza sploh potrebna, in podrobne analize tveganja (51 vprašanj), v sklopu katere presojamo potencial za vnos in ustalitev vrste, možnosti širjenja, možne vplive na gospodarstvo, okolje, družbo in zdravje ljudi. Poleg tega je pripravljenih še 6 modulov za ugotavljanje lastnosti invazivnih vrst, ovrednotenje poti vnosa, določitev ranljivosti domorodnih vrst, na katere domorodne vplivajo, oceno ekonomskega vpliva, povzetek tveganj in negotovosti. Način vrednotenja Ob koncu presoje se rezultati posameznih delov združijo v enotno oceno po tristopenjski lestvici (visoko - srednje - nizko tveganje). Taksonomski obseg Protokol se lahko uporablja za vse taksonomske skupine in v vseh ekosistemih. Pripravljene so bile tudi prilagojene predloge za presojo sladkovodnih rib, morskih rib, morskih nevretenčarjev, sladkovodnih nevretenčarjev in dvoživk. Vključenost vplivov Obravnavajo se vplivi na biotsko raznovrstnost, delovanje ekosistemov, gospodarstvo, zdravje ljudi in varnost. Potrebe po podatkih Zahtevani so številni podatki in dobra strokovna usposobljenost presojevalca. Časovna zahtevnost Protokol je za uporabo zelo zahteven, saj obravnava vse vidike biologije tujerodne vrste in njenih vplivov. Za izvedbo presoje za eno vrsto potrebujemo v povprečju 19 delovnih ur (5-40) (Verbrugge & al. 2010). 7.3.2.1.6 Presoja tveganja za tujerodne vrste na Norveškem Preglednica 6: Presoja tveganja za tujerodne vrste na Norveškem Izvorno ime protokola Veileder for 0kologisk risikovurdering av fremmede arter i Norge Vir izvornega opisa metodologije Artsdatabanken. (2011). Veileder for 0kologisk risikovurdering av fremmede arter i Norge, Versjon 1.0.4. Artsdatabanken. Dostopno na: http://www.artsdatabanken.no/Siste versjon Veileder for FA -v104_081211_27jzm.pdf.file Država/e uporabe Norveška Opis metodologije Metodologija še ni prevedena v angleščino, zato opis temelji na kratkem povzetku v angleškem jeziku. Protokol je izdelan tako, da se vrste razvrščajo na podlagi sposobnosti razmnoževanja, dolžine cikla, gostote, hitrosti širjenja, pojavljanja in vplivov. Način vrednotenja Na podlagi odgovorov se z matriko vrsta uvrsti v eno od petih kategorij tveganja. Na x osi matrike je verjetnost ustalitve in širjenja vrste, na osi y pa stopnja vpliva tujerodne vrste na domorodne vrste in habitate (Slika 4). Kategorije tveganja so: - vrste z zelo visokim tveganjem, ki imajo lahko velik negativni vpliv na okolje (A); - vrste z visokim tveganjem, ki imajo zmerne ekološke vplive, a so zelo razširjene ali so lokalno razširjenje in imajo velike ekološke vplive (B); - vrste s potencialno visokim tveganjem, ki imajo omejene možnosti širjenja, a bistvene ekološke vplive ali obratno (C); - vrste z nizkim tveganjem, z majhnim ali zbirnim širjenjem in zmernim do majhnim ekološkim vplivov (D); - vrste brez znanega tveganja, za katere ni znano, da bi se širile ali imele ekološke vplive (E). Taksonomski obseg Protokol se lahko uporablja za vse taksonomske skupine in v vseh ekosistemih. Vključenost vplivov Obravnavajo se le vplivi na biotsko raznovrstnost. Potrebe po podatkih Zahtevani so številni podatki in dobra strokovna usposobljenost presojevalca. Časovna zahtevnost Ni podatka. Protokol je metodološko zahteven. 0kologisk effekt 4. Stor Bkologiske effekt 3. Middels effekt pä naturtyper/stedegne arter 2. Liten effekt pä naturtyper/stedegne arter 1. Ingen kjent eller antatt effekt C B A A D B B A D D D B E D D C 1. 2. 3. 4. Liten sjanse For Begrenset sjanse Moderat sjanse Stor sjanse For eiablering oj; foretablerlng og Foretablerlngog etableringog spredning i Norge spredning spredning spredning Invasjpnspotensiale Slika 4. Matrika za razvrščanje tujerodnih vrst v kategorije tveganja na podlagi ekoloških vplivov in invazijskega potenciala v norveškem protokolu (Artsdatabanken 2011). 7.3.2.2 Kriteriji za izbiro protokola Osrednja naloga izvajalca študije je bila, da pripravi predlog protokola za presojo tveganja, ki bo omogočal prioritizacijo tujerodnih vrst pri oblikovanju politik ravnanja s tujerodnimi vrstami. Področje presoj tveganja za tujerodne vrste se v zadnjih letih hitro razvija in protokole so že razvile številne države. Protokoli so bili razviti v državah z bistveno bolje razvito raziskovalno sfero na področju tujerodnih vrst, zato smo se odločili, da za Slovenijo bodisi povzamemo ali pa deloma prilagodimo enega od obstoječih protokolov. Pri izbiri smo si zastavili, da mora protokol izpolnjevati naslednje kriterije: - biti mora uporaben za vse taksonomske skupine; - vključevati mora tudi možnost presoje ekonomskih vplivov; - biti mora metodološko in časovno nezahteven; - vključevati mora previdnostno načelo (veliki vplivi v eni kategoriji so dovolj za končno razvrstitev); - sestavljen mora biti tako, da se lahko upošteva tudi negotovost (pomanjkanje podatkov ne pomeni, da vplivov vrste ni); - sestavljen mora biti tako, da je mogoče presojo izvesti tudi ob omejenih podatkih za referenčno območje (bodisi o vplivih ali razširjenosti); Preglednica 7: Ocena šestih protokolov glede na kriterije ustreznosti protokola za uporabo v Sloveniji. Legenda: - ne ustreza potrebam, ± delno ustreza potrebam, + v celoti ustreza potrebam. Protokol Kriterij BE NE/A IR ŠV NO VB 1. Uporaba za vse taksonomske skupine + + + - + + 2. Presoja se tudi ekonomski vpliv - ± + ± - + 3. Metodološka in časovna nezahtevnost + + ± + ± - 4. Previdnostno načelo ± + ± + ? ± 5. Upoštevanje negotovosti ± + ± - ? + 6. Kakovost presoje z omejenimi podatki ± + ± + ± ± Na podlagi ocen posameznih kriterijev ugotavljamo, da je za uporabo v Sloveniji najprimernejši protokol GABLIS, ki se uporablja v Nemčiji in Avstriji. Bistvena prednost tega protokola pred drugimi je, da na vseh stopnjah ustrezno upošteva negotovost (kategoriji "ni vpliva" in "ni podatka" sta ločeni). Ustrezno je tudi upoštevano previdnostno načelo. Če se tujerodna vrsta pri eni od petih kategorij vplivov na biotsko raznovrstnost ovrednoti z "da" (ima vplive), se avtomatično uvrsti na črni seznam. Po protokolu vrste razdelimo v tri sezname: črni, sivi in beli, z dodatnimi kriteriji pa za črni in sivi seznam določimo še podkategorijo, ki dobro nakazuje raven upravljavskih ukrepov, ki so potrebni za posamezno vrsto. Ta delitev je zelo uporabna tudi za naše razmere, saj naj bi bile presoje tveganja podlaga za strateško načrtovanje ravnanja s tujerodnimi vrstami. Izdelava presoje po tem protokolu je metodološko srednje zahtevna. Za izdelavo šestih vzorčnih presoj, ki smo jih izdelali za namene predstavitve protokola, smo porabili v povprečju 8 delovnih ur, vendar je to vkljujčevalo tudi iskanje literature. Edini vidik protokola GABLIS, ki ne ustreza popolnoma našim kriterijem je, da ne upošteva ekonomskega vpliva. Ta je sicer v protokolu omenjen in presojevalec se opredeli, ali je ekonomski vpliv tujerodne vrste pozitiven oz. ali je negativen. Vendar pa ta kriterij v nobeni stopnji ne odloča o uvrstitvi na seznam. Za potrebe uporabe protokola v Sloveniji smo protokol v delu ocene ekonomskih vplivov ustrezno razširili. Za ostale protokole smo ocenili, da ne ustrezajo kriterijem iz naslednjih razlogov: - Belgijski protokol (ISEIA): ne upošteva ustrezno previdnostnega načela, saj vplive vrst na biotsko raznovrstnost posamič točkujemo in nato ocene seštevamo in jih razvrstimo na podlagi lestvice. Velik vpliv v eni in majhni vpliv v ostalih kategorijah tako lahko vrsto uvrstijo relativno nizko. Ekonomski vpliv v protokolu sploh ni zajet in bi bilo za razširitev protokola v tej smeri potrebno narediti bistvene prilagoditve. - Irski protokol (ISIRA): metodološko je zastavljen tako, da ocene točkujemo in seštevamo, vrste pa razvrstimo na podlagi lestvice. S tako ostrimi mejami lahko tudi vrsto z relativno visokim invazijskim potencialom uvrstimo v kategorijo srednjega tveganja in zanjo sploh ne izvajamo podrobnejše presoje. Ocenjujemo tudi, da je protokol v primerjavi z drugimi (ob izdelavi prve in druge faze) metodološko zahtevnejši. - Švicarski protokol: oblikovan je kot dihotomni ključ in ne omogoča smiselnega ocenjevanja kriterijev, za katere ni podatkov. Protokol je zasnovan le za tujerodne rastline in bi za uporabo za druge taksonomske skupine potreboval bistvene spremembe (ki pa bi bile zaradi različnih lastnosti rastlin in živali zelo težavne). - Norveški protokol: Ne vključuje ekonomskega vpliva, razširitev na ta kriterij ne bi bila enostavna. Poleg tega pa je metodološko dokaj zahteven. Ne nazadnje je ovira tudi, da protokol še ni preveden v angleščino. - Protokol Velike Britanije: Protokol sicer kakovostno zajema vse pomembne vidike, vendar je metodološko in časovno zelo zahteven. Ocenjujemo, da za uporabo v Sloveniji zaradi kadrovskih in finančnih omejitev ni primeren. Poenostavitev protokola ni mogoča. Leta 2010 so tudi v Veliki Britaniji začeli poleg tega protokola uporabljati poenostavljeno metodologijo za hitro testiranje, ki pa v veliki meri povzema Belgijski protokol ISEIA (Parrot & al. 2009). 7.3.3 Protokol za presojo tveganja za Slovenijo Na podlagi opravljene analize različnih protokolov (glej prejšnje poglavje), smo za uporabo v Sloveniji izbrali Nemško-avstrijski protokol GABLIS. Protokol izpolnjuje večino zastavljenih kriterijev in za uporabo v Sloveniji potrebuje le manjše prilagoditve. Protokol in navodila za izpolnjevanje smo prevedli iz angleške različice protokola, ki jo je objavil Essl s sodelavci (2011). V spodnjem protokolu so z rdečim tiskom označena polja, ki so bila v slovenski različici dodana ali spremenjena. Prav tako so bile v navodilih spremenjene posamezne referenčne vrednosti, ki so prilagojene za slovenske razmere. Za boljšo preglednost protokola je spremenjeno številčenje kriterijev. Protokol smo izdelali v obliki obrazca za uporabo v programu Word, v katerem se iz spustnega seznama izbira možnosti, v prednastavljena polja pa se vpisuje dodatne informacije in reference. 7.3.3.1 Obrazec za presojo tveganja Protokol za presojo tveganja tujerodnih vrst5 IaJ Osnovne informacije Vstavi sliko velikosti 1000 x 700 px 1. Izvajalec presoje: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 2. Datum izvedbe presoje: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 3. Datum predhodne presoje: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 4. Slovensko ime vrste: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 5. Znanstveno ime vrste: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 6. Sistematska uvrstitev: Razred: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. Red: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. Družina: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 7. Pomembni sinonimi: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 8. Habitat: Izberite element. 9. Pojavljanje (faza invazije): Izberite element. 10. Območje prvotne razširjenosti: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. glej referenčne vrednosti v tabeli 1 11. Način naselitve: Izberite element. 12. Pot naselitve: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. ^ glej referenčne vrednosti v tabeli 2 13. Leto prve naselitve: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 14. Leto prvega opažanja: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. |B. Osrednji kriteriji za presojo tveganja - vplivi na biotsko raznovrstnost 15. Medvrstna kompeticija: Izberite element. 3 Metodologija protokola je povzeta in prirejena po Nemško-avstrijskem protokolu za razvrščanje organizmov na črni seznam (GABLIS) (Nehring & al. 2009) Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 16. Plenjenje ali herbivorija: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 17. Hibridizacija: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 18. Prenos patogenov ali škodljivcev: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 19. Negativni vpliv na ekosisteme: Izberite element. ^ glej referenčne vrednosti v tabeli 3 Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 20. Območje z ekološko podobnimi razmerami: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. |C| Dodatni kriteriji za presojo tveganja 21. Trenutna razširjenost: Izberite element. 22. Možnosti ukrepanja: Izberite element. ^ glej referenčne vrednosti v tabeli 4 Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. ¡D. Drugi biološki in ekološki kriteriji 23. Pojavljanje v naravnih, polnaravnih habitatih ali habitatih visoke naravovarstvene vrednosti: Izberite element. ^ glej referenčne vrednosti v tabeli 5 Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 24. Reproduktivna sposobnost: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 25. Zmožnost širjenja: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 26. Zgodovina širjenja: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 27. Kopičenje virov: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 28. Pospešitev s podnebnimi spremembami: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. |E. Dodatne informacije 29. Negativni ekonomski vplivi: Izberite element. ^ glej referenčne vrednosti v tabeli 6 30. Velikost neg. ekonomskega vpliva: Izberite element. glej kriterije v tabeli 7 Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 31. Pozitivni ekonomski vplivi: Izberite element. glej referenčne vrednosti v tabeli 6 32. Velikost pozit. ekonomskega vpliva: Izberite element. glej kriterije v tabeli 8 Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 33. Negativni vplivi na zdravje ljudi: Izberite element. ^ glej referenčne vrednosti v tabeli 6 34. Velikost neg. vpliva na zdravje ljudi: Izberite element. glej kriterije v tabeli 9 Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. 35. Vrzeli v poznavanju vrste in potrebe po raziskavah: Izberite element. Kratek opis: Kliknite tukaj, če želite vnesti besedilo. F Viri in literatura 36. Navedi vse vire, ki so bili uporabljeni pri presoji: iknite tukaj, če želite vnesti besedilo. G.| Rezultat presoje 37. Izberi ustrezni seznam: Izberite element. ^ glej kriterije v tabeli 10 7.3.3.2 Navodila za izpolnjevanje obrazca za presojo tveganja Metodologija protokola je povzeta po Nemško-avstrijskem protokolu za razvrščanje organizmov na črni seznam (GABLIS) (Essl & al. 2011). Navodila so prevedena iz angleške različice metodologije, so pa strukturirana tako, da so številčna enako kot obrazec. Referenčne vrednosti so mestoma prilagojene razmeram v Sloveniji. Rdeče označena polja so dopolnjena. A. OSNOVNE INFORMACIJE V tem poglavju podamo osnovne informacije o tujerodnih vrsti: 1. Izvajalec presoje: vpiši ime in priimek izvajalca presoje 2. Datum opravljene presoje: vpiši datum zaključka presoje 3. Datum predhodne presoje: vpiši datum presoje, ki je bila za to vrsto opravljena prej 4. Slovensko ime vrste: vpišemo slovensko ime 5. Znanstveno ime vrste: vpišemo veljavno znanstveno ime 6. Sistematska uvrstitev: vpišemo razred, red in družino, ki ji pripada vrsta 7. Pomembni sinonimi: vpišemo morebitne pogosto uporabljene sinonime znanstvenega imena 8. Habitat: vrsto uvrstimo v eno od treh kategorij: i) Kopenski habitati ii) Sladkovodni habitati: za vrsto, ki naseljuje habitate z naravno slanostjo pod 0,5 PSU (Practical Salinity Unit). Sem uvrstimo tudi umetna celinska vodna telesa s povečano slanostjo. iii) Brakični in morski habitati: za vrsto, ki naseljuje habitate z naravno slanostjo, večjo od 0,5 PSU. 9. Pojavljanje (faza invazije): vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij6, glede na stanje v referenčnem območju7: i) Ustaljeno: za vrsto, ki na referenčnem območju živi prostoživeče v daljšem časovnem obdobju IN se razmnožuje. ii) Prehodno: za vrsto, ki se pojavljajo na referenčnem območju, vendar se bodisi ne pojavlja v daljšem časovnem obdobju ali pa se ne razmnožuje. iii) Ni prisotna: za vrsto, ki se ne pojavlja na referenčnem območju oziroma so prisotni le osebki na vrtovih ali v ujetništvu (niso prostoživeči). iv) Ni podatka: če status vrste ni znan. Časovni kriterij za ustaljeno vrsto je izpolnjen, kadar ustreza kateremu od naslednjih pogojev: - vrsta prisotna na referenčnem območju najmanj 25 let, - vrsta je prisotna manj kot 25 let, vendar je iz biologije vrste jasno, da je vrsta v referenčnem območju sposobna preživetja, - vrsta, ki se je v krajšem obdobju razširila na območja različnih podnebnih pasov in predstavlja širino klimatskih pasov (zamenjava časa s prostorom). Populacijski kriterij za vrsto je izpolnjen, kadar ima vrsta vsaj dve zaporedni generaciji. 10. Območje prvotne razširjenosti: Iz spodnjega seznama izberemo in vpišemo ustrezna območja naravne razširjenosti vrste. Referenčni seznam geografskih območij je v tabeli 1. o Tabela 1: Referenčni seznam geografskih območij, povzet po TDWG-standardu EVROPA ZMERNI PAS AZIJE SEVERNA AMERIKA severna Evropa Sibirija podarktična Amerika srednja Evropa Daljni vzhod Rusije zahodna Kanada jugozahodna Evropa srednja Azija vzhodna Kanada jugovzhodna Evropa Kavkaz severozahodna ZDA vzhodna Evropa zahodna Azija severna srednja ZDA AFRIKA Arabski polotok severovzhodna ZDA severna Afrika Kitajska jugovzhodna ZDA Markonezija Mongolija južna srednja ZDA zahodna tropska Afrika vzhodna Azija Mehika zahodna osrednja tropska Afrika TROPSKI PAS AZIJE JUŽNA AMERIKA severovzhodna tropska Afrika Indijski podkontinent Srednja Amerika vzhodna tropska Afrika Indo-Kitajska Karibsko otočje južna Afrika Malezija severna Južna Amerika srednji Atlantski ocean Papuazija zahodna Južna Amerika zahodni Indijski ocean AVSTRALAZIJA Brazilija ANTARKTIKA Avstralija jug Južne Amerike podantarktični otoki Nova Zelandija Antarktika (kontinent) PACIFIK jugozahodni Pacifik južni srednji Pacifik severozahodni Pacifik severni srednji Pacifik prirejeno po Ludwig et al. 2006 Referenčno območje je območje, za katero se opravlja presoja (večinoma ozemlje Slovenije). http://www. tdwg. org/standards 6 11. Način naselitve: če je vrsta že prisotna na referenčnem območju, jo uvrstimo v eno ali več kategorij (sicer pustimo polje prazno): i) Namerno naseljena: za vrsto, ki je ali je bila namerno naseljena na presojanem območju kot rezultat človekovih aktivnosti, ali pa se je tja razširila sama z območij, kjer jo je v preteklosti namerno naselil človek. ii) Nenamerno naseljena: za vrsto, ki je ali je bila NEnamerno naseljena na presojanem območju kot posledica človekovih aktivnosti, ali pa se je tja razširila sama z območij, kjer je bila NEnamerno naseljena v preteklosti. iii) Ni podatka: če status vrste ni znan. 12. Poti naselitve: Za vrste, ki so že prisotne na referenčnem območju, iz spodnjega seznama izberemo in vpišemo poti naselitve (sicer polje pustimo prazno). Če poti naselitve niso znane, vpišemo 'ni podatka'. 9 Tabela 2: Referenčni seznam za poti naselitev pri namernih in nenamernih naselitvah NAMERNE NASELITVE NENAMERNE NASELITVE kmetijstvo raznos s semeni drugih rastlin vrtnarstvo/vrtičkarstvo vrtnarstvo raznos s prstjo gozdarstvo namerno sajenje v naravo raznos z volno kmetijstvo gozdarstvo raznos z senom ali slamo skladiščni škodljivci lovstvo raznos s hrano za ptice biološki vektorji (gostitelj/parazit/simbiont) ribištvo spontani križanci (nastali na sekundarnem območju) pobeg iz ujetništva (tudi farm za krzno) ribogojstvo transport po cestah ribištvo trgovina z živalskimi vrstami transport po železnicah gojenje vodnih organizmov (akvakultura) urejanje krajine transport v pristaniščih balastne vode biološka kontrola transport v celinskih vodnih kanalih širjenje po novih poteh (Sueški prekop ipd.) športne dejavnosti medcelinski letalski transport organizmi na trupu ladij drugo tovor, ki se prevaža po cestah trgovina z živalskimi vrstami lovstvo drugo 13. Leto prve naselitve: vpišemo podatek iz referenčnega območja, torej le za vrste, ki so že prisotne na tem območju. Podamo čas (letnico/ desetletje/ stoletje) prve naselitve tujerodnih osebkov na referenčnem območju. Običajno je ta podatek znan le za namerno naseljene vrste. Pri nenamerno naseljenih vrstah do trenutka prve zaznave mine neopredeljeno veliko časa, zato pri teh vrstah podatek vpišemo le, če je relativno zanesljiv. 14. Leto prvega opažanja: vpišemo podatek iz referenčnega območja, torej le za vrste, ki so že prisotne na tem območju. Podamo čas (letnico/desetletje), ko je bila vrsta prvič zabeležena na referenčnem območju. Pri nenamerno naseljenih vrstah je lahko čas med naselitvijo in zabeleženjem vrste dolg. prirejeno po www.europe-aliens.org (projekt DAISIE) 9 B. OSREDNJI KRITERIJI TVEGANJA - VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST Ocene vplivov na biotsko raznovrstnost podamo glede na zabeležene vplive na referenčnem območju ali drugih ekološko primerljivih območjih. Presojevalec mora na podlagi ekspertnega znanja in biologije vrste presoditi, katero območje za vrsto smatra kot ekološko podobno. To naj vpiše v polje Ekološko podobno območje, saj le tako lahko ob ponovni presoji primerjamo podatke. Ta stopnja je zelo pomembna, saj po tem protokolu ne obravnavamo posebej bioloških značilnosti za širjenje in invazivnost. Predpostavlja se, da vplivi vrste v ekološko podobnem območju pomenijo tveganje za vplive na referenčnem območju, kar je že zadosten kriterij za obravnavo vrste na črnem ali sivem seznamu. 15. Medvrstna kompeticija: vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja). i) Da: tujerodna vrsta s kompeticijo ogroža domorodno vrsto, ii) Domnevno da: na podlagi podatkov lahko sklepamo, da tujerodna vrsta s kompeticijo ogroža domorodno vrsto, iii) Ne: tujerodna vrsta s kompeticijo ne ogroža domorodne vrste, iv) Ni podatka: presoja tveganja za področje medvrstne kompeticije ni mogoča. 16. Plenjenje ali herbivorija: vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja). i) Da: tujerodna vrsta s plenjenjem ali herbivorijo ogroža domorodno vrsto, ii) Domnevno da: na podlagi podatkov lahko sklepamo, da tujerodna vrsta s plenjenjem ali herbivorijo ogroža domorodno vrsto, iii) Ne: tujerodna vrsta s plenjenjem ali herbivorijo ne ogroža domorodne vrste, iv) Ni podatka: presoja tveganja za področje medvrstne s plenjenjem ali herbivorijo ni mogoča. 17. Hibridizacija: vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja). i) Da: tujerodna vrsta s hibridizacijo ogroža domorodno vrsto, ii) Domnevno da: na podlagi podatkov lahko sklepamo, da tujerodna vrsta s hibridizacijo ogroža domorodno vrsto, iii) Ne: tujerodna vrsta s hibridizacijo ne ogroža domorodne vrste, iv) Ni podatka: presoja tveganja za področje hibridizacije ni mogoča. Opomba: Če hibridizacija tujerodne vrste z domorodno vodi do sterilnih križancev, je to lahko pomembno z vidika populacije (npr. efektivna velikost populacije se zmanjša). Vendar pa je hibridizacija, ki vodi do neplodnih potomcev, (i) zelo redka (zaradi velike genetske oddaljenosti starševskih vrst) in (ii) ne povzroča genetske introgresije v domorodne vrste, zato ter primere smatramo kot nepomembne in neškodljive. 18. Prenos patogenov ali škodljivih organizmov: vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja). i) Da: tujerodna vrsta je bodisi parazit ali pa prenaša patogene ali škodljive organizme in s tem ogroža domorodne vrste. ii) Domnevno da: tujerodna vrsta je bodisi parazit ali pa prenaša patogene ali škodljive organizme, vendar lahko le na podlagi podatkov sklepamo, da s tem ogroža domorodne vrste. iii) Ne: tujerodna vrsta ni parazit ali ne prenaša patogenov ali škodljivih organizmov ali pa je tujerodna vrsta parazit, vendar ne predstavlja grožnje za domorodne vrste. iv) Ni podatka: presoja tveganja za področje prenosa patogenov ali škodljivih organizmov ni mogoča. 19. Negativni vplivi na delovanje ekosistemov: vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja). Za primerljivost med presojami poskusimo vplive uvrstiti v eno od kategorij iz spodnje tabele in vnesemo v opombe. Kategorije so sledeče: i) Da: tujerodna vrsta ima negativne vplive na delovanje ekosistemov in s tem ogroža domorodne vrste. ii) Domnevno da: na podlagi podatkov lahko sklepamo, da ima tujerodna vrsta negativne vplive na delovanje ekosistemov in s tem ogroža domorodne vrste. iii) Ne: tujerodna vrsta nima negativnih vplivov na delovanje ekosistemov. iv) Ni podatka: presoja tveganja za področje vplivov tujerodne vrste na ekosisteme ni mogoča Tabela 3: Referenčni seznam vplivov na ekosisteme. Sprememba vegetacijske strukture Zmanjšanje osončenja Vplivi na erozijo Vplivi na tvorbo prsti Vplivi na vegetacijsko dinamiko Vpletanje v razmerja med prenašalci in paraziti ali mutualistična medvrstna razmerja Sprememba vodnega ravnovesja Vplivi na usedanje Vplivi na kroženje hranil in kemijsko sestavo prsti Sprememba trofičnih nivojev Sprememba sukcesijskih procesov 20. Območje z ekološko podobnimi razmerami: vpišemo, katero geografsko območje za konkretno vrsto razumemo kot območje z ekološko podobnimi razmerami. Za izhodišče vzamemo kar referenčni seznam območij v Tabeli 1 in le po potrebi območje podrobneje opredelimo. C. DODATNI KRITERIJI 21. Trenutna razširjenost: vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja): i) Odsotna: tujerodna vrsta se na referenčnem območju ne pojavlja kot prostoživeča vrsta. ii) Ni podatka: razširjenost tujerodne vrste na referenčnem območju ni znana. iii) Lokalno razširjena: za vrsto, ki se pojavlja na eni ali nekaj lokalitetah na referenčnem območju, vendar skupna površina ne presega 1 % referenčnega območja. iv) Splošno razširjena: za vrste, ki se pojavljajo na več lokalitetah, skupno na več kot 1 % površine referenčnega območja. Opomba: za presojo kolonizirane površine glede na celotno območje moramo izhajati iz dogovorjenih referenčnih območij, in sicer: - Za kopenske vrste, je referenčno območje kopno (celina in otoki). Takšno referenčno območje upoštevamo tudi za kopenske vrste, ki se hranijo v morju. - Za sladkovodne vrste je referenčno območje skupna površina tekočih in stoječih voda. - Za morske vrste je referenčno območje površina morja. - Za vrste, ki so vezane na morske in sladkovodne habitate, so v referenčno območje vštete vse tekoče in stoječe celinske vode in morsko območje. 22. Možnosti ukrepanja: vrsto uvrstimo v eno od treh kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja). V okviru presoje ne podajamo predlogov za ravnanje s tujerodnimi vrstami, temveč se le opredelimo ali so na voljo ukrepi, s katerimi lahko tujerodno vrsto odstranimo ali vsaj bistveno in trajno zmanjšujemo vplive invazivne tujerodne vrste. Ta kriterij uporabimo za lokalno razširjene vrste, ki jih razvrstimo na "Črni akcijski seznam " ali "Črni upravljavski seznam". Možnosti ukrepanja sicer opišemo pri katerikoli vrsti, vendar ta kriterij pri splošno razširjenih tujerodnih vrstah ali tujerodnih vrstah, ki še niso prisotne na referenčnem območju ni odločujoč pri razvrstitvi na seznam. Za primerljivost med presojami poskusimo možne ukrepe uvrstiti v eno od kategorij iz spodnje tabele in vnesemo v opombe. Kategorije so sledeče: i) Ukrepi so na voljo: za nadzor ali odstranitev tujerodne vrste so na voljo primerne metode ali ukrepi, s katerimi preprečimo ponoven vnos na referenčno območje. ii) Ukrepov ni: za nadzor ali odstranitev tujerodne vrste ni primernih metod ali ukrepov, s katerimi bi preprečili ponoven vnos na referenčno območje ali pa ti ukrepi realno niso izvedljivi (npr. so predragi). iii) Ni podatka: primerne metode za nadzor ali odstranitev tujerodne vrste niso znane (premalo podatkov ali pa so ti nasprotujoči). Tabela 4: Referenčni sezam možnih ukrepov. Mehanski ukrepi za drevesa (obročkanje, žaganje ipd) Mehanski ukrepi za zelnate rastline (izkopavanje, puljenje ipd) Mehanski ukrepi za živali (zbiranje, lov s pastmi, streljanje ipd) Kemična kontrola (biocidi, feromoni ipd) Spreminjanje rabe tal (paša, košnja ipd) Biološka kontrola (vnos škodljivca) Preprečevanje namernega vnašanja (sajenje v naravi, naseljevanje rib ipd) Drugo D. BIOLOŠKO-EKOLOŠKI KRITERIJI Te kriterije uporabimo za uvrstitev vrste na sivi ali beli seznam, kadar ni dovolj nedvoumnih dokazov, da vrsta nima negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost in je se vrsta pri kateremkoli kriteriju najvišje uvrsti v kategorijo "ni podatka". Če so pozitivni (da/visoko) najmanj 4 od 6 dodatnih kriterijev, se vrsta uvrsti na sivi seznam, če je teh manj kot 4, pa na beli seznam. 23. Pojavljanje v naravnih, polnaravnih območij ali drugih naravovarstveno pomembnih habitatih: vrsto uvrstimo v eno od treh kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena (z referenčnega ali ekološko podobnega območja). Za primerljivost med presojami poskusimo možne ukrepe uvrstiti v eno od kategorij iz spodnje tabele in vnesemo v opombe. Kategorije so sledeče: i) Da: tujerodna vrsta pogosto naseljuje naravne, polnaravne ali druge naravovarstveno pomembne habitate. ii) Ne: tujerodna vrsta ne ali redko naseljuje naravne, polnaravne ali druge naravovarstveno pomembne habitate. iii) Ni podatka: status vrste ni znan. Tabela 5: Referenčni sezam skupin habitatov. Naravni, polnaravni ali drugi Antropogeni ali antropogeno vplivani naravovarstveno pomembni habitati habitati naravni in zmerno spremenjeni vodotoki, močno spremenjeni vodotoki vključno z brežinami visoka in nizka barja, močvirja in vegetacija ob intenzivni travniki izvirih naravno ohranjena morska obala njive, robovi njiv, vinogradi, ruderalna območja morski habitati antropogeno spremenjeno grmovje in drevje v odprti pokrajini (npr. žive meje in drevoredi) suhi, polsuhi in s hranili revni travniki nasadi gozdnega drevja gorska travišča in skalovja pozidana zemljišča in naselja resave grmišča in drevje v odprti pokrajini nesajeni gozdovi in gozdni robovi 24. Reproduktivna sposobnost: vrsto uvrstimo v eno od treh kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena. Upoštevamo podatke z referenčnega območja ali ekološko podobnih območij, kjer je vrsta naseljena, pa tudi iz območij prvotne razširjenosti. i) Visoka: tujerodna vrsta se hitro razmnožuje in je ob ugodnih okoljskih pogojih sposobna v kratkem času oblikovati velike populacije. ii) Nizka: tujerodna vrsta se počasneje razmnožuje in tudi ob ugodnih okoljskih pogojih v kratkem času ne oblikuje velikih populacij. iii) Ni podatka: status vrste ni znan. 25. Zmožnost širjenja: vrsto uvrstimo v eno od treh kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena. Upoštevamo podatke z referenčnega območja ali ekološko podobnih območij, kjer je vrsta naseljena, pa tudi iz območij prvotne razširjenosti. i) Visoka: tujerodna vrsta ima potencial za hitro širjenje, saj ima mehanizme za razširjanje na dolge razdalje, ali pa obstaja velika možnost, se bo na dolge razdalje razširila zaradi človekovih aktivnosti. ii) Nizka: tujerodna vrsta nima potenciala za hitro širjenje, saj nima mehanizmov za razširjanje na dolge razdalje in tudi ni veliko možnosti, da se bo na dolge razdalje razširila zaradi človekovih aktivnosti. iii) Ni podatka: status vrste ni znan. 26. Trenutna zgodovina širjenja: vrsto uvrstimo v eno od štirih kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena. Upoštevamo podatke z referenčnega območja ali ekološko podobnih območij. i) Ekspanzivno: tujerodna vrsta se je na referenčnem območju ali ekološko podobnih območjih v zadnjih 5-10 letih hitro razširila (povečanje območja razširjenosti ali populacije). ii) Stabilno: tujerodna vrsta se na referenčnem območju ali ekološko podobnih območjih v zadnjih 5-10 letih ni širila ali je bilo širjenje zelo počasno. iii) Upadanje: tujerodna vrsta je na referenčnem območju ali ekološko podobnih območjih v zadnjih 5-10 letih upadla iv) Ni podatka: status vrste ni znan. Opomba: Pri presoji upoštevamo tako povečevanje območja razširjenosti ali populacij ali obojega. Ker je včasih težko ločiti širjenje zaradi dejanskih lastnosti vrste in širjenje, zaradi človekovih aktivnosti (npr. ponovne naselitve), širjenje obravnavamo v širšem smislu, ne glede na razlog in to pojasnimo v opisu. 27. Kopičenje virov: vrsto uvrstimo v eno od treh kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena. Upoštevamo podatke z referenčnega območja ali ekološko podobnih območij, kjer je vrsta naseljena, pa tudi iz območij prvotne razširjenosti. i) Da: vrsta ima številne značilnosti, zaradi katerih lahko osvaja vire (npr. hranila, prostor) kot na primer hitro povečevanje biomase. ii) Ne: vrsta nima značilnosti, zaradi katerih bi lahko osvaja vire (npr. hranila, prostor) iii) Ni podatka: status vrste ni znan. 28. Pospešitev zaradi podnebnih sprememb: vrsto uvrstimo v eno od treh kategorij in v spodnjem polju kratko opišemo utemeljitev ter vire, na katerih temelji ocena. Upoštevamo podatke z referenčnega območja ali ekološko podobnih območij. i) Da: verjetno je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb (predvsem dviga temperature) populacije tujerodnih vrst povečale ali hitreje širile. ii) Ne: ni verjetno, da bi se zaradi podnebnih sprememb (predvsem dviga temperature, sprememba padavinskega režima) populacije tujerodnih vrst povečale ali hitreje širile. iii) Ni podatka: status vrste ni znan. E. DODATNE INFORMACIJE V tem sklopu za vrsto zabeležimo druge vplive tujerodne vrste (da/ne/ni podatka) in jih v spodnjem polju kratko opišemo. Pri tem izhajamo iz referenčnega seznama področij vpliva v tabeli 5. Za potrebe uporabe presoje v Sloveniji smo presojo ekonomskega vpliva in vpliva na zdravje ljudi razširili s tristopenjsko oceno velikosti vplivov. Oceno podamo na podlagi kriterijev, ki so navedeni v tabelah 6, 7 in 8. 29. Negativni ekonomski vplivi: vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je dogovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici v tabeli 6. Končna ocena vpliva je najvišja ocena, ki jo podamo v katerikoli kategoriji; iz spustnega seznama izberemo oceno majhni/srednji/veliki. Tabela 6: Referenčni seznam področij vpliva. Ekonomski vpliv (pozitivni ali negativni) Negativni vplivi na zdravje ljudi Kmetijstvo Povzročitelj alergijskih reakcij Gozdarstvo Povzročitelj sanitarnih problemov Gojenje sladkovodnih organizmov in lovnih Povzročitelj poškodb vrst živali Infrastruktura Povzročitelj bolezni Rekreacijski potencial 30. Velikost negativnega ekonomskega vpliva Tabela 7: Kiteriji za razvrstitev v kategorije za negativni ekonomski vpliv. NEGATIVNI EKONOMSKI VPLIVI Kmetijstvo majhni Tujerodna vrsta povzroča občasno škodo, vendar je velikost škode podobna tisti, ki jo zaznavamo pri avtohtonih vrstah. Tržna vrednost pridelkov ni zmanjšana. srednji Tujerodna vrsta povzroča zmerno škodo, npr. kot: - plevelna vrsta (povečuje stroške pridelave, zmanjšuje pridelek) - škodljivi organizem rastlin (žival, rastlina, gliva, virus) gojenih rastlin ali živali (povečuje stroške pridelave, zmanjšuje pridelek, otežuje hrambo pridelka, zmanjšuje tržno vrednost pridelka) - patogen ali prenašalec bolezni, ki prizadene tudi gojene živali (povečuje stroške pridelave, zmanjšuje pridelek, zmanjšuje tržno vrednost pridelka). veliki Tujerodna vrsta povzroča bistveno škodo, npr. kot: - plevelna vrsta (bistveno povečuje stroške pridelave, vsaj lokalno popolnoma uniči pridelek) - škodljivi organizem rastlin (žival, rastlina, gliva, virus) gojenih rastlin ali živali (bistveno povečuje stroške pridelave, vsaj lokalno popolnoma uniči pridelek, onemogoči hrambo pridelka, onemogoči prodajo pridelka) - patogen ali prenašalec bolezni, ki prizadene tudi gojene živali (bistveno povečuje stroške pridelave, vsaj lokalno popolnoma uniči, onemogoči prodajo pridelka) Gozdarstvo majhni Tujerodna vrsta ne povzroča izrazitejše škode v gozdarstvu. Kompeticija ali herbivorija je primerljiva z avtohtonimi vrstami. srednji Tujerodna vrsta delno omejuje obnavljanje gozdov in druge procese v ekosistemu. (npr. opazne so večje poškodbe na drevesih zaradi objedanja, omejeno je razširjanje semen .) veliki Tujerodna vrsta občutno spreminja gozdne sestoje in znižuje gospodarsko vrednost gozda. Gojenje sladkovodnih organizmov in lovnih vrst živali majhni Tujerodna vrsta je samo v občasni kompeticiji z gojenimi živalmi ali ogroža vire za proces gojenja, vendar je velikost škode podobna tisti, ki jo zaznavamo pri avtohtonih vrstah. srednji Tujerodna vrsta je v kompeticiji ali plenilec gojenih živali. Skoda na virih pomembnih za proces gojenja je večja kot jo zaznavamo pri avtohtonih vrstah. veliki Tujerodna vrsta je prenašalec bolezni, lahko hibridizira ali drugače resno ogrozi gojenje živali. Infrastruktura majhni Biološke ali etološke lastnosti tujerodne vrste kažejo na morebitne negativne vplive na infrastrukturo (stavbe, vse prometne poti, vodna infrastruktura), ki pa še niso zaznavni na mestu vnosa. srednji Tujerodna vrsta povzroča na infrastrukturi lokalne poškodbe zaradi močnih korenin, kopanja rovov, gnezdenja, prenočevanja v poslopjih, onesnaževanja objektov, povzročanja prometnih nesreč itd. veliki Tujerodna vrsta povzroča na infrastrukturi potencialno ali dejansko škodo velikih prostorskih (ekonomskih) razsežnosti, kot npr. poplavna ogroženost, varnost ljudi ... Doživljanje naravne in kulturne dediščine ter rekreacija majhni Tujerodna vrsta občasno omejuje rekreacijske dejavnosti in turizem, kot npr. - rastlinska vrsta na posameznih mestih preraste vodotok in bregove (ribolov, plavanje, veslanje.), rekreacijske poti (hoja, tek, kolesarjenje.), zastira pogled na razglediščih, ovira doživljanje naravnih in kulturnih spomenikov itd. - živalska vrsta s piki, ugrizi, hrupom ali drugače občasno ovira rekreacijske dejavnosti in turizem. srednji Tujerodna vrsta velikokrat omejuje rekreacijske dejavnosti in turizem, kot npr. - rastlinska vrsta na mnogih mestih preraste vodotok in bregove (ribolov, plavanje, veslanje.), rekreacijske poti (hoja, tek, kolesarjenje.), zastira NEGATIVNI EKONOMSKI VPLIVI pogled na razglediščih, ovira doživljanje naravnih in kulturnih spomenikov itd. - živalska vrsta s piki, ugrizi, hrupom ali drugače velikokrat ovira rekreacijske dejavnosti in turizem. veliki Tujerodna vrsta bistveno omejuje in spreminja navade rekreativcev ter zavre turistični razvoj, kot npr. - rastlinska vrsta preraste vodotok in bregove (ribolov, plavanje, veslanje...), rekreacijske poti (hoja, tek, kolesarjenje...), zastre pogled na razglediščih, onemogoči doživljanje naravnih in kulturnih spomenikov itd. - živalska vrsta s piki, ugrizi, hrupom ali drugače zelo močno vpliva na rekreacijske dejavnosti in turizem ter povzroča opuščanje tovrstnih dejavnosti na prizadetih območjih. 31. Pozitivni ekonomski vplivi: vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je dogovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici v tabeli 7. Končna ocena vpliva je najvišja ocena, ki jo podamo v katerikoli kategoriji; iz spustnega seznama izberemo oceno majhni/srednji/veliki. 32. Velikost pozitivnega ekonomskega vpliva Tabela 8: Kiteriji za razvrstitev v kategorije za potecialni ekonomski vpliv. POZITIVNI EKONOMSKI VPLIVI Gospodarstvo majhni Tujerodna vrsta prinaša manjše koristi eni gospodarski panogi (čebelarstvo, vrtnarstvo, krznarstvo, prehranska industrija, gozdarstvo, gojenje rib, lovstvo, farmacija, turizem.). srednji Tujerodna vrsta prinaša velike koristi eni gospodarski panogi (čebelarstvo, vrtnarstvo, krznarstvo, prehranska industrija, gozdarstvo, gojenje rib, lovstvo, farmacija, turizem.) ali manjše koristi več gospodarskim panogam. veliki Tujerodna vrsta je vsestransko uporabna in prinaša velike ekonomske koristi (npr. čebelarstvo, vrtnarstvo, krznarstvo, prehranska industrija, gozdarstvo, gojenje rib, lovstvo, farmacija, turizem.). 33. Negativni vplivi na zdravje ljudi: vplive ocenimo z da/ne/ni podatka. Če je dogovor da, nadaljujemo oceno velikosti vpliva po lestvici v tabeli 8. Končna ocena vpliva je najvišja ocena, ki jo podamo v katerikoli kategoriji; iz spustnega seznama izberemo oceno majhni/srednji/veliki. 34. Velikost negativnega vpliva na zdravje ljudi. Tabela 9 Kiteriji za razvrstitev v kategorije za negativni vpliv na zdravje ljudi. NEGATIVNI VPLIV NA ZDRAVJE LJUDI Negativni vplivi na zdravje ljudi majhni Tujerodna vrsta je prenašalec, gostitelj ali povzročitelj razmeroma neškodljivih bolezni, poškodb ali sanitarnih problemov, o katerih še ni poročil na mestih vnosa, vendar je nujen nadzor. srednji Tujerodna vrsta je gostiteljica ali povzročiteljica zmerno škodljivih bolezni, poškodb ali sanitarnih problemov, npr. kot: - povzročiteljica alergijskih reakcij, bolezni in poškodb, ki prizadenejo manjše število ljudi in so razmeroma neškodljive; - vrsta zmerno vpliva na sanitarne razmere (dostop do pitne vode, čistoča hrane). veliki Tujerodna vrsta je gostiteljica ali povzročiteljica zdravju zelo škodljivih bolezni, poškodb ali sanitarnih problemov, npr. kot: NEGATIVNI VPLIV NA ZDRAVJE LJUDI - potencialno škodljiva vrsta (rastlina, žival, virus, gliva) (povzročitelj nevarnih bolezni o katerih še ni poročil na mestu vnosa); - povzročiteljica pogostih alergijskih reakcij, bolezni in poškodb, ki lahko prizadenejo večje število ljudi in so lahko pustijo dolgoročne posledice ali so smrtno nevarne; - vrsta bistveno spremeni sanitarne razmere (dostop do pitne vode, čistoča hrane). 35. Vrzeli v poznavanju vrste in potrebe po raziskavah: za vrsto zabeležimo (da/ne), če smo ugotovili bistvene vrzeli v poznavanju vrste in potrebe po raziskavah in spodaj kratko opišemo. F. VIRI IN LITERATURA 36. Viri in literatura: po abecednem vrstnem redu navedemo vse vire, ki smo jih uporabili za presojo in so ustrezno navedeni v besedilu. G. REZULTAT PRESOJE 37. Vrsto uvrstimo na seznam in podkategorijo seznama na podlagi naslednjih kriterijev, ki so navedeni v tabeli 10. Tabela 10: Kriteriji za razvrstitev vrste v seznam. POGOJ ZA RAZVRSTITEV SEZNAM IMPLIKACIJE ZA RAVNANJE vrsta je najmanj pri enem kriteriju sklopa B uvrščena v kategorijo "da". ^ ČRNI SEZNAM - prednostni seznam vrst, ki jih je treba vključiti v strategije ravnanja vrsta, ki je na referenčnem območju odsotna ali ni zanesljivih podatkov o pojavljanju a ČRNI OPOZORILNI SEZNAM - izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje vnosa - ukrepi za zgodnje zaznavanje in obveščanje vrsta, ki je lokalno razširjena in so na voljo ustrezni ukrepi za nadzor in odstranjevanje a ČRNI AKCIJSKI SEZNAM - izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje novih vnosov - izvajanje zgodnjega zaznavanja in obveščanja o novih lokacijah - ukrepi za odstranitev vrste in preprečitev ponovnega vnosa vrsta, ki je lokalno razširjena, a za nadzor ali odstranjevanje ni primernih ukrepov a ČRNI UPRAVLJAVSKI SEZNAM - izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje novih vnosov - izvajanje zgodnjega zaznavanja in obveščanja o novih lokacijah - izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja na naravovarstveno pomembna območja - ukrepi za nadzor vrst na naravovarstveno pomembnih območjih vrsta, ki je splošno razširjena a ČRNI UPRAVLJAVSKI SEZNAM - spremljanje stanja in obveščanje o novih lokacijah - izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja na naravovarstveno pomembna - ukrepi za nadzor vrst na naravovarstveno pomembnih območjih vrsta ni pri nobenem kriteriju sklopa B uvrščena v kategorijo "da", je pa vsaj v enem uvrščena v kategorijo " domnevno da" a SIVI OPERATIVNI SEZNAM - spodbujanje raziskav, s katerimi bo mogoče ugotoviti dejanski status vrste - skladno s previdnostnim načelom preprečevanje novih vnosov in širjenja vrste - izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje novih vnosov vrsta ni pri nobenem kriteriju uvrščena v kategorijo "da" ali "domnevno da", je pa vsaj v enem kriteriju sklopa B uvrščena v kategorijo "ni podatka". Pozitivni so najmanj 4 od 6 dodatnih bioloških in ekoloških kriterijev (sklop D). a SIVI SPREMLJEVALNI SEZNAM - spodbujanje raziskav, s katerimi bo mogoče ugotoviti dejanski status vrste - skladno s previdnostnim načelom preprečevanje novih vnosov in širjenja vrste vrsta ni pri nobenem kriteriju uvrščena v kategorijo "da" ali "domnevno da", je pa vsaj v enem kriteriju sklopa B uvrščena v kategorijo "ni podatka". Pozitivni so le manj kot 4 od 6 dodatnih bioloških in ekoloških kriterijev (sklop D). ^ BELI SEZNAM - občasno preverjanje statusa vrste zaradi populacijske dinamike in novih znanj vrsta je pri vseh kriterijih sklopa B uvrščena v kategorijo "ne" ^ BELI SEZNAM - občasno preverjanje statusa vrste zaradi populacijske dinamike in novih znanj 7.4 Pregled politik in zakonodajnih mehanizmov 7.4.1 Uvod Zakonodajni mehanizmi so ključni za zagotavljanje pravnih podlag za izvajanje preventivnih ukrepov, nadzora na mejah, nadzora v naravi in odstranjevanja tujerodnih vrst. Poleg prepovedi uvoza ali posedovanja vrst, lahko zakonodaja vključuje tudi druge ukrepe, s katerimi se preprečuje neželene naselitve, na primer presojo tveganja za naravo ali nadzor na mejah. Nacionalna zakonodaja pa poleg tega določa tudi delitev nalog in pristojnosti med institucijami in sektorji. To je na področju tujerodnih vrst še posebej pomembno, saj se na tem področju križajo interesi različnih sektorjev. V Sloveniji mora biti nacionalna zakonodaja usklajena s pravnim redom Evropske unije. Ker so tujerodne vrste globalni problem, so na zakonodajni ravni pomembne tudi mednarodne konvencije in sporazumi, ki so za podpisnice pravno zavezujoči in predstavljajo okvir za delovanje na regionalni in globalni ravni. 7.4.2 Konvencije in sporazumi Tujerodne vrste so obravnavane v različnih konvencijah in mednarodnih sporazumih. Ti so za države pogodbenice pravno zavezujoči in države so dolžne zagotoviti izvajanje določil in sklepov na nacionalni ravni. Najbolj celovito tujerodne vrste obravnava Konvencija o biološki raznovrstnosti, drugi mehanizmi pa obravnavajo le nekatere vidike tujerodnih vrst ali pa so omejeni le na določene skupine organizmov. V tem poglavju predstavljamo ključne dele konvencij, sporazumov in strategij, ki se nanašajo na tujerodne vrste. 7.4.2.1 Svetovne konvencije in sporazumi 7.4.2.1.1 Konvencija o biološki raznovrstnosti Originalno ime Convention on biological diversity (CBD) Status v Sloveniji ratificirana leta 1996 (Uradni list RS, MP, št. 7/1996) Splošen opis Konvencija o biološki raznovrstnosti je edini pravno zavezujoči mehanizem, ki celovito obravnava naseljevanje tujerodnih vrst, njihov nadzor in odstranjevanje iz narave. Poleg tega Konvencija tudi edina pokriva tako vrste kot tudi nižje taksonomske skupine (npr. podvrste) tujerodnih vrst ter obravnava vplive na vse tipe ekosistemov. Ključna določila Osnovno besedilo konvencije, člen 8(h) nalaga podpisnicam konvencije, da "preprečijo vnos, oziroma jih nadzorujejo ali odstranijo, tiste tujerodne vrste, ki ogrožajo ekosisteme, habitate in vrste". Sklep Konference pogodbenic VI/23 (UNEP/CBD/COP/VI/23): Usmeritve v zvezi s preprečevanjem, naseljevanjem in omilitvijo vplivov tujerodnih vrst, vsebuje usmeritve in načela za izvajanje člena 8(h). Ta načela za pogodbenice niso zavezujoča in služijo pogodbenicam predvsem kot okvir za učinkovito ravnanje na nacionalni ravni. Usmeritve temeljijo na tristopenjskem pristopu. Prednostni pristop je preprečitev naseljevanja potencialno invazivnih vrst, če so vrste že naseljene, je potrebno preprečiti ustalitev in širjenje. Če se je vrsta že ustalila, je potrebno čimprej začeti z ukrepi odstranjevanja, oziroma, če to ni več mogoče, je treba preučiti možnosti za trajne ukrepe nadzora. Več sklepov Konference pogodbenic poudarja pomen sodelovanja CBD z drugimi mednarodnimi konvencijami in organizacijami, ki pokrivajo nekatere dele problematike tujerodnih vrst. CBD predlaga tudi razširitev področij delovanja IPPC in OIE, ki bi omogočili celovitejšo obravnavo tujerodnih vrst. V leta 2008 sprejetem sklepu (UNEP/CBD/COP/IX/4) je ponovno izpostavljena potreba po preučitvi vrzeli in neskladij v mednarodnem pravnem redu v zvezi s tujerodnimi vrstami. Sklep pogodbenice poziva k tesnejšemu regionalnemu povezovanju in medsebojni podpori pri pripravi nacionalnih strategij ravnanja s tujerodnimi vrstami in pri razvoju sistemov zgodnjega obveščanja o tujerodnih vrstah. Za tujerodne vrste je pomemben tudi cilj Strateškega načrta CBD za obdobje 20112020 (UNEP/CBD/COP/X/2), ki se glasi: "Do leta 2020 so določene poti vnosa tujerodnih vrst in je ugotovljeno, katere od teh so najpogostejše, prednostne vrste so nadzorovane ali odstranjene, vzpostavljeni so ukrepi, s katerimi se preprečuje njihova naselitev in ustalitev." S sklepom X/38 je bila vzpostavljena Začasna tehnična in strokovna skupina. Tekoče delo V zadnjih letih je delovanje CBD usmerjeno predvsem v krepitev sodelovanja z drugimi organizacijami, vzpostavljena je tudi Skupina za sodelovanje na področju tujerodnih vrst (Liason Group on Invasive Alien Species). Druge aktivnosti so usmerjene v zagotovitev pravnega okvirja, ki bi omogočal nadzor nad tujerodnimi vrstami, ki so hišne živali, akvarijske in terarijske vrste, ter vrste, ki se uporabljajo za živo vabo ali živo hrano. Skladno s sklepom X/38, je bilo februarja 2011 organizirano zasedanje Začasne tehnične in strokovna skupine za preučitev tveganj, ki so povezana z naselitvijo tujerodnih vrst, ki so hišne živali, akvarijske in terarijske vrste, ali pa se uporabljajo za živo vabo ali živo hrano (Ad Hoc Technical Expert Group Meeting on Addressing The Risks Associated with the Introduction of Alien Species as Pets, Aquarium and Terrarium Species, as Live Bait and Live Food). Ta skupina bo v prihodnjih letih zagotavljala tehnično pomoč pri pripravi standardov, ki se jih bo lahko uporabljalo za preprečitev širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki jih sedanji standardi ne zajemajo. 7.4.2.1.2 Mednarodna konvencija o varstvu rastlin Originalno ime International Plant Protection Convention (IPPC) Status v Sloveniji prenovljena konvencija ratificirana leta 2000 (Uradni list RS, MP št. 23/2000) Splošen opis Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (International Plant Protection Convention - IPPC) je okvir za mednarodno sodelovanje na področju izvajanja skupnih in učinkovitih aktivnosti za preprečitev širjenja in vnosa organizmov, ki so škodljivci rastlin ali rastlinskih izdelkov, ter spodbuja izvajanje ustreznih ukrepov za njihov nadzor. Konvencija se ne nanaša le na gojene rastline ali neposredno škodo škodljivcev in ima dovolj širok mandat, da jo je možno uporabiti tudi za zagotavljanje varstva domorodnih vrst v naravnem okolju. Glavni cilj te medvladne organizacije je varstvo rastlin v Evropi in priprava mednarodnih strategij za preprečevanje vnosa in širjenja nevarnih škodljivcev. EPPO vodi tudi sezname karantenskih škodljivcev na dveh seznamih: - EPPO seznam A1 vključuje tiste organizme, ki na območju, ki ga pokriva EPPO, še niso prisotni - EPPO seznam A2 vključuje tiste organizme, ki so na območju že prisotni. Države članice EPPO so pozvane, da so še posebej pozorne pri nadzoru teh vrst. Na obeh seznamih, ki se letno dopolnjujeta, so številne tujerodne vrste. Ključna določila Pod okriljem IPPC nastajajo tudi Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe, ki spodbujajo usklajeno izvajanje fitosanitarnih ukrepov na mednarodni ravni in spodbujajo varno trgovino brez izvajanja neupravičenega omejevanja trgovine. Velika vrednost teh standardov je, da so priznani v sklopu WTO Sporazuma SPS (glej poglavje 1.4.2.1.4). Uporaba teh standardov sicer za pogodbenice IPPC ni zavezujoča, vendar pa državam, ki fitosanitarne ukrepe pripravijo na podlagi Mednarodnih standardov IPPC, ni treba posebej dokazovati upravičenosti ukrepov. Tekoče delo EPPO je v sodelovanju z Bernsko konvencijo pripravil Evropsko strategijo za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Oblikovana je bila Skupina za Invazivne tujerodne vrste, ki je pripravila EPPO Seznam invazivnih tujerodnih rastlin, ki predstavljajo veliko grožnjo za zdravje rastlin, okolje in biotsko raznovrstnost na območju EPPO. Državam, ki jih te vrste že ogrožajo, je priporočeno, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje širjenja teh rastlin. Od 40 vrst, ki so na seznamu, so v Sloveniji ukrepi zaenkrat predvideni le za tri vrste žvrkelj (rod Ambrosia). 7.4.2.1.3 Svetovna organizacija za zdravje živali Originalno ime World Organisation on Animal Health (po starem francoskem imenu Office International des Epizooties se uporablja kratica OIE) Splošen opis Svetovna organizacija za zdravje živali je bila ustanovljena leta 1924 na podlagi mednarodnega sporazuma 28 držav. Osnovna naloga Svetovna organizacije za zdravje živali je preprečevanje namernega širjenja bolezni živali, pokriva pa tudi nekatera druga področja, povezana z zdravjem živali. OIE z vzpostavitvijo zdravstvenih standardov za živali in živalske proizvode v mednarodni trgovini zagotavlja varno trgovanje med državami članicami. Organizacija pripravlja kodekse za zagotovitev zdravja kopenskih in vodnih živali, ki vsebujejo standarde in smernice, za preprečitev vnosa povzročiteljev okužb ali bolezni ter škodljivcev za živali ali ljudi med trgovanjem. Standardi sicer posebej ne poudarjajo, ali so v kodeksih navedene bolezni tujerodne ali invazivne, saj je osnovni namen preprečevanje širjenja bolezni in s tem predvsem preprečevanje gospodarske škode. Smernice določajo, da morajo analize tveganja izvesti tako države uvoznice kot države izvoznice, živali in živalske proizvode pa mora na poti spremljati spričevalo. Ključna določila OIE nima standardov, ki bi omogočali ukrepe za zadrževanje ali izvzem TV, razen za tiste, ki so povzročitelji bolezni, ki jih navaja OIE. Poleg tega mandat OIE tudi ne sega na področje preprečevanja vplivov, ki bi jih vrste lahko imele na biotsko raznovrstnost v državi uvoznici (Kahn & Pelgrim 2010). Ukrepi so večinoma usmerjeni v preprečevanje bolezni živali, namenjenih za proizvodnjo hrane. Šele v zadnjih letih OIE postopoma širi svoje delovanje in je tako leta 2008 na seznam bolezni (Aquatic Animal Health Code 2008), za katere se izvaja nadzor, dodal tudi dva povzročitelja bolezni dvoživk (gliva Batrachochytrium dendrobatidis in Ranavirus), ki se širijo s trgovino dvoživk za prehrano, kot hišne živali ali med živalskimi vrtovi in imajo lahko bistvene negativne vplive na prostoživeče populacije dvoživk. Na nacionalni ravni sta ti dve bolezni že ustrezno zajeti v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o boleznih živali (Uradni list RS, št. 24/2010). Tekoče delo Številne analize kažejo, da so mehanizmi za nadzor nad trgovanjem z invazivnimi tujerodnimi živalmi še bolj omejeni kot pri rastlinah. CBD je zato že večkrat pozvala OIE, da preuči možnosti za razširitev svojega mandata, ki bo omogočil obravnavo invazivnih tujerodnih vrst, ki niso povzročitelji bolezni (UNEP/CBD/COP/IX/4). O tem vidiku so razpravljali na redni letni skupščini OIE leta 2010. Države članice so menile, da bi moral OIE za bolj usmerjeno delo na področju TV razširiti svoj mandat, kar bi pomenilo tudi večje potrebe po strokovnjakih, zato bi morali povečati finančni prispevek držav članic za delovanje OIE (Kahn & Pelgrim 2010). Kljub temu OIE sodeluje s sekretariatom CBD pri krepitvi zmogljivosti za upravljanje s tujerodnimi vrstami. Konec leta 2011 so izdali Smernice za presojo tveganja, da tujerodne živali postanejo invazivne (OIE 2012), ki vsebujejo priporočila in načela za izdelavo transparentnih, objektivnih in ubranljivih analiz tveganja pri uvozu tujerodnih živalskih vrst. 7.4.2.1.4 Sporazumi Svetovne trgovinske organizacije Originalno ime World Trade Organisation Agreements (WTO Agreements) Status v Sloveniji Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) ratificiran leta 1994 (Uradni list RS, št. 59/1994), Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS) ratificiran leta 1995 (Uradni list RS, MP št. 10/1995) Splošen opis Eden od načinov za preprečevanje naseljevanja je omejitev uvoza (potencialno) invazivnih tujerodnih vrst. Ti ukrepi so povezani z omejevanjem trgovine, zato jih je mogoče ustrezno izpeljati le, če so skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in Evropske unije, ki z Rimsko pogodbo določa prost pretok blaga med državami članicami. WTO določa pravila, s katerimi se zagotavlja odprto, pošteno in neizkrivljeno konkurenco pri trgovanju med državami. Režim mednarodne trgovine, ki je vzpostavljen pod okriljem WTO, ima za področje TV pomembne implikacije, saj določa, kako lahko države nadzorujejo uvoz in izvoz ITV, ne da bi pri tem nepravično ovirale druge članice pri trgovanju. Ključna določila Trgovanje med državami članicami WTO usmerja več sporazumov, med katerimi je eden najpomembnejših Splošni sporazum o carinah in trgovini (General Agreement on Tarrifs and Trade - GATT). Ta sporazum določa zavezujoča pravila, s katerimi je vsem članicam zagotovljen transparenten in nedisktiminatoren dostop do trgov. Sporazum se sicer v nobeni točki ne nanaša neposredno na okoljske teme. Kljub temu 20. člen daje pravno podlago, ki državam članicam omogoča, da sprejmejo ukrepe omejevanja trgovine, v kolikor je to nujno za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin ali se nanaša na ohranjanje neobnovljivih naravnih virov. To določilo je dovolj široko, da omogoča omejitev uvoza ITV, vendar o tem WTO strogo odloča od primera do primera. Ukrepi ne smejo biti samovoljni ali diskriminatorni do drugih članic in ne smejo predstavljati prikritih namenov omejevanja mednarodne trgovine. Izmed preostalih sporazumov WTO je za področje TV najpomembnejši Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljevanju Sporazum SPS) (Agreement on the Application of Sanitary and Phytosanitary Measures - SPS Agreement). Z vidika tujerodnih vrst je pomemben predvsem del, ki določa, da lahko članice sprejmejo sanitarne in fitosanitarne ukrepe le do take mere, ki je potrebna za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin pred posledicami vnosa, ustalitve ali širjenja škodljivcev, bolezni ali patogenih organizmov. Sanitarni in fitosanitarni ukrepi morajo temeljiti na znanstvenih načelih, članice pa morajo predložiti znanstvene dokaze. Sporazum spodbuja članice, da pri pripravi ukrepov uporabijo mednarodne standarde, in priznava standarde treh mednarodnih organizacij: - Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (International Plant Protection Convention - IPPC), - Svetovne organizacije za zdravje živali (World Organisation for Animal Health - po starem francoskem imenu organizacije se uporablja kratica OIE) in - Komisije za Codex Alimentarius (Codex Alimentarius Commission). Ukrepi, ki jih predlaga članica, so lahko v celoti usklajeni z mednarodnimi standardi in jih WTO brez dodatnega utemeljevanja prizna po načelu izpodbojne pravne domneve. SPS ukrepe, ki temeljijo na standardih, vendar jih članica prilagodi svojim razmeram, WTO pred potrditvijo pregleda, vendar je dokazovanje nekoliko enostavnejše. Članica pa lahko zahteva tudi strožje ukrepe, pri katerih se ne more nasloniti na obstoječe mednarodne standarde. V tem primeru mora nujnost ukrepov dokazati z znanstveno utemeljitvijo in presojo tveganja za naravo, dokazati pa mora tudi nediskriminatornost, usklajenost, ter da so ukrepi najmanjše možne omejitve. Sporazum SPS tako ne omogoča uporabe previdnostnega načela, ki je sicer na področju TV v sklopu CBD eno ključnih. Tekoče delo V zadnjih letih se je precej okrepilo sodelovanje WTO z različnimi organizacijami in konvencijami, ki pokrivajo področje tujerodnih vrst. Julija 2012 je potekal seminar o mednarodni trgovini in invazivnih tujerodnih vrstah. Na seminarju je bilo poudarjeno, da je krepitev uporabe določil SPS sporazuma zelo pomembna za preprečevanje vnosa invazivnih tujerodnih vrst. Konvencije morajo v prihodnje bolje sodelovati, prav tako se mora izboljšati tudi sodelovanje med ministrstvi, agencijami in sektorji znotraj držav in regij. Posebej je bilo izpostavljeno področje internetne prodaje tujerodnih vrst, katere grožnje je treba bolje proučiti. 7.4.2.1.5 Ramsarska konvencija Polno slovensko ime Originalno ime Status v Sloveniji Konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic Convention on Wetlands of International Importancce, especially as Waterfowl Habitat notificirana leta 1992 (Uradni list RS, št. 15/1992), leta 2004 ratificiran protokol z dopolnitvami konvencije (Uradni list RS, MP št. 6/2004) Splošen opis Ključna določila Tekoče delo Glavna cilja Ramsarske konvencije sta ohranjanje in smotrna raba mokrišč, z izvajanjem aktivnosti na regionalni in nacionalnih ravni ter mednarodnim sodelovanjem. Ramsarska konvencija v svojih določilih sicer neposredno ne omenja tujerodnih vrst, je pa konferenca pogodbenic sprejela Sklepa VII.14 in VIII.18 o Tujerodnih vrstah in mokriščih, v katerih so invazivne vrste spoznane za pomembno grožnjo mokriščem. V sklepih so navedene tudi aktivnosti, ki naj jih pogodbenice izpeljejo za preprečitev ali omilitev škode invazivnih vrst na območjih mokrišč. V Strateškem načrtu za delovanje konvencije 2009-2015 (Resolucija X.1) je vključeno tudi področje invazivnih tujerodnih vrst. Pogodbenice so pozvane, da pripravijo nacionalni pregled invazivnih tujerodnih vrst, ki trenutno ali potencialno vplivajo na mokrišča, še posebej na Ramsarske lokalitete. Iz te resolucije izhaja tudi napotek za pripravo smernic za ravnanje s tujerodnimi vrstami na mokriščih, kar je vključeno tudi v program dela Znanstvenega in tehničnega foruma (Scientific and Technical Review Panel) za obdobje 2009-2012. Leta 2008 je konferenca pogodbenic sprejela še dve resoluciji, ki se nanašata tudi na tujerodne vrste: resolucijo? v zvezi s preprečevanjem širjenja patogene aviarne influence H5N1 (X.21) in resolucijo v zvezi z mokrišči in biogorivi (X.25). 7.4.2.1.6 Konvencija CITES Polno slovensko ime Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami originalno ime Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora (CITES) Status v Sloveniji ratificirana leta 1999 (Uradni list RS, MP št. 31/1999) Splošen opis Konvencija je primarno namenjena nadzoru trgovine z ogroženimi vrstami. Države pogodbenice morajo vzpostaviti pravni in nadzorni sistem za nadzor nad trgovanjem z ogroženimi vrstami, ki so navedene na dodatkih. Države pogodbenice so dolžne sprejeti ukrepe, ki omogočajo učinkovito kaznovanje kršiteljev, in zagotoviti ustrezne rešitve pri zasegih in odvzemih nelegalnih pošiljk ter redno poročati Sekretariatu konvencije (letna in dveletna poročila). Ključna določila Obsežnejših določb v zvezi s tujerodnimi vrstami ni. Člen XIV. pa določa, da: "Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sprejmejo: (a) strožje domače ukrepe, ki se nanašajo na pogoje trgovanja, pridobivanja ali prevoza osebkov vrst iz Dodatkov I, II in III, ali popolno prepoved teh dejavnosti, ali (b) domače ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo trgovino, pridobivanje ali prevoz vrst, ki niso vključene v Dodatka I, II ali III." Evropska unija je to določilo uporabila za omejitev uvoza nekaterih tujerodnih vrst. Tekoče delo Konvencija CITES sicer sodeluje s CBD in je obravnavala tudi področje Grožnje invazivnih tujerodnih vrst v trgovini, vendar se drži svojega mandata in ne želi bistveno posegati na področje tujerodnih vrst. 7.4.2.1.7 Konvencija o podnebnih spremembah Polno slovensko ime Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC) ratificirana leta 1995 (Uradni list RS, MP št. 59/1995) Originalno ime Status v Sloveniji Splošen opis Ključna določila Tekoče delo Konvencija predstavlja splošen okvir medvladnih ukrepov na področju reševanja problemov, povezanih s podnebnimi spremembami. Konvencija priznava, da je podnebni sistem nekaj nedeljivega, kar je skupno vsem nam, ter poudarja, da lahko njegovo stabilnost omajajo industrijski in drugi izpusti ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov. Besedilo konvencije ne vsebuje neposrednih določil v zvezi s tujerodnimi vrstami. Leta 2003 je bil sprejet sklep (Decision 19/C.P.9) v zvezi s postopki izsekavanja in pogozdovanja, ki poziva pogodbenice, da preučijo tveganja, ki so povezana z uporabo potencialno invazivnih tujerodnih vrst pri izsekavanju in pogozdovanju. 7.4.2.1.8 Konvencija UNCLOS Polno slovensko ime Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu United Nations Convention on the Law of the Sea (UNCLOS) ratificirana leta 1986, nasledstvo urejeno 1994 Originalno ime Status v Sloveniji Splošen opis Ključna določila Tekoče delo Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu ureja vse vidike razmejitev morskih območij, okoljski nadzor, morske znanstvene raziskave, komercialne dejavnosti, prenos tehnologij in reševanje sporov, ki se nanašajo na morska območja. V obsežni konvenciji 196. člen nalaga pogodbenicam, da " ... sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za preprečitev, zmanjšanje ali nadzor onesnaženja morskega okolja pod njihovo pristojnostjo ali nadzorom, ki je posledica rabe različnih tehnologij, ali namerno ali nenamerno naselitev tujerodnih vrst ali vrst, ki so nove za določen del morskega okolja in bi lahko povzročile bistvene in škodljive spremembe." V zadnjih letih v sklopu konvencije ni bilo posebnih sklepov v zvezi s tujerodnimi vrstami. 7.4.2.2 Evropske konvencije in sporazumi 7.4.2.2.1 Bernska konvencija Polno slovensko ime Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats ratificirana leta 1999 (Uradni list RS, MP št. 17/1999) Originalno ime Status v Sloveniji Splošen opis Ključna določila Bernska konvencija je pravno zavezujoč mednarodni mehanizem, s katerim se zagotavlja ohranjanje prostoživečih rastlin in živali in njihovih naravnih življenjskih prostorov. Konvencija že več let posveča veliko pozornosti tudi tujerodnim vrstam. V okviru konvencije že od leta 1992 deluje tudi Strokovna skupina za tujerodne vrste (Group of experts on Invaisve Alien Species), ki se sestaja vsaki dve leti. Člani skupine so pripravili številne študije in podporne dokumente, med njimi tudi Evropsko strategijo o invazivnih tujerodnih vrstah, ki je bila sprejeta leta 2003. Besedilo konvencije v 11. členu, točka 2, jasno obvezuje pogodbenice, da bodo " ... strogo nadzirale naseljevanje tujerodnih vrst." Poleg tega je bilo v sklopu konvencije sprejetih več priporočil, ki se nanašajo na tujerodne vrste: - Evropska strategija o invazivnih tujerodnih vrstah (Recommendation No. 99, 2003), ki vsebuje smernice za pripravo in izvajanje nacionalnih strategij za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami. - Priporočilo o omejevanju širjenja sive veverice (Sciurus carolinensis) v Italiji in drugih državah pogodbenicah (Recommendation No. 123, 2007). - Priporočilo o napredku glede odstranitve belolične trdorepke (Oxyura jamaicensis) (Recommendation No. 124, 2007), - Priporočila o trgovini z invazivnimi in potencialno invazivnimi tujerodnimi vrstami v Evropi (Recommendation No. 125, 2007), - Priporočila v zvezi z odstranjevanjem nekaterih invazivnih rastlinskih vrst (Recommendation No. 126, 2007) - Priporočilo o nadzoru nad vodno hijacinto (Eichhornia crassipes) (Recomendation No. 133, 2008) - Kodeks ravnanja v hortikulturi na področju invazivnih tujerodnih vrst. (Recommendation No. 134, 2008) - Priporočilo o nadzoru rakunastega psa (Nyctereutes procyonoides) v Evropi (Recommendation No. 139, 2009) - Priporočilo o nadzoru malega indijskega munga (Herpestes auropunctatus) v jugovzhodni Evropi (Recommendation No. 140, 2009) - Priporočilo o potencialno invazivnih rastlinah, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv (Recommendation No. 141, 2009) - Priporočilo o interpretaciji definicije CBD o tujerodnih vrstah v zvezi z upoštevanjem podnebnih sprememb (Recommendation No. 142, 2009) - Priporočilo o odstranitvi belolične trdirepke (Oxyura jamaicensis) na Zahodni Palearktiki (Recommendation No. 149, 2010) - Kodeks o hišnih živalih in invazivnih tujerodnih vrstah (Recommendation No. 154, 2011) V Sloveniji se priporočila konvencije niso sistematično izvajala. Leta 2009 je bil izdelan slovenski prevod Kodeksa o tujerodnih vrstah v hortikulturi, vendar so aktivnosti za njegovo uveljavljanje kasneje zamrle. Tekoče delo V zadnjih letih v sklopu konvencije pripravljajo kodekse delovanja v zvezi s tujerodnimi vrstami za različna področja. Sprejeta sta že kodeksa za področji hortikulture in hišnih živali, v pripravi pa so še za področja botaničnih vrtov, živalskih vrtov in akvarijev, lovstva, zavarovanih območij ter športnega ribolova. Pri pripravi kodeksov in drugem delu se konvencija intenzivno povezuje z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju tujerodnih vrst. 7.4.2.2.2 Bonnska konvencija Polno slovensko ime Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali Originalno ime Convention on the Conservation of migratory Species of Wild Animals (CMS) Status v Sloveniji ratificirana leta 1998 (Uradni list RS, MP št. 18/1998) Splošen opis Cilj konvencije je ohraniti vse selitvene vrste, na celotnem območju njihove razširjenosti, ne glede na to, ali se selijo po zraku, vodi ali po kopnem. Selitvene vrste na Dodatku I so strogo zavarovane, pogodbenice zagotavljajo ohranjanje ali obnavljanje njihovih habitatov ter zmanjšujejo grožnje. Na Dodatku II so navedene tiste selitvene vrste, za varstvo katerih je ključno mednarodno sodelovanje. Za nekatere od teh vrst so bili v sklopu konvencije že pripravljeni podrobni sporazumi. Sporazumi lahko vključujejo tudi ukrepe za strog nadzor nad naseljevanjem tujerodnih vrst ali nad že naseljenimi tujerodnimi vrstami, ki škodujejo selitvenim vrstam. Ključna določila Konvencija v 3. členu, odstavek 4c, določa, da si morajo pogodbenice, države na območju razširjenosti selitvenih vrst, vključenih v Dodatek I (vrste, ki so kritično ogrožene na celotnem ali večjem delu območja razširjenosti), prizadevati, " ... če je to izvedljivo in primerno, preprečiti, zmanjšati ali nadzorovati dejavnike, ki ogrožajo ali bodo lahko ogrozili vrsto, vključno s strogim nadzorom uvajanja tujerodnih vrst in nadzorom ali odstranjevanjem že naseljenih tujerodnih vrst, če je to izvedljivo in primerno." Tekoče delo Konvencija je po letu 2005 v zvezi s tujerodnimi vrstami največ pozornosti posvečala vplivu virusa ptičje gripe (H5N1) na selitvene vrste. V resoluciji je pozvala k vzpostavitvi dolgoročnih programov nadzora nad pojavom ptičje gripe pri selečih se pticah. Tujerodne vrste so obravnavane v strateškem načrtu konvencije za obdobje 2006-2014 (UNEP/CMS/Conf.10.22) kot ena od groženj selitvenim vrstam. Sekretarirat je analiziral obseg vplivov tujerodnih vrst za vse selitvene vrste, ki so navedene na dodatkih konvencije. 7.4.2.2.3 Sporazum AEWA Polno slovensko ime Originalno ime Status v Sloveniji Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic The Agreement on the Conservation of African-Eurasian Migratory Waterbirds (AEWA) ratificirana leta 2003 (Uradni list RS, MP št. 16/2003) Splošen opis Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic je nastal pod okriljem Bonnske konvencije. Sporazum zajema 255 vrst ptic, ki so ekološko vsaj del življenjskega cikla odvisne od mokrišč. Ključna določila Sporazum v členu III, točki 2g pogodbenice zavezuje, da med drugim "... prepovejo namerno vnašanje tujerodnih vrst vodnih ptic v okolje in storijo vse potrebno, da preprečijo nenamerno izpuščanje takih vrst, če bi tak vnos ali izpust posegal v ohranitveni status prosto živečega živalstva in rastlinstva; če so bile tujerodne vrste vodnih ptic že vnesene, pogodbenice z ustreznimi ukrepi preprečijo, da bi te vrste ogrozile domorodne vrste". Sporazum vsebuje tudi akcijski načrt, ki vsebuje nekatere ukrepe v zvezi s tujerodnimi vrstami. Sporazum ne vključuje posebnih določil v zvezi z naselitvijo drugih tujerdonih vrst, ki bi lahko ogrožale selitvene vodne ptice. 7.4.2.2.4 Barcelonska konvencija in protokol o posebej zavarovanih območjih Polno slovensko ime Zakon o ratifikaciji Sprememb Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem / Protokola o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju Originalno ime Convention for the Protection of the Mediterranean Sea Against Pollution (Barcelona Convention) /Protocol Concerning Specially Protected Areas and Biological Diversity in the Mediterranean Status v Sloveniji konvencija in protokol ratificirana leta 2002 (Uradni list RS-MP, št. 26/2002) Splošen opis Konvencija je bila sprva usmerjena v nadzorovanje onesnaževanja morja, vendar je postopoma razširila mandat in danes pokriva vsa področja celostnega upravljanja in nadzorovanja z morjem in obalnim pasom. Poleg konvencije podrobne vidike ohranjanja Sredozemskega morja obravnava sedem protokolov. Za področje tujerodnih vrst je pomemben Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju. Ključna določila 6. člen protokola določa, da morajo pogodbenice za zavarovana območja sprejeti varstvene ukrepe, ki morajo med drugim vključevati tudi: » d) zakonsko ureditev naselitve katere koli vrste, ki ni domorodna na obravnavanem posebej zavarovanem območju, ali gensko spremenjenih vrst ter naselitve ali ponovne naselitve vrst, ki so ali so bile na posebej zavarovanem območju; « 13. Člen protokola določa, da: »1. Pogodbenice storijo vse potrebno, da zakonsko uredijo namerno ali naključno naselitev tujerodnih ali gensko spremenjenih vrst v naravo in prepovejo tako naselitev, ki lahko škodljivo vpliva na ekosisteme, habitate ali vrste na območju, za katero se uporablja ta protokol. 2. Pogodbenice si prizadevajo izvajati vse možne ukrepe, da iztrebijo vrste, ki so že bile naseljene, če znanstvena presoja pokaže, da take vrste povzročajo ali bodo verjetno povzročile škodo ekosistemom, habitatom ali vrstam na območju, za katero se uporablja ta protokol.« Tekoče delo Pod okriljem Barcelonske konvencije je bila leta 2008 sprejeta Posodobljena časovnica za akcijski načrt zvezi z naselitvami vrst in invazivnimi vrstami v Mediteranskem morju (Decision IG 17/11), ki pogodbenicam nalaga pripravo nacionalnih poročil, razvoj programov za ozaveščanje javnosti in ciljnih skupin, krepitev nacionalne zakonodaje za nadzor vnosov tujerodnih vrst, izdelavo podatkovne zbirke in programov monitoringa, pripravo in uporabo presoj tveganja. 7.4.2.2.5 Alpska konvencija Polno slovensko ime Konvencija o varstvu Alp Convention for the Protection of the Alps Originalno ime Status v Sloveniji Splošen opis Ključna določila Tekoče delo ratificirana leta 1995 (Uradni list RS, MP št. 5/1995), protokol Protokol Varstvo narave in urejanja krajine ratificiran leta 2003 (Uradni list RS, MP št. 28/2003) Alpska konvencija je okvir za ohranjanje naravnih ekosistemov Alp in promocijo trajnostnega razvoja na tem območju. V sklopu konvencije je bilo sprejetih več protokolov, med njimi Protokol Varstvo narave in urejanje krajine, ki v 17. členu določa, da "Pogodbenice zagotavljajo, da prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ne bodo naseljevale na tista območja, na katerih se v do zdaj znani preteklosti niso naravno pojavljale. Mogoče je predvideti izjeme, če je tako naseljevanje potrebno za določene rabe in ne bo negativno vplivalo na naravo in krajino." Konvencija torej pogodbenicam nalaga le načine ravnanja pri namernih naselitvah, nenamernih naselitev tujerodnih vrst pa ne obravnava. V zadnjih letih v sklopu konvencije ni bilo sprejetih posebnih sklepov v zvezi s tujerodnimi vrstami. 7.4.2.3 Pravni red Evropske unije 7.4.2.3.1 Splošno o pravnem redu EU Področje uvoza in izvoza živih organizmov, med katerimi so številne tujerodne vrste, v državah članicah Evropske unije pokriva več predpisov, vendar ti večinoma niso namenjeni nadzorovanju vnosa tujerodnih vrst zaradi njihovih (potencialnih) vplivov na okolje. Predpisi tujerodnih vrst ne zajemajo celovito in tudi ne pokrivajo vseh taksonomskih skupin tujerodnih organizmov. Sistem nadzora uvoza ali izvoza potencialnih TV v in iz EU je uveljavljen za: - nekaj vrst, ki predstavljajo ekološko grožnjo, in za njih velja prepoved uvoza, - škodljive organizme rastlin, - povzročitelje bolezni živali, vključno s tistimi, ki se pojavljajo v akvakulturi in - gensko spremenjene organizme. Zakonodajni sistem na področju uvoza tujerodnih vrst ima več vrzeli, saj ne vsebuje mehanizmov za nadzor uvoza rastlin, ki niso gensko spremenjene, živali, ki niso gensko spremenjene (razen sedmih vrst, navedenih v Dodatku B uredbe 101/2012/EC, dopolnitve uredbe 338/97/EC) ter nevretenčaijev, ki niso škodljivi organizmi po Direktivi 2000/29/EC (sem sodijo tudi številne vrste, ki so na ozemlje EU nenamerno prinesene z materialom ali embalažo kot slepi potniki). Iskanju ustreznih rešitev za izboljšanje zakonodaje na področju tujerodnih vrst je bilo posvečenih že nekaj raziskav (Miller, Kettunen, & Shine, 2006; Shine idr., 2008, 2010). Analize so pokazale, da je treba za učinkovito ureditev področja tujerodnih vrst v Evropski uniji vzpostaviti poseben zakonodajni mehanizem. K pripravi tega mehanizma se je Unija zavezala tudi v Evropski strategiji ohranjanja biotske raznovrstnosti (COM (2011) 244), ki je bila sprejeta leta 2011. V letu 2012 intenzivno poteka oblikovanje predloga zakonodajnega mehanizma, vendar osnutek do zaključka tega poročila še ni bil javno objavljen. Za urejanje področja tujerodnih vrst so posredno pomembna tudi določila Pogodbe o delovanju Evropske skupnosti, ki med drugim določa tudi prosti pretok blaga med državami članicami EU. 28. in 29. člen pogodbe prepovedujeta omejevanje uvoza, izvoza ali tranzita blaga med državami članicami (torej znotraj evropske unije). Ta prepoved se nanaša na vse ukrepe, ki bi posredno ali neposredno, dejansko ali potencialno ovirali prost pretok blaga znotraj skupnosti. Kljub temu pa so pod določenimi pogoji dopuščene izjeme, zaradi katerih lahko države članice omejijo prost pretok blaga. Razlogi za omejitve se lahko nanašajo na javno moralo, javni red, javno varnost, varovanje zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali varovanja industrijske ali poslovne lastnine. Čeprav okolje ni posebej omenjeno, je iz sodne prakse Evropskega sodišča razvidno, da je lahko varstvo okolja razlog za uvedbo omejitev pretoka blaga znotraj skupnosti. Kakršnekoli omejitve pretoka blaga pa morajo biti podprte s konkretnimi znanstvenimi podatki, s katerimi se opravičuje sprejem ukrepov. Država članica mora za omejitev prostega pretoka blaga izbrati nediskriminatoren ukrep (enak za vse članice), ki je sorazmeren glede na vplive in kar najmanj ovira prost pretok blaga. Pri omejevanju pretoka blaga mora država članica dokazati, da ne more doseči enakega učinka z manj strogimi ukrepi. Prav tako mora pri prepovedi uvoza dokazati, da je ta ukrep nujen in učinkov ne more doseči npr. z uvedbo sistema dovoljenj10. (Turner 2008) Bistveno manj je omejitev na področju izvoza iz EU v tretje države, saj konkretnih predpisov, ki bi kvantitativno ali kvalitativno omejevali izvoz iz EU, skoraj ni. V zvezi z izvozom TV bi lahko uporabili le posamezna določila Uredbe o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (EC 1946/2003), ki ureja (namerne in nenamerne) premike GSO v tretje države ter Uredbo o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (EC 1334/2000, dopolnitve 2006/394 in 1167/2008). (Miller & al. 2006). 10 Zanimiv je primer Velike Britanije, ki se je za preprečitev vnosa tujerodnih rakov in rib zatekla k drugačni ureditvi - omejila ni uvoza, pač pa je prepovedala prodajo nekaterih vrst, kar je seveda bistveno zmanjšalo tudi uvoz. Evropsko sodišče v tem primeru menilo, da gre le za način »urejanja prodaje«, ki ne predstavlja ovir za prosti pretok blaga in zanj torej ne veljajo določila 28. člena pogodbe. 7.4.2.3.2 Področje ohranjanja biotske raznovrstnosti Uredba o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Edina predpisa, ki urejata področje uvoza TV z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti sta Uredba Sveta o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (Uredba 338/97/EC z dopolnitvami in spremembami z implementacijsko uredbo 856/2006/EC). Primarni namen uredbe 338/97/EC je varstvo prosto živečih rastlin in živali ter zagotavljanje njihovega ohranjanja z nadzorom trgovanja s temi vrstami. Uredba je namenjena zagotavljanju izvajanja določil Konvencije CITES na območju EU, torej se nanaša predvsem na nadzor trgovanja z ogroženimi vrstami. Kljub temu pa sta dva člena uredbe bistvena tudi za nadzor trgovine z invazivnimi vrstami. Člen 4(6) določa, da lahko Evropska komisija vzpostavi splošne omejitve za uvoz vrst iz določenih držav v EU tudi » . .. (d) za žive osebke vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da bi njihova naselitev v naravno okolje Skupnosti ekološko ogrozila domorodne prostoživeče živalske in rastlinske vrste v Skupnosti.« Za tiste vrste, za katere se uveljavijo omejitve uvoza, skladno s členom 4(6) države članice zavrnejo izdajo dovoljenj za uvoz teh vrst11. Na podlagi tega je EU do zdaj vzpostavila omejitev uvoza za sedem živalskih vrst, in sicer: želve rdečevratke (Trachemys scripta elegans), volovske žabe (Rana catesbeiana), vodne želve (Chrysemys picta) in belolične trdorepke (Oxyura jamaicensis). Leta 2012 so bile dodane še tri vrste veveric: Callosciurus erythraeus, Sciurus carolinensis (siva veverica) in Sciurus niger. Zaenkrat je omejen le uvoz v države EU, ne pa tudi posedovanje ali premiki teh vrst med državami članicami, čeprav uredba dopušča tudi to možnost, saj je v členu 9(6) določeno, da ». V skladu s postopkom iz člena 18 lahko Komisija določi omejitve za posedovanje ali prenos živih osebkov vrst, glede katerih so bile v skladu s členom 4 (6) določene omejitve za vnos v Skupnost.« Ker je vseh sedem vrst že prisotnih v državah EU, neuporaba določil tega člena močno zmanjšuje učinkovitost te ureditve. Težave, ki se pojavljajo pri vključitvi tujerodnih vrst na priloge uredbe 338/97/ES, izvirajo iz dejstva, da je predpis primarno namenjen varstvu vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine ne pa (tujerodnim) vrstam, ki predstavljajo grožnjo. Tujerodne vrste so vključene na dodatek B, ki sicer vsebuje predvsem CITES vrste, ki jih države članice varujejo. Druga težava je, da vključitev novih vrst na dodatek ni enostavna in nalaga dokazovanje nevarnosti, ki jo predstavlja tujerodna vrsta, predlagatelju. Takšne dokaze je običajno težko predložiti za vrste, ki še niso problematične na območju EU. Kadar pa so znotraj EU vrste že prisotne, je učinek zakonskih omejitev bistveno manjši. Poleg navedenega je osnovna težava uredbe tudi, da ureja problem tujerodnosti le na ravni trgovanja s tujerodnimi vrstami, ne zajema pa nenamernih naselitev vrst. Omenjene težave so bile že večkrat izpostavljene v analizah evropskih predpisov s področja tujerodnih vrst (Adrados & Briggs 2002; O Criodain 2007). Za tujerodne vrste je posredno pomemben sprejem Uredbe (ES) št. 318/2007 o pogojih zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Skupnost in pogojih za karanteno teh ptic (spremembe 607/2008, 1219/2008)12, s katero so bili zaradi nevarnosti širjenja aviarne influence 11 EU torej za te vrste ni uvedla prepovedi uvoza oz. prodaje, kot se to pogosto napačno navaja, temveč je vzpostavila mehanizem dovoljenj, katerih izdajo pa države članice zavrnejo. 12 Predpis ne velja za tiste vrste ptic, ki se zadržujejo v ujetništvu in so namenjene razmnoževanju ali dopolnitvenem naseljevanju divjadi, za ptice, ki se uvažajo za namene programov ("ptičje gripe") vzpostavljeni dodatni pogoji glede spremljanja zdravstvenega stanja ptic in karantene. To je otežilo in verjetno zmanjšalo priložnosti za uvoz (tujerodnih) ptic iz tretjih držav. Uredba o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu V zadnjih letih je bil na področju premikov živali z vidika TV najpomembnejši sprejem Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu. Namen predpisa je vzpostavitev okvira za nadzor praks v akvakulturi z namenom zagotavljanja ustrezne zaščite vodnega okolja, ki so povezane s tveganji zaradi uporabe tujerodnih vrst v akvakulturi. Predpis se nanaša na premike (naselitve ali prenose) tujerodnih ali lokalno odsotnih vrst in njihove uporabe v akvakulturi na območju Evropske unije. Predpis zajema živalske in rastlinske vrste in tudi enocelične organizme ali dele teh živali ali rastlin. Predpis se nanaša na vse tipe objektov za akvakulturo in vse oblike akvakulture13. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost, ki bi jih povzročili premiki vodnih organizmov za namene akvakulture ali širjenja teh organizmov. Za premike vodnih organizmov mora izvajalec akvakulture pridobiti dovoljenje, v katerem mora med drugim tudi potencialne vplive na okolje. Dovoljenje se lahko izda za rutinski premik - na območje, kjer ni znano, da bi organizem lahko povzročil tveganje za okolje. V primeru nerutinskega premika, mora biti izdelana presoja tveganja za naravo. Če se v presoji izkaže, da obstaja visoko ali srednje tveganje, je potrebno za pridobitev dovoljenja predvideti postopke ali tehnologije za zmanjšanje tveganja na nizko raven (Europe Direct 2011). Predpis pa se ne nanaša na nekatere znane ITV rib, ki so navedene v Dodatku IV. V kolikor bi posamezne države članice želele uveljavljati predpis tudi za katero izmed teh vrst, morajo to utemeljiti z presojo tveganja za naravo. Podrobnejša pravila za izvajanje predpisa so navedena v Uredbi (ES) 535/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu. Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah Neposredna določila v zvezi s tujerodnimi vrstami vključujeta tudi Direktiva o habitatih (Direktiva Sveta (ES) št. 92/43/EGS) in Direktiva o pticah (Direktiva Sveta (ES) št. 79/409/ES). Direktiva o habitatih v 22. členu določa, da države članice »... (b) zagotovijo, da je namerno naseljevanje katerih koli tujerodnih vrst v naravo urejeno tako, da to ne škoduje naravnim habitatom na njihovem naravnem območju razširjenosti ali domorodnim prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam, če pa menijo, da je to potrebno, tako naseljevanje prepovejo ...«. Podobno tudi Direktiva o pticah v 11. členu določa, da »... Države članice zagotovijo, da kakršno koli naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu. O tem se posvetujejo s Komisijo.« Ta direktiva pa je omejena le na vnašanje tujerodnih ptic, ne pa tudi organizmov drugih taksonomskih skupin. Določila direktiv so prenesena v slovensko zakonodajo z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). ohranjanja vrst, če jih potrdi ustrezna institucija v državi članici, ali za ptice kot domače živali, če jih spremlja lastnik, in za ptice, ki se uvažajo za živalske vrtove ali za poskuse. 13 Predpis se ne uporablja za prenose organizmov med državami članicami, razen če je prisotno tveganje za okolje, ter za trgovine z živalmi, vrtne centre in akvarije, če ti niso v stiku z vodami na območju EU. Direktiva o zadrževanju prostoživečih živali v živalskih vrtovih Direktiva o zadrževanju prostoživečih živali v živalskih vrtovih ((Direktiva Sveta 1999/22/ES) primarno obravnava varstvo prostoživečih živalskih vrst in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ukrepi izdajanja dovoljenj za živalske vrtove in inšpekcijski nadzor. Na področju tujerodnih vrst uredba obravnava le nenamerne naselitve zaradi pobega živali iz ujetništva. Tako 3. člen direktive določa, da države članice »... preprečujejo pobeg živali, da se izognejo možnemu ekološkemu ogrožanju domorodnih vrst, in preprečujejo vdor škodljivcev in mrčesa od zunaj.« 7.4.2.3.3 Področje zdravstvenega varstva rastlin Področje trenutno ureja Direktiva Sveta o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovem širjenju v Skupnosti (Direktiva 2000/29/ES). Ta direktiva ureja varstvene ukrepe proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v države članice iz drugih držav članic ali tretjih držav. Poleg tega določa tudi varstvene ukrepe proti širjenju škodljivih organizmov v okviru Skupnosti, v zvezi s premeščanjem rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih sorodnih predmetov v okviru države članice. Za področje tujerodnih vrst je pomembna definicija "škodljivih organizmov", ki so določeni kot škodljivi organizmi na rastlinah ali rastlinskih proizvodih, ki pripadajo živalim ali rastlinam ali so virusi, mikoplazme ali drugi patogeni. V letu 2010 je bila dokončana analiza obstoječega sistema zdravstvenega varstva rastlin na območju EU, v kateri je bilo obravnavano tudi vprašanje, do katere stopnje bi bilo zaželeno/izvedljivo vključiti ITV, ki niso neposredno škodljive za rastline ali rastlinske proizvode (Food Chain Evaluation Consortium 2010). Analiza je pokazala, da na tem področju ni enotnega razumevanja glede definicije ITV in glede tega, v kakšnem obsegu so te zajete s trenutno direktivo. Eno od priporočil analize je, da se ob posodobitvi režima na področju zdravstvenega varstva rastlin eksplicitno vključi tudi invazivne tujerodne rastline, ki imajo širše/okoljske vplive (npr. na habitate in ekosisteme) in/ali ekonomske vplive na večje število deležnikov (Food Chain Evaluation Consortium 2010). Evropska komisija načrtuje sprejem predloga nove zakonodaje na področju varstva rastlin v letu 2012 (DG Health and Consumers 2011). 7.4.2.3.4 Področje zdravstvenega varstva živali Zdravstveno varstvo živali ureja več predpisov, ki se nanašajo na določene vrste. Z zakonodajo so zajete bolezni in paraziti živali, ne omogoča pa uravnavanja trgovanja ali premikov živali znotraj držav članic zgolj zaradi njihove invazivnosti (t. j. negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost). Leta 2008 je komisija sprejela Akcijski načrt za implementacijo Strategije Evropske unije na področju zdravja živali (COM (2008) 545, 2008). Akcijski načrt med drugim predvideva tudi pripravo enotnega horizontalnega pravnega okvira na področju zdravja živali, ki bo pokrival zdravje živali, ki se vzrejajo za prehrano, kmetovanje, šport, kot hišne živali in za živalske vrtove ter živali za poskuse. Priprava predpisa še poteka, zajemal pa naj bi tudi varovanje okolja in trajnostni razvoj (EC, DG SANCO, 2008). Da bi ta zakonodaja pokrivala tudi TV, ki niso škodljivci rastlin (kot je predlagala CBD v sklepu XI/4), bi morali bistveno razširiti področje predpisa, ki trenutno pokriva le tiste tujerodne vrste, ki so prenašalci bolezni ali patogeni. 7.4.2.4 Nacionalna zakonodaja Slovenska zakonodaja na področju premikov živali in rastlin je podrejena načelom proste trgovine na območju EU. Nacionalni predpisi so ustrezno usklajeni z evropsko zakonodajo, vendar pa tudi ti problematike ne zajemajo dovolj celovito, zato ima slovenska zakonodaja enake vrzeli kot evropska in ne vsebuje nobenih omejitev uvoza za rastline, ki niso gensko spremenjene in niso škodljive, živali, ki niso gensko spremenjene (razen sedmih vrst, ki so vključene na prilogo uredbe 338/97/ES) ter za vrste, ki niso opredeljene kot škodljivi organizmi. 7.4.2.4.1 Področje ohranjanja biotske raznovrstnosti Področje naselitve tujerodnih vrst primarno obravnava Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Uradni list RS, št. 96/2004)14. Skladno z 17. členom ZON je naseljevanje rastlin ali živali tujerodnih vrst prepovedano. Pri tem je treba podariti, da se cel zakon nanaša le na prostoživeče živali in rastline15, torej je prepovedana le naselitev prostoživečih živali in rastlin. ZON torej ne obravnava gensko spremenjenih organizmov - to področje ureja Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 96/2004). Druga posledica takšne definicije pa je, da določila ZON ne veljajo za tiste tujerodne vrste, ki so nastale z umetnim izborom. Med tujerodnimi (tudi invazivnimi) vrstami je kar nekaj takih, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da je bila v procesu selekcije njihova genska zasnova spremenjena, danes pa se gojijo in prodajajo bodisi kot lovne vrste (npr. gojeni krap -Cyprinus carpio), atlantski tip potočne postrvi (Salmo trutta)) ali kot hišne živali (beli dihur -Mustela furo, zlata ribica - Carassius auratus). Hišne živali sicer obravnava Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007), ki kot prepovedano ravnanje določa tudi izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju (§ 15). Invazivne tujerodne živali so seveda sposobne preživeti v naravi, zato je to določilo za preprečevanje vnosa tujerodnih vrst neuporabno. Ta zakon se za definicijo izraza prostoživeča žival sklicuje na ZON, tako da ta prepoved za hišne živali, ki so nastale z umetnim izborom, ne velja. 14 Za razumevanje določil Zakona o ohranjanju narave, so pomembne naslednje definicije izrazov: Naselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko izvedena z namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih ali terarijskih živali v naravo ali omogočanje pobega živali iz ograjenih prostorov. Vnos živali v prostor za gojitev živali ni naselitev. (§ 11, 9. točka). Doselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste že živijo (§11, 2. točka). Gojitev rastlin je gojenje rastlin domorodnih ali tujerodnih vrst z namenom pridobivanja hrane, prodaje, za okras, za industrijske ali zdravilne namene, namene učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste (§11, 5. točka). Gojitev živali je gojenje (hranjenje, omogočanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, ločenem od narave (ogradi, obori, kletki, bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z namenom pridobivanja hrane, lova, prodaje, učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste (§ 11, 7. točka). 15 Definicija je sledeča: [Prostoživeča] Rastlinska ali živalska vrsta ali podvrsta ali varieteta je tista, katere osebki - vse razvojne oblike (v nadaljnjem besedilu: rastline ali živali) lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastali z umetnim izborom (odbiranje in gojenje osebkov z namenom pridobivanja ras domačih živali ali sort kulturnih rastlin) ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Cepljivke, glive in lišaji se obravnavajo kot rastlinska vrsta (§ 11, 18. točka). V 17. členu ZON, ki ureja naseljevanje tujerodnih vrst, je določeno, da lahko ministrstvo izjemoma dovoli naselitev rastlin ali živali tujerodnih vrst, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti (§ 17, 2. odstavek). Zadnji odstavek 17. člena16 razdeli pristojnost odločanja, kar pri sedanji ureditvi, ko so resorji okolja, kmetijstva in gozdarstva pod istim ministrstvom, ni pomembno. Pomembno pa je določilo, da je potrebno presoje tveganja za naravo izvesti tudi za naseljevanje živali tujerodnih vrst, ki jih je dovoljeno loviti, in za rastline, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti. Leta 2007 je bil sprejet Pravilnik o prostoživečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Uradni list RS, št. 67/2007). Poudarjamo, da se ta pravilnik nanaša le na gojitev, kar pomeni, da je za vse vrste, ki so navedene v tem pravilniku, še vedno treba pridobiti dovoljenje za naselitev. Iz seznama povzetkov poročil presoj tveganja za naravo, ki ga je pripravil ARSO, do novembra 2011 ni bila izvedena nobena presoja tveganja za naravo za naselitev sladkovodnih rib (ARSO 2011), čeprav so naselitve predvidene v ribiškogojitvenih načrtih in se izvajajo po vsej Sloveniji. Izvajanje te zakonodaje je torej šibko in bi jo bilo nujno treba uskladiti z različnimi sektorji. Kot smo omenili že na začetku poglavja, ZON podrobneje obravnava tudi doseljevanje rastlin ali živali tujerodnih vrst. Določila tega člena ne veljajo za doseljevanje rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, veljajo pa za živali, ki jih je dovoljeno loviti. Iz seznama povzetkov poročil presoj tveganja za naravo, ki do bile izvedene do novembra 2011 (ARSO 2011), je razvidno, da za namene doselitve tujerodne rastline ali živali ni bila izvedena še nobena presoja tveganja za naravo. ZON podrobneje obravnava tudi področje gojitve živali. Fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih prostoživečih vrst, mora pridobiti dovoljenje ministrstva (§ 21, 1. odstavek). Tudi dovoljenje za gojitev živali tujerodnih vrst se izda po izvedenem postopku presoje tveganja za naravo. Na podlagi 2. odstavka 21. člena je bil sprejet že omenjeni Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Uradni list RS, št. 67/2007). Dovoljenja za gojitev ni treba pridobiti za nekatere pogoste lovne in ribolovne vrste. Dovoljenja tudi ni treba dobiti za nekatere kopenske živali, razen ptic, ter živali celinskih voda, vendar pa je treba pred začetkom gojitve teh vrst o tem pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave. Po podatkih ministrstva, do septembra 2012 še niso prejeli nobenega tovrstnega obvestila (B. Tavzes, pisna informacija). Pogoji in način izvedbe presoje tveganja za naravo so podrobneje določeni s Pravilnikom o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Uradni list RS, št. 43/2002). Presoja se izvaja pred naselitvijo ali doselitvijo tujerodnih prostoživečih živali ali pred gojitvijo tujerodnih prostoživečih živali. V pravilniku je izrecno poudarjeno, da ta ne velja za vnos ali gojitev rastlin ali živali, spremenjenih z uporabo genske tehnologije. Za slednje se izvaja ocena tveganja, skladno podzakonskimi akti Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/2005 - UPB1, spremembe in dopolnitve št. 21/2010). Poudariti velja še, da se presoja tveganja izvaja za vsako taksonomsko kategorijo posebej. Presoja tudi ni le enkratni proces, temveč jo je treba ponoviti/dopolniti: 16 »Naseljevanje živali tujerodnih vrst, ki jih je dovoljeno loviti, in rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, dovoli pristojno ministrstvo s soglasjem ministrstva ob pogoju iz prejšnjega odstavka« (§ 17, 3. odstavek). 1. za vsak primer vnosa, ki je lahko enkratni ali vnaprej predvideni večkratni vnos v obdobju največ petih let, 2. za gojitev za obdobje petih let, v kolikor isti predlagatelj goji živali iste taksonomske kategorije pod istimi pogoji in na isti lokaciji. Posebna določila v zvezi z naseljevanjem tujerodnih vrst veljajo na območjih Natura 2000 in nekaterih zavarovanih območjih. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/2004, spremembe in dopolnitve 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012) v 7. členu določa varstvene usmeritve, med katerimi je tudi usmeritev: »... (5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.« Uredba ne določa nobenih ukrepov v zvezi s tujerodnimi vrstami, ki bi ogrožale domorodne vrste ali habitate Natura 2000 območij. Prepoved naseljevanja tujerodnih vrst je vključena tudi v varstvene režime nekaterih zavarovanih območij (Kus Veenvliet & Humar 2011). Zakon o ohranjanju narave v 24. členu sicer vsebuje določilo, da vlada podrobneje predpiše tudi postopek odvzema rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste. To je edini del ZON, ki se nanaša na aktivnosti nadzora ali odstranjevanja tujerodnih vrst, vendar podzakonski akt še ni bil sprejet. V zadnjih treh letih opažamo vse več aktivnosti za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin, katerih pobudniki so najpogosteje lokalna združenja, nevladne organizacije ali občine. Sprejem pravilnika ocenjujemo kot prednostno nalogo, saj bi omogočil bolj usmerjeno in nadzorovano izvajanje akcij odstranjevanja/nadzora tujerodnih vrst. Pomembno je poudariti, da ZON podaja nastavke za ureditev področja le za tiste tujerodne prostoživeče rastline in živali, ki ogrožajo domorodne vrste, ne pa tudi za tiste tujerodne vrste, ki povzročajo škodo gospodarstvu ali so škodljive za zdravje ljudi. V zvezi z ukrepi nadzora in odstranjevanja naj izpostavimo, da ZON ne vsebuje pojma invazivna tujerodna vrsta. Izraz pa je uporabljen (ne pa tudi definiran) v Uredbi o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/2008)(§ 18). 7.4.2.4.2 Predpisi s področja lovstva Poleg ZON najdemo nekatere določbe v zvezi z naseljevanjem in doseljevanjem tudi v Zakonu o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004, spremembe in dopolnitve št. 17/2008). Zakon določa, da se ponovno naseljevanje domorodnih vrst divjadi ter naseljevanje in doseljevanje domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi izvaja na osnovi načrtov lovsko-upravljavskih območij ter v skladu s predpisi s področja veterinarstva in ohranjanja narave (§ 40). Način priprave načrtov lovsko upravljavskih območij je predpisan s Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/2010), ki med drugim določa, da morajo ukrepi za naseljevanje divjadi temeljiti na ugotovitvah posebne študije Zavoda za gozdove. Študija mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi. Zakon o divjadi in lovstvu določa, da v oborah ni dovoljeno zadrževati tistih tujerodnih vrst divjadi, ki bi lahko v primeru pobega iz obore spremenile genski sklad populacij domorodnih vrst divjadi. Zakon torej omejuje le zadrževanje tistih vrst divjadi, ki bi se lahko z domorodnimi križale, ne obravnava pa drugih vplivov tujerodnih vrst, do katerih bi lahko prišlo ob pobegu osebkov v naravo. Nekatere tujerodne vrste, ki so bile v preteklosti namerno ali nenamerno naseljene na območju Slovenije, so danes razvrščene med divjad in jih je torej dovoljeno loviti. Lovne dobe za te vrste določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/2004). Izmed tujerodnih vrst so kot lovne vrste opredeljene: damjak (Dama dama), muflon (Ovis ammon musimon), nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus), pižmovka (Ondatra zibethicus), rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides), alpski svizec (Marmota marmota), alpski kozorog (Capra ibex) in fazan (Phasanius colchicus). Cilji glede populacij so opredeljeni v načrtih upravljanja z divjadjo za posamezna območja. 7.4.2.4.3 Predpisi s področja ribištva Leta 2006 je bil sprejet sodoben Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/2006). Za preprečevanje negativnih vplivov tujerodnih vrst je pomembna prepoved prenašanja živih rib iz vodnega območja Donave v vodno območje Jadranskega morja in obratno (§ 25, 3. odstavek). Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah (Uradni list RS, št. 46/2007), določa prostoživeče vrste rib, ki so predmet ribolova. Vrste so razdeljene na domorodne vrste črnomorskega (donavskega), domorodne vrste jadranskega povodja, tujerodne ribe in tujerodne rake. Nekatere tujerodne vrste so poimensko naštete, v skladu s to uredbo pa so ribolovne tudi vse tujerodne vrste rib, ki niso zavarovane po predpisih s področja ohranjanja narave. Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/2007, spremembe 75/2010) določa tudi najmanjše lovne mere in varstveno dobo. S spremembo pravilnika leta 2010 je bilo vneseno tudi določilo, da najmanjše lovne mere in varstvene dobe ne veljajo za tujerodne vrste rib, če so v ribiškogojitvenem načrtu opredeljene kot invazivne vrste in je to določeno v ribiškogojitvenem načrtu. Pravilnik o komercialnih ribnikih (Uradni list RS, št. 113/2007) določa, da se lahko v komercialni ribnik vlaga le »... ribe, ki so vzrejene v ribogojnici in so: - vrste rib, ki so lokalno prisotne; - vrste rib, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, ker ne ogrožajo domorodnih vrst rib in ekološkega potenciala, v skladu s predpisi o ohranjanju narave.« 7.4.2.4.4 Področje zdravstvenega varstva rastlin Področje ureja Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin ((UBP-1), Uradni list RS, št. 62/2007, spremembe in dopolnitve 36/2010) ureja varstvo rastlin, rastlinskih pridelkov in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi17. Ti organizmi so pogosto tujerodnega izvora, predvsem organizmi, ki se nenamerno vnašajo z blagom, embalažo ali transportnimi sredstvi. Zakon določa tudi ukrepe za preprečevanje pojava in zatiranje škodljivih organizmov, zdravstveni nadzor rastlin na notranjem tržišču ter pošiljk rastlin pri uvozu, izvozu in tranzitu. Škodljivi organizmi se glede na nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode razvrščajo v sezname. Za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov se izvaja stalni nadzor škodljivih organizmov ter ukrepi po tem zakonu. Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so razvrščeni v naslednje sezname: - seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Skupnosti; - seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja. Ukrepe za preprečevanje vnosa, širjenja ter za zatiranje škodljivih organizmov iz tega člena predpiše minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive. 17 Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom. (§ 3, 6. točka) Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma s seznamov I.B ali II.B, za katerega je Evropska komisija priznala Republiki Sloveniji status varovanega območja, ali se pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način obvestiti Fitosanitarno upravo RS. Zakon ima številne podzakonske akte, ki urejajo posebni nadzor škodljivih organizmov. Trenutno se ukrepi izvajajo za približno 20 škodljivih organizmov, ki so večinoma tujerodnega izvora. Osrednji odgovorni organ za zdravstveno varstvo rastlin je Fitosanitarna uprava RS (FURS)18. Za inšpekcijski nadzor je zadolžena Fitosanitarna inšpekcija, ki vsaj za škodljive organizme rastlin zagotavlja nadzor nad vnosom ter izvaja ukrepe zgodnjega obveščanja, nadzora in odstranjevanja. Kadar gre škodljive organizme v gozdovih, nadzor v skladu z Zakonom o gozdovih izvaja gozdarska inšpekcija. S spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin v letu 2010 je bilo med namene zakona vključeno tudi varovanje okolja, narave ter posledično zdravja ljudi z izvajanjem stalnega nadzora škodljivih organizmov, z uvajanjem biotičnega varstva rastlin in z opazovalno napovedovalno dejavnostjo. To je omogočilo razširitev mandata in sprejem Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/2010). Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia so z zakonom opredeljene kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. Na celotnem območju Slovenije morajo imetniki zemljišč, na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline, izvesti naslednje ukrepe: - odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več; - opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Odstranitev škodljive rastline se izvede na stroške imetnika zemljišča. Izvajanje odredbe nadzoruje Fitosanitarna inšpekcija. 7.4.2.4.5 Področje zdravstvenega varstva živali Slovenski predpisi, ki urejajo področje zdravja živali, so usklajeni s številnimi direktivami EU, s katerimi se ureja mejni nadzor z namenom preprečitve vnosa bolezni in prenašalcev bolezni, ki bi lahko povzročili gospodarsko škodo iz t. i. tretjih držav (nečlanic EU) na območje EU. Bolezni oziroma njihovi prenašalci so sicer lahko tujerodnega izvora, vendar zakonodaja ni namenjena preprečevanju njihovega vnosa zaradi tujerodnosti, temveč zato, ker bi lahko ti organizmi povzročili gospodarsko škodo. Postopki uvoza živali se razlikujejo glede na to, ali gre za trgovinski ali netrgovinski uvoz/premik živali. Za trgovinske premike Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/2001 z vsemi spremembami) določa, da se uvoz živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov živalskega izvora iz tretjih držav dovoli le po predhodnem veterinarskem pregledu na meji. 18 V postopku je reorganizacija organov Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki predvideva združitev štirih organov, med drugim tudi FURS in Fitosanitarne inšpekcije v Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Promet s tovrstnim blagom lahko poteka le prek mejnih prehodov, kjer je organiziran veterinarski nadzor. Žive živali lahko vstopijo na ozemlje le na tistih mejnih prehodih, kjer so tudi mejne veterinarske postaje. Pri uvozu živali in proizvodov se opravijo predpisani veterinarski pregledi in preiskave, ki so posebej predpisane s Pravilnikom o veterinarskih pregledih živali pri vnosu na teritorij EU iz tretjih držav (Uradni list RS, št. 93/2003), Pravilnikom o veterinarskih pregledih proizvodov pri vnosu na teritorij EU iz tretjih držav (Uradni list RS, št. 43/2006) in Pravilnikom o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz akvakulture ter o preprečevanju in nadzoru določenih bolezni vodnih živali (Uradni list RS, št. 54/2008 in 61/2008). Živali morajo izpolnjevati zahteve glede zdravstvenega stanja, kar se izkazuje z veterinarskim spričevalom, žival pa mora biti ustrezno označena in imeti identifikacijski dokument. To omogoča ustrezen pregled na meji, po katerem, če so izpolnjeni vsi pogoji za uvoz, veterinar izda skupni vstopni veterinarski dokument. Manj stroga je zakonodaja na področju netrgovskih premikov hišnih živali iz tretjih držav v države EU, ki pa je na ravni EU usklajena le za pse, mačke in bele dihurje. Te premike ureja Pravilnik o veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za nekomercialne premike hišnih živali in o modelu potnega lista, ki mora spremljati te živali (Uradni list RS, št. 25/2008, 55/2008, 3/2009). Do leta 2004 je Zakon o veterinarstvu vključeval določilo, da si mora uvoznik za uvoz tujerodnih (alohtonih) prostoživečih vrst živali pridobiti soglasje pristojnega ministrstva za ohranjanje narave. To določilo pa je bilo z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/2005) ukinjeno, zato posebne evidence uvoza tujerodnih ne vodi več. 7.4.2.4.6 Priporočila za nadaljnji razvoj zakonodaje na področju tujerodnih vrst Glede na to, da je v pripravi zakonodajni mehanizem EU, ki bo področje celovito uredil, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnjih letih za uskladitev s tem mehanizmom potrebne tudi nekatere spremembe nacionalne zakonodaje. Priporočamo, da se pri tem upošteva tudi naslednje elemente: - definicija tujerodne vrste naj se približna definiciji CBD, saj ta celoviteje in pravilneje zajema tujerodne vrste kot definicija ZON; - V ZON naj se doda definicijo invazivne tujerodne vrste; - čimprej na se pripravi in sprejme pravilnik o odvzemu rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste. V zadnjih letih je v zvezi s tujerodnimi vrstami vse več aktivnosti. Akcije odstranjevanja za zdaj potekajo predvsem za invazivne tujerodne rastline, vendar se tudi te odvijajo brez nadzora in celovite strategije, pogosto brez zagotovljene trajnosti in ustreznega tehtanja škode in koristi teh aktivnosti. Protokol, ki ga predlagamo v tej študiji se lahko uporablja kot odločevalsko orodje za prioritizacijo ukrepov. - Pri pregledu zakonodaje smo ugotovili, da se ta v delih ne izvaja (npr. presoje tveganja pred naselitvijo ribolovnih vrst), zato bi bilo treba sektorjem in uporabnikom zakonodaje dati na voljo ustrezne razlage obstoječih predpisov. - Z Nacionalnim programom varstva okolja 2005-2012 je bil predviden sprejem Strategije ravnanja s tujerodnimi vrstami v letu 2006, vendar strategija še ni pripravljena, zato na področju tujerodnih vrst (razen nekaterih gospodarsko pomembnih) nimamo sistematičnega pristopa, izdelanega načrta ukrepanja in za to tudi ni na voljo ustreznih finančnih sredstev - Sistemsko je treba urediti in vzpostaviti mehanizme za zgodnje obveščanje, tudi za tiste vrste, ki niso škodljivci rastlin ali bolezni oz. prenašalci bolezni živali. Urediti bi bilo treba tudi področje zbiranja podatkov o tujerodnih vrstah na nacionalni ravni, kar je eden ključnih pogojev za hitro in usmerjeno izvajanje ustreznih ukrepov ravnanja. - Med preventivnimi ukrepi na področju ravnanja s tujerodnimi vrstami so pomembne tudi različne ozaveščevalne aktivnosti. V zadnjih letih se v okviru različnih projektov izvaja več ozaveščevalnih aktivnosti, ki so že okrepili zavedanje javnosti o problematiki tujerodnih vrst. Vendar se te aktivnosti izvajajo projektno, največkrat prek različnih nevladnih organizacij. Dolgoročnega programa izobraževanja in ozaveščanja ter institucionalne podpore na državni ravni pa na tem področju še ni. 7.5 Viri in literatura ARSO (2011): Seznam povzetkov iz poročil opravljenih presoj tveganj za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodnih vrst rastlin in živali v skladu s Pravilnikom o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Uradni list RS, št. 43/02), stanje november 2011. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Adrados L. C., Briggs L. (ur.) (2002): Study of application of EU wildlife trade regulations in relation to species which form an ecological threat to EU fauna and flora, with case studies of American Bullfrog (Rana catesbeiana) and Red-eared Slider (Trachemys scripta elegans). Study report to the European Commission. Odense, Denmark: Amphi Consult. Artsdatabanken (2011): Veileder for ekologisk risikovurdering av fremmede arter i Norge, Versjon 1.0.4. Artsdatabanken. Branquart E. (2009): Guidelines for environmental impact assessment and list classification of non-native organisms in Belgium. Fersion 2.6 (07/12/2009). Belgium (str 4). Belgium: Belgian Biodiversity Platform. Spletna stran: http://ias.biodiversity.be/documents/ISEIA_protocol.pdf. COM (2008) 545 (2008): Akcijski načrt za implementacijo Strategije Evropske unije na področju zdravja živali. COM (2011): 244. Sporočilo Evropske komisije: Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Spletna stran: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/comm_2011_244/1_SL_ACT_p art1_v2.pdf. DEFRA (2003): Review of non-native species policy Report of the working group. London: Department for Environment, Food and Rural Affairs. DG Health and Consumers (2011): EUROPA - Plant Health - Introduction. Spletna stran: december 29, 2011, od http://ec.europa.eu/food/plant/strategy/index_en.htm. Decision IG 17/11. Revised implementation timetable for the Action Plan Concerning Species Introductions And Invasive Species in The Mediterranean Sea. Direktiva 2000/29/ES. Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti. Direktiva Sveta 1999/22/ES. Direktiva Sveta 1999/22/ES o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih. EC, DG SANCO. (2008): Proposal for a New Single Regulatory Framework for Animal Health (so-called Animal Health Law). Spletna stran: http://ec.europa.eu/governance/impact/planned_ia/docs/45_sanco_animal_health_law_en.pdf. Essl F., Nehring S., Klingenstein F., Milasowszky N., Nowack C., Rabitsch W. (2011): Review of risk assessment systems of IAS in Europe and introducing the German-Austrian Black List Information System (GABLIS). Journal for Nature Conservation 19(6): 339-350. Europe Direct (2011): Summaries of EU legislation: Use of alien and locally absent species. Spletna stran: http://europa.eu/legislation_summaries/environment/nature_and_biodiversity/l28179_en.htm. Pridobljeno november 15, 2011, od. Food Chain Evaluation Consortium (2010): Evaluation of the Community Plant Health Regime: Final Report. Agra CEAS Consulting, Van Dijk Management Consultant, Arcadia International. Kahn S., Pelgrim W. (2010): The role of the World Trade Organization and the „three sisters" (the World Organisation for Animal Health, the International Plant Protection Convention and the Codex Alimentarius Commission) in the control of invasive alien species and the preservation of biodiversity. Revue Scientifique Et Technique (International Office of Epizootics) 29(2): 411-417. Kus Veenvliet J., Humar M. (2011): Tujerodne vrste v zavarovanih območjih. Poročilo aktivnosti za krepitev zmogljivosti v sklopu projekta WWF Zavarovana območja v dinarski regiji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Miller C., Kettunen M., Shine C. (2006): Scope options for EU action on invasive alien species. Final report for the European Commission. Brussels, Belgium: Institute for European Environmental Policy (IEEP). Nehring S., Essl F., Klingenstein F., Nowack C., Rabitsch W., Stöhr O., Wiesner C. & al. (2009): Schwarze Liste invasiver Arten: Kriteriensystem und Schwarze Listen invasiver Fische für Deutschland und für Österreich. BfN-Skripten 285. Bonn: Bundesamt für Naturschutz (BfN). Spletna stran: www.bfn.de/fileadmin/MDB/documents/service/skript285.pdf. OIE (2012): Guidelines for assessing the risk of non-native animals becoming invasive. Paris: World Organisation for Animal Health (OIE). Spletna stran: http://www.oie.int/fileadmin/Home/eng/Our_scientific_expertise/docs/pdf/OIEGuidelines_NonNativeAni mals_2012.pdf Parrot D., Roy S., Baker R., Cannon R., Eyre D., Hill M., Wagner M. & al. (2009): Horizon scanning for new invasive non-native animal species in England. Wakefield: Natural England. Spletna stran: https://secure.fera.defra.gov.uk/.../downloadDocument.cfm?id=95 Recomendation No. 133. (2008): Recommendation of the Standing Committee, adopted on 27 November 2008 on the control of the water hyacinth (Eichhornia crassipes). Recommendation No. 123. (2007): Recommendation of the Standing Committee on limiting the dispersal of the Grey squirrel (Sciurus carolinensis) in Italy and other Contracting Parties, adopted by the Standing Committee on 29 November 2007. Recommendation No. 124. (2007): Recommendation of the Standing Committee on progress in the eradication of the Ruddy duck (Oxyura jamaicensis), adopted by the Standing Committee on 29 November 2007. Recommendation No. 125. (2007): Recommendation of the Standing Committee on trade in invasive and potentially invasive alien species in Europe, adopted by the Standing Committee on 29 November 2007. Recommendation No. 126. (2007): Recommendation of the Standing Committee on the eradication of some invasive alien plant species, adopted by the Standing Committee on 29 November 2007. Recommendation No. 134. (2008): Recommendation of the Standing Committee, adopted on 27 November 2008, on the European Code of Conduct on Horticulture and Invasive Alien Plants. Recommendation No. 139. (2009): Recommendation of the Standing Committee, adopted on 26 November 2009, on the control of the racoon dog (Nyctereutes procyonoides) in Europe. Recommendation No. 140. (2009): Recommendation of the Standing Committee, adopted on 26 November 2009, on the control of the small Indian mongoose (Herpestes auropunctatus) in Southeast Europe. Recommendation No. 141. (2009): Recommendation of the Standing Committee, adopted on 26 November 2009, on potentially invasive alien plants being used as biofuel crops. Recommendation No. 142. (2009): Recommendation of the Standing Committee, adopted on 26 November 2009, interpreting the CBD definition of invasive alien species to take into account climate change. Recommendation No. 149. (2010): Recommendation of the Standing Committee, adopted on 9 December 2010, on the eradication of the Ruddy Duck (Oxyura jamaicensis) in the Western Palaearctic. Recommendation No. 154. (2011): Recommendation on the European Code of Conduct on Pets and Invasive Alien Species. Recommendation No. 99. (2003): Recommendation on the European Strategy on Invasive Alien Species, adopted by the Standing Committee on 4 December 2003. Shine C., Kettunen M., Genovesi P., Essl F., Gollasch S., Rabitsch W., Scalera R. & al. (2010): Assessment to Support Continued Development of the EU Strategy to Combat Invasive Alien Species. London: Institute for European Environmental Policy. Spletna stran: http://www.ieep.eu/assets/759/IEEP_report_EU_IAS_Strategy_components_costs.pdf Shine C., Kettunen M., Genovesi P., Gollasch S., Pagad S., Starfinger U. (2008): Technical support to EU strategy on invasive species (IAS) - Policy options to control the negative impacts of IAS on biodiversity in Europe and the EU (Final module report for the European Commission). Brussels, Belgium: Institute for European Environmental Policy (IEEP). Turner S. (2008): Chapter 9. Impact of EU Free Trade Rules on the introduction of domestic measures to control IAS. The Control Of Invasive Alien Species: A Review of Legislation & Governance for Ireland and Northern Ireland. Belfast: Queen's University Belfast. UNEP/CBD/COP/IX/4. (2008): Decision IX/4. In-depth review of ongoing work on alien species that threaten ecosystems, habitats or species. UNEP/CBD/COP/VI/23. (2002): Annex to Decision VI/23 Guiding Principles For The Prevention, Introduction And Mitigation Of Impacts Of Alien Species That Threaten Ecosystems, Habitats Or Species. UNEP/CBD/COP/X/2. (2010): Decision X/2. Strategic Plan for Biodiversity. Spletna stran: http://www.cbd.int/decision/cop/?id=12268 Uradni list RS, MP št. 10/1995. Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. Uradni list RS, MP št. 16/2003. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic. Uradni list RS, MP št. 17/1999. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov. Uradni list RS, MP št. 18/1998. . Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali. Uradni list RS, MP št. 23/2000. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene). Uradni list RS, MP št. 28/2003. Zakon o ratifikaciji protokola Konvencije o varstvu Alp na področju varstva narave in urejanja krajine. Uradni list RS, MP št. 31/1999. Zakon o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Uradni list RS, MP št. 5/1995. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp. Uradni list RS, MP št. 59/1995. Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Uradni list RS, MP št. 6/2004. Zakon o ratifikaciji Protokola o dopolnitvi Konvencije o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic. Uradni list RS, št. 101/2004. Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob. Uradni list RS, št. 112/2008. Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Uradni list RS, št. 113/2007. Pravilnik o komercialnih ribnikih. Uradni list RS, št. 62/2007, spremembe in dopolnitve 36/2010. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Uradni list RS, št. 15/1992. Zakon o notifikaciji Konvencije o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic. Uradni list RS, št. 16/2004, spremembe in dopolnitve št. 17/2008. Zakon o divjadi in lovstvu. Uradni list RS, št. 23/2005 - UPB1, spremembe in dopolnitve št. 21/2010. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO). Uradni list RS, št. 43/2002. Pravilnik o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila. Uradni list RS, št. 43/2007. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2). Uradni list RS, št. 46/2007. Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah. Uradni list RS, št. 49/2004, spremembe in dopolnitve 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS, št. 59/1994. Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Slovenije k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini. Uradni list RS, št. 61/2006. Zakon o sladkovodnem ribištvu. Uradni list RS, št. 63/2010. Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Uradni list RS, št. 67/2007. Pravilnik o prostoživečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev. Uradni list RS, št. 91/2010. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Uradni list RS, št. 96/2004. . Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2). Uradni list RS, št. 99/2007, spremembe 75/2010. Pravilnik o ribolovnem režimov v ribolovnih vodah. Uradni list RS-MP, št. 26/2002. Zakon o ratifikaciji Protokola o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju. Uradni list RS-MP, št. 7/1996. Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti. Verbrugge L. N. H., Leuven R. S. E. W., van der Velde G. (2010): Evaluation of international risk assessment protocols for exotic species. (Reports Environmental Science nr. 352). Nijmegen, the Netherlands: Department of Environmental Science, Faculty of Science, Radboud University Nijmegen. O Criodain C. (2007): Study on the Effectiveness of the EC Wildlife Trade Regulations, final report. A TRAFFIC Europe report for the European Commission. Brussels, Belgium: TRAFFIC. 8 TUJERODNE VRSTE GLIV Dušan JURC, Nikica OGRIS Gozdarski inštitut Slovenije 8.1 UVOD Med glive v širšem pomenu prištevamo organizme treh kraljestev evkariontov: glive (Fungi), kromiste (Chromista ali Stramenipila) in praživali (Protozoa). V Sloveniji je bilo doslej zabeleženih približno 5.000 vrst, vključno z lišaji vendar domnevajo, da je prisotnih približno 15.000 vrst (Anko & al. 2001). Nihče še ni posebej zbral in obdelal podatkov o tujerodnih glivah, ki so bile najdene na ozemlju Slovenije. Zato smo v elektronsko zbirko podatkov Boletus informaticus vnesli iz objavljene literature podatke o glivah pri nas in naredili pregled po njihovem izvoru. 8.2 Metode dela Za analizo tujerodnih gliv, ki so bile ugotovljene na ozemlju Slovenije, smo uporabili osrednjo podatkovno zbirko gliv Slovenije Boletus informaticus (Ogris 2011), ki je last Gozdarskega inštituta Slovenije, Mikološke zveze Slovenije in Inštituta za sistematiko višjih gliv. Podatkovna zbirka vsebuje podatke o 5.162 vrstah gliv (202.617 zapisov), ki so bile ugotovljene v Sloveniji (na dan 1. 10. 2012). Podatkovna zbirka je bila zasnovana v letu 2005 z namenom kartiranja gliv v Sloveniji (Jurc & al. 2005). Izhodišče za analizo podatkovne zbirke Boletus informaticus je bil seznam tujerodnih gliv iz knjige Handbook of alien species in Europe (DAISIE 2009), ki je rezultat obsežnega evropskega projekta DAISIE (Delivering Alien Invasive Species Inventories for Europe, www.europe-aliens.org/default.do). V seznamu so glive razporejene v tri kategorije izvora: A Tujerodna vrsta, ki je bila v Evropo vnesena iz drugega kontinenta (ni naravno razširjena v Evropi) E Evropska vrsta, ki se je razširila izven njenega naravnega areala C Skrivnorodna vrsta (njen izvor ni znan, angl. Cryptogenic species) Zaradi primerljivosti podatkov med seznamom tujerodnih gliv pri nas in seznamom tujerodnih gliv v evropskem prostoru nismo spreminjali kategorije izvora nekaterih vrst, ki so v Sloveniji zagotovo avtohtone in bi jih zato iz seznama lahko izločili. Tudi za številne od njih namreč velja, da so se zaradi človekovega vpliva (predvsem zaradi širjenja rastlin za pridelavo hrane, sajenjem drevesnih vrst izven njihovega naravnega areala, s širjenjem okrasnih rastlin) razširile v predele, kjer jih po naravi ne bi bilo. Podatki v zbirki Boletus informaticus so nepopolni in obsegajo podatke iz ekskurzij, razstav in zapiskov Mikološke zveze Slovenije ter večino literaturnih podatkov iz fitopatoloških in mikoloških virov, ne obsegajo pa podatkov o glivah iz medicinskih ali veterinarskih virov in iz industrijske mikologije. V rezultatih podajamo veljavno ime glive, kot ga navaja podatkovna zbirka Index Fungorum, ne pa ime, ki je bilo morda kot sinonim objavljeno v virih. Seznam tujerodnih gliv v Sloveniji je urejen po abecednem redu vrste glive, označene so višje taksonomske kategorije od kraljestva do vrste, označena je kategorija izvora (A, E, C), vrsta podatka, število podatkov v zbirki Boletus informaticus (N), in navedba literaturnega vira s številom podatkov, v kolikor je podatek objavljen. 8.3 Rezultati V Sloveniji je ugotovljenih 217 vrst gliv, ki so razširjene izven njihovega naravnega območja razširjenosti. Od tega števila 46 vrst izvira izven Evrope (A), 28 vrst je evropskih, ki so razširile območje razširjenosti (E) in 143 vrst je skrivnorodnih, takih, katerih izvor ni znan (C) (Voss & al. 2012). Analiza je bila narejena na podlagi 4.956 zapisov iz podatkovne zbirke Boletus informaticus. V Prilogi 1 so rezultati razporejeni po taksonomski pripadnosti vrste in pri vsakem taksonu je naveden vir. 8.4 Viri Allen G., Denslow J., Gerhardt E. 1999. Necvetnice. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 80 str. Batič F., Martinčič A., Hočevar S., Piskernik M. 1980. Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakovskem gozdu. Mikoflora, vegetacija in ekologija. 5-144 str. Batič F., Martinčič A., Hočevar S., Piskernik M. 1980. Panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec. Mikoflora, vegetacija in ekologija. 253-357 str. Beg A. 1923. Naše gobe. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna: 64 str. Grom J. 1964. Gobe. Ljubljana, Mladinska knjiga: 48 str. Grom J. 1973. Naše gobe. Celje, Mohorjeva družba: 175 str. Herbarij Trnkoczy Amadej Hočevar S. 1980. Mikoflora v pragozdovih Slovenije. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF v Ljubljani: 327 str. Hočevar S., Batič F., Piskernik M., Martinčič A. 1995. Glive v pragozdovih Slovenije: III. dinarski gorski pragozdovi na Kočevskem in Trnovskem gozdu. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 117: 320 str. Hočevar S., Tortic M. 1976. Terestrične glive v Krakovskem gozdu. 75-102 str. Kromar J. 1995. O gobah in gobarjih. Ljubljana, Založba Grad: 124 str. Lanier L. 1978. Mycologie et pathologie forestières. Tome I - Mycologie forestière.. Masson: 487 str. Lindtner V. 1950. Gare Jugoslavije. 1-110 str. Lutz M., Vanky K. 2009. An annotated checklist of smut fungi (Basidiomycota: Ustilaginomycotina and Microbotryales) in Slovenia . 33-72 str. Malovrh B., Tratnik B., Arzenšek B. 2002. Naše gobe. Ljubljana, Modrijan: 363 str. Mikoteka in herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije Mikoteka Vrščaj Dušan Perušek M. 1927. Dodatki k Vossovi "Mycologia Carniolica". Ljubljana, Izvestje muzejskega društva v Ljubljani: 54-56 str. Piltaver A. 1997. Zavarovane glive v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave: 199 str. Poler A. 2002. Veselo po gobe. Celovec, Mohorjeva založba: 363 str. Portisch T., Portisch H. 1998. Najboljše užitne gobe ter njihove neužitne in strupene dvojnice. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 199 str. Robič S. 1895. Dodatek k Vossovi "Mycologia Carniolica". 159-163 str. Scheuer C. 2006. Dupla Graecensia Fungorum. 10-24 str. Seljak G., Tratnik B., Čebulec M., Piltaver A., Stropnik Z. 1988. Naše gobje bogastvo. Ljubljana, Mladinska knjiga: 609 str. Stanič I., Petkovšek V. 1965. Gobe. Ljubljana, Mladinska knjiga: 295 str. Sydow P., Sydow H. 1903. Beiträge zur Pilzflora des Litoral-Gebietes und Istriens. 232-254 str. Tratnik B., Stropnik Z. 1984. Gobe naših krajev. Ljubljana, Mladinska knjiga: 304 str. Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. Berlin Voss W., Boh A., Vrščaj D., Poler A., Eijavc Š., Stanič I., Ivanovič A., Šerod S., Piltaver A., Jurc D., Seljak G., Tratnik B., Ogris N., Maček J., Čebulec M., Ujčič M., Kavčič Z., Malovrh B., Sydow H., Arzenšek B., Dolenc F., Arko J., Hrovatič M., Vrhovnik F., Vrhovec B., Kavrečič B., Oblak V., Došler B., Jesenko A., Kaiser S., Novljan M., Bertosi M., Ana I., Munda A., Jurc M., Hauptman T., Trnkoczy A., Haas H., Novak M., Seršen J., Hočevar S., Šmauc A., Bohte T., Wettstein R., Kosec J., Moser M., Koprek F., Perušek M., Dolenc A., Tratnik V., Mohorčič V., Piškur B., Poličnik M., Hudoklin Šimaga V., Goršak B., Stropnik R., Kelhar M., Krajnc J., Ladišič V., Lekše J., Silovšek P., Oblak F., Hajdinjak V., Jesenek A., Šajn V., Hudohmet M., Podgornik G., Bertoncelj F., Tortic M., Bučan J., Markovič D., Kovač A., Kočjaž J., Mayrhofer H., Velikonja P., Davidson R., Rot B., Gergič B., Vrhovnik M., Fink A., Jurc B., Gerhold A., Bogovič M., Oto Z., Zwetko P., Doganoc N., Jenko V. 2012. Podatkovna zbirka gliv Slovenije Boletus informaticus, Ogris N. (ur.), 17. 9. 2012 Vrščaj D. 1990. Glive od Triglava do Jadrana. Ljubjana Vrščaj D., Stanič I., Petkovšek V. 1972. SGS. Ljubljana, Zveza gobarskih društev Wettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. 529-618 str. Zbirka Simona Robiča Zbirka živih kultur gliv Gozdarskega inštituta Slovenije 9 TUJERODNE IN INVAZIVNE RASTLINE V SLOVENIJI Nejc JOGAN, Martina BAČIČ, Simona STRGULC KRAJŠEK Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Rastline kot primarni producenti predstavljajo v ekosistemih največji delež biomase, zato je tudi pestrost rastlinskih vrst ključnega pomena za vse druge taksonomske skupine, neposredno ali posredno. Tu ne gre le za problematiko hrane, rastlinske združbe nudijo drugim organizmom tudi življenjski prostor, spreminjajo mikroklimatske razmere, določajo specifične mikroekološke niše itd. Poleg tega so rastline pritrjeni organizmi z omejenimi možnostmi razširjanja, pa še pri tem gre praviloma za (s stališča rastline) pasivne procese razširjanja (veter, voda, živali ...), ki se v veliki večini primerov za rastlinske propagule (~ diaspore = razširjevalne enote) konča neuspešno. Le redke propagule uspejo bolj ali manj naključno zasesti nov primeren življenjski prostor in zasnovati novo populacijo. Zato so po eni strani rastlinske združbe toliko bolj izpostavljene različnim vplivom drugih organizmov kot tudi abiotskih dejavnikov, ker preprosto ne morejo aktivno pobegniti, hkrati pa s trajnostjo prisotnosti v nekem prostoru omogočajo stabilno življenjsko okolje za vse druge organizme. Grobi posegi v rastlinsko združbo, kot jih na primer predstavljajo naturalizirane populacije tujerodnih vrst, tako pomenijo neposredno ogroženost ne le neke konkretne rastlinske združbe ali vsaj populacije avtohtonih rastlin neke ekološke niše, ampak tudi verižni vpliv na vse druge skupine avtohtonih organizmov, ki so bile vezane na to rastlinsko združbo. Ker so v Sloveniji tako kot tudi v širšem svetovnem merilu daleč najbolje preučena skupina rastlin praprotnice in semenke, se v nadaljnjem besedilu pojem »rastlina« nanaša na ti dve skupini, ki obenem bistveno prispevata k biomasi ekosistemov zmernega podnebnega pasu. Tu je namreč biomasa alg in mahov, kot dveh preostalih pomembnih skupin fotoavtotrofov, v posameznem ekosistemu večinoma zanemarljiva v primerjavi z biomaso praprotnic in semenk. Le v nekaterih ekstremnih življenjskih okoljih (npr. alpinski pas visokogorja, visoka barja, vode) je tudi delež biomase nižjih rastlin pomemben, a od teh so (za zdaj) le vodni ekosistemi pomembni za širjenje nekaterih tujerodnih invazivnih vrst. 9.1 Problematika pojavljanja tujerodnih vrst rastlin Čeprav imajo rastline na voljo dosti manj učinkovite načine širjenja kot številne živali, se prav tako uspešno širijo. To širjenje je predvsem naključno, večinoma potrebujejo rastlinske propagule za širjenje vektorje, ki so lahko abiotski (vodni tok, veter) ali biotski (živali) in le redke rastlinske vrste se aktivno širijo na kratke razdalje npr. z eksplozivnim izstreljevanjem semen (pri rodu nedotik, Impatiens) ali še bolj specializirano pri nekaterih rastlinah sklanih razpok, ki dozorevajoče plodove same aktivno zarijejo v bližnjo razpoko, da jim omogočijo primerne razmere za kalitev. V vseh teh primerih pa je razdalja aktivnega širjenja največ nekaj metrov od matične rastline in torej bolj pomembna s stališča večanja posamezne rastlinske populacije, kot pa za širjenja na velike razdalje. Tudi za širjenja na velike razdalje imajo številne rastline razvite prilagoditve, kot so npr. različne »letalne naprave« v obliki laskov ali krilc, ki jih srečamo pri številnih vrstah, ki jih širi veter (anemohorne vrste), z vodnim tokom razširjajoče se vrste (hidrohorne) imajo različna z zrakom bogata tkiva, ki ohranjajo plovnost semen/plodov, vrste, ki jih širijo predvsem živali, pa imajo pogosto vrstno specifične strukture, ki omogočijo ali povečajo učinkovitost širjenja s prav določeno skupino živali. Tako npr. mirmekohorne vrste na semenih ali suhih plodovih razvijejo z maščobami bogate mesnate priveske, ki privlačijo mravlje, ornitohorne vrste s sočnostjo in barvitostjo propagul privlačijo ptice, endozoohorne vrste (ki potujejo skozi prebavila in se tako širijo) imajo užitne plodove in na prebavne sokove odporna semena, epizoohorne rastline (ki se širijo na povšini živali) se na živalske vektorje prilepijo, zataknejo, pripnejo itd. S stališča pojavljanja in širjenja tujerodnih rastlinskih vrst pa so vse te naravne metode širjenja le drugotnega pomena, saj so tujerodne vrste po definiciji tiste, ki se na nekem območju ne bi mogle pojaviti brez posredovanja človeka. Ko enkrat na popolnoma novem koncu sveta z namensko ali nenamensko pomočjo človeka vzpostavijo svoje nove populacije, pa se seveda tudi tujerodne vrste širijo v skladu s svojimi načini šiijena na primarnih (naravnih) območjih uspevanja. Tujerodne vrste kot fenomen so tako povezane s kulturno evolucijo človeka in so se vse intenzivneje začele pojavljati v njim tujih krajih nekako od neolitika dalje. Tedaj se je namreč postopno začelo gojenje nekaterih rastlin, katerih užitni deli in semena so postala pomembna dobrina, sprva za uspešno preživetje plemen, postopno pa tudi za izmenjalno trgovanje. Veliko število tujerodnih vrst, katerih pojav v naših krajih je povezan z delovanjem človeka, se je tako pojavilo že v tisočletjih po koncu pleistocena, v glavnem so k nam prihajale iz jugovzhoda Evrope in z Bližnjega Vzhoda. Takim vrstam, ki so se kot tujerodne nekje pojavile pred več kot 500 leti, pravimo arheofiti. Sklepanje o njihovem arheofitskem statusu je pogosto le posredno, saj iz teh časov nimamo kakovostnih pisnih virov, razpoložljivost dobro ohranjenih arheoloških ostankov rastlin je slaba, domnevno pa so se številne arheofitske vrste tako dobro vklopile v avtohtone rastlinske združbe in v njih ustalile, da jih danes preprosto ne moremo več razločiti od vrst, ki so svoje ekološke niše zasedle po popolnoma naravni pot. Treba se je namreč zavedati, de se je tudi naravna vegetacija naših krajev ob koncu pleistocena (kar približno ustreza začetku neolitika) zelo razlikovala od današnje in so tako tudi številne druge vrste naše flore šele v zadnjih nekaj tisočletjih po naravni poti naselile južno obrobje Alp. Tudi s stališča naravovarstva, ki tujerodne vrste praviloma obravnava kot grožnjo biodiverziteti, so arheofitske vrste skupina, ki je ne le ne obravnavajo kot grožnjo, ampak številne med njimi celo veljajo za redke in ogrožene vrste (tipičen je npr. primer žitnih plevelov) ter se trudijo z »renaturacijo« njihovih populacij celo z načrtnim dosejevanjem na žitna polja ipd. S stališča problematike invazivnih vrst so arheofiti prav tako skupina, katere vrste so na nekem območju prisotne že tisočletja. Seveda so nekatere od teh vrst ob svoji davni naselitvi novega območja kazale enake znake, kot jih vidimo pri današnjih invazivkah (npr. hitro in uspešno sekundarno širjenje in spreminjanje zgradbe in delovanja njihovih novo naseljenih ekosistemov), a za popoln uspeh svoje »arheoinvazije« so imele do danes na voljo večinoma že več tisočletij, tako da so v fazi, ko so njihove populacije stabilne, v ravnovesju z ostalimi, lahko bi rekli bolj avtohtonimi vrstami. Zato se s skupino arheofitov, ki jih je v slovenski flori zanesljivo nekaj 100, tu specifično ne ukvarjamo. Skupina, ki ji posvečamo vso našo pozornost, pa so t.i. neofiti, rastlinske vrste, ki so se v njim tujih krajih s pomočjo človeka pojavile v zadnjih 500 letih. Letnica okoli konca 15. stoletja ni izbrana naključno. Način življenja se je namreč po mračnem srednjem veku v renesansi močno spremenil. Prišlo je do znanstvene revolucije, intenziviralo se je čezoceansko trgovanje, pospešile so se komunikacije med različnimi deli sveta, med drugim je bila odkrita Amerika, kar je za pritok novih tujerodnih vrst v Evropo pomenilo neslutene možnosti, saj je bila Severna Amerika klimatsko primerljiva, z intenzivno kolonizacijo v nadaljnjih stoletjih pa se je tudi izmenjava blaga med njo in staro celino zelo hitro povečevala. V povezavi s kulturno revolucijo je izredno pomemben pojav tiska, ki nam je za zadnjih 500 let ustvaril veliko količino pisnih virov, neprimerno bolj kakovostnih kot so na voljo za ves srednji vek. Z vsem tem je tudi preučevanje flore postavljeno na popolnoma nove temelje, ki jih je sredi 18. stoletja Linne še poenotil. V njegovem času je na območju Slovenije deloval Scopoli, ki se je pri nas prvi lotil sistematičnega popisovanja flore in favne, kar je bilo za številne neofitske vrste še dovolj zgodaj, da v te kraje še niso uspele priti, a hkrati v primernem času, da je npr. za kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis) lahko zapisal, da se pojavlja kot plevel (Scopoli 1760), četudi se mu omemba njenega čezmorskega izvora ni zdela pomembna (ali pa se mu je zdelo, da je dovolj poveden že vrstni pridevek »canadensis«). Prva nezabeležena širjenja invazivnih tujerodnih vrst so se torej gotovo dogajala že zadnjih 500 let, ko je s povečano stopnjo trgovanja med kontinenti hote ali nehote v novo domovino redno prihajalo vse več semen tujerodnih vrst. Slika 1: Naraščanje števila neofitov v flori Slovenije. Čeprav je razmeroma majhno število tujerodnih vrst, ki dejansko postanejo v novem okolju invazivne, in bi lahko pričakovali, da bo ta invazivni potencial po nekih značilnostih vrst moč napovedati, žal splošnega pravila ni. Nekatere vrste so uspele naseliti velika območja, druge ostajajo ozko razširjene. Za skoraj vse invazivke velja, da so v svoji prvotni domovini splošno razširjene, a kljub temu je na primer le majhen delež široko razširjenih severnoameriških rastlin v Evropi postal invaziven, pa čeprav so jih v zadnjih 500 letih gotovo prinesli v Evropo, vsaj v nekatere botanične vrtove. Vnaprej presoditi, katera vrsta bi utegnila postati invazivna, je težko. Tudi ozkosorodne vrste imajo lahko čisto različen status, kot velja npr. za nedotike (Impatiens), ki imajo v naši flori eno razmeroma redko avtohtono vrsto (I. noli-tangere), eno izrazito obrečno invazivko iz Azije (I. glandulifera), eno prav tako azijsko manj nevarno gozdno invazivko (I. parviflora), eno azijsko lokalno naturalizirano, za zdaj neproblematično vrsto (I. balfourii) ter nekaj okrasnih gojenih vrtnih enoletnic, ki ne kažejo tendence k naturalizaciji. Najlaže torej sklepamo o tem, ali neka vrsta utegne biti invazivna, če se neka tuja vrsta že nezadržno širi v predelih s podobnim podnebjem. Nekatere vrste se tako obnašajo invazivno v različnih delih sveta, skoraj povsod, kamor jih je zanesel človek. Očitno imajo torej nekakšen "invazijski potencial", ki ga razvijejo, ko se pojavijo v konkurenčno šibkejšem tujem okolju. Slika 2: Spektri neofitov glede na starost prvega podatka o pojavljanju. Legenda: preh - prehodno, red - redko, raztr - raztreseno, nat - naturalizirano, inv - invazivno. Če po drugi strani pogledamo na neofite po stopnji naturaliziranosti glede na starost prvega pojava vrste v Sloveniji, dobimo nekoliko drugačen vpogled na iste podatke, kot so predstavljeni na prejšnji sliki. Od sredine 18. stoletja dalje, do koder segajo najstarejši zanesljivi podatki o uspevanju posameznih vrst, je distribucija starosti znotraj posamezne skupine neofitov sprva izrazito asimetrična v desno, pri naturaliziranih in invazivnih vrstah pa postane bolj simetrična. Med prehodno pojavljajočimi se, redkimi ali raztreseno pojavljaj očimi se neofiti je tako razmeroma veliko prvič zabeleženih nedavno, medtem ko so bolj naturalizirani v povprečju na naših tleh prisotni že dlje. Po eni strani je iz grafa na sliki 2 jasno vidna faza časovnega zamika med vnosom tujerodne vrste in njeno uspešno naturalizacijo, po drugi strani pa se moramo zavedati, da bodo sčasoma tudi nekatere šibko naturalizirane neofitske vrste dosegle stopnjo popolne naturaliziranosti ali celo invazivnosti. Čas do takrat pa se očitno meri v desetletjih ali celo stoletjih. 9.2 Specifična situacija v Sloveniji Razen tega, da lahko kolikor toliko zanesljivo rečemo, katere vrste so pri nas invazivne, vemo o njih razmeroma malo. Po eni strani rednega sistematičnega kartiranja rastlinstva v Sloveniji do zdaj ni bilo, po drugi strani pa so ravno tujerodne ubežnice z vrtov pri kartiranju ostale pogosto prezrte, saj se je njihovo pojavljanje neredko obravnavalo le kot prehodno. Tako je bilo na primer popolnoma prezrto obdobje kakih 10 let, ko se je skoraj po vsej Sloveniji razširila žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), saj so njeno pojavljanje zaradi poenostavljenih in posplošenih razlag prvih najdb tedaj delujoči botaniki imeli le za prehodno (Jogan & Vreš 1998). Danes pa je ta vrsta ena od najbolj problematičnih invazivk v Sloveniji, ki poleg tega med vsemi najbolj negativno vpliva tudi na človekovo zdravje, saj je vetrocvetka z izredno alergenim pelodom. Priloženi zemljevidi tako prikazujejo nekoliko nepopolno stanje poznavanja razširjenosti in pogostosti uspevanja invazivk v Sloveniji. Kljub temu pa z gotovostjo lahko rečemo, da je večina vrst invazivk postala resen naravovarstveni problem predvsem v zadnjih desetletjih (slika 3c), medtem ko so starejši podatki o pojavljanju povezani predvsem z urbanimi predeli (slika 3a, b). Zaradi zelo vrzelastih podatkov, ki jih imamo na voljo o pojavljanju invazivk v Sloveniji, lahko o smereh in načinih širjenja večinoma le sklepamo (vendar: glej tudi 2. poglavje: Poti vnosa, prenosa in širjenja tujerodnih vrst). Za nekaj vrst je znano, da jih je neposredno razširjal človek kot okrasne rastline (severnoameriške nebine, rudbekija, oljna bučka) ali drugače uporabne (robinija, topinambur) rastline, po uspešni naturalizaciji pa so se širile same zelo uspešno z raznašanjem semen z vetrom (nebine, veliki pajesen, rozge), vodo (nedotika, oljna bučka), aktivnim izstreljevanjem semen (nedotika, krvomočnice), z živalmi (mrkači, kosteničje) ... Hitrost širjenja je bila odvisna predvsem od uspešnosti prenosa semen na večje razdalje, kjer je neredko nehote pripomogel človek (prenašanje z blatom na obutvi ali kolesih, z železnico ...), pogosto tekoča voda, najverjetneje pa tudi ptice, vendar je slednje težko dokazati. Za uspešno širjenje so tako bistvena skokovita razširjanja majhnih množin semen, tako da bi bilo nesmiselno izračunavati povprečno hitrost frontalnega širjenja, saj je to večinoma le lokalnega pomena. Slika 3: Pogostost uspevanja invazivk v Sloveniji - stanje v različnih časovnih obdobjih. Za območje današnje Slovenije so prva pojavljanja tujerodnih vrst zabeležena že v najstarejših florističnih objavah (recimo Scopoli 1760 navaja nekaj nahajališč kanadske suholetnice, ki je bila še dve stoletji kasneje v Sloveniji ena redkih splošno razširjenih tujerodnih vrst). Konkretno problematiko tujerodnih invazivnih vrst je v slovenskem jeziku prvič predstavil Schreiner (1886), sicer očitno s povzemanjem neimenovanih tujih (verjetno nemških) virov, a zelo izčrpno in slikovito ter za tedanji čas pravzaprav premoderno: šele stoletje kasneje se je v Sloveniji stroka začela zavedati problematike. Prvo navedbo s komentarjem o problematiki naturalizacije tujerodnih invazivnih rastlin zunaj vrtov najdemo v drugi polovici 19. stoletja (Deschmann 1868), ko so botaniki z zanimanjem opazovali, kako se deljenolistna rudbekija širi z vrtov na bližnje gozdne robove ljubljanskega Mosteca. Po drugi svetovni vojni je o problematiki širjenja tujerodnih vrst prvi obširneje pisal Petkovšek (1953), predvsem na primeru oljne bučke, ki se je tedaj kot zanimiva okrasna rastlina s pomočjo razpošiljanja semen po pošti hitro razširila vzdolž nekaterih slovenskih rek. Nekatera širjenja invazivk so potekala tako hitro, da jim je bilo težko slediti. O žvrklji (ambroziji) so tako še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja govorili le kot o prehodno pojavljajoči se rastlini, ki izvira iz zavržene ptičje krme, danes pa v jesenskem času skorajda ne moremo več najti kilometra glavne ceste ali avtoceste v nižinskem delu Slovenije, ki ga ne bi obrobljala žvrklja. Zaradi alergenosti peloda in vse intenzivnejšega pojavljanja na okopavinskih njivah je prav žvrklja prva od invazivk, ki je leta 2010 dobila formalno podlago za zatiranje (anon. 2010). Tujerodnih rastlinskih vrst je v Sloveniji nepregledno veliko, sem lahko štejemo večino okrasnih in drugih gojenih rastlin, mnoge plevele, seveda pa se na tem mestu ne moremo ukvarjati z vsemi tistimi vrtnimi, balkonskimi in sobnimi rastlinami, pa tudi kulturami, za katere je verjetnost spontanega širjenja v našo naravo zanemarljivo majhna. Če med temi množicami rastlin izberemo le tiste, ki se vsaj tu in tam pojavljajo podivjano tudi kje po Sloveniji (tako imenovani efemerofiti), postane število obvladljivo in smo pri nekaj sto vrstah. Kot je bilo rečeno že v uvodu, bomo izmed njih izvezli arheofite, preostale tujerodne vrste pa glede na stopnjo naturaliziranosti razdelili v tri skupine: efemerofite (številčna ocena naturaliziranosti 1), naturalizirane neinvazivne (ocene 2, 3 in 4) in invazivne (ocena 5) vrste. Tudi uvrstitev posamezne vrste v eno od teh treh kategorij ni vedno nesporna, pogosto imamo opraviti z mejnimi primeri vrst, ki so morda le lokalno naturalizirane (oceni 2 in 3), drugod po Sloveniji pa se pojavljajo kvečjemu prehodno (npr. že omenjena Balfourova nedotika), ali pa vrst, katerih širjenje v naravne ekosisteme bi že lahko interpretirali kot invazivnost (ocena 4, npr. nežni loček (Juncus tenuis), severnoameriška vrsta, ki jo najdemo ob skoraj vsakem gozdnem kolovozu). V nekaterih nadaljnjih obravnavah oceni naturaliziranosti 4 in 5 obravnavamo skupno kot (potencialno) invazivne vrste. Če primerjamo seznam za Slovenijo prepoznanih tujerodnih invazivnih vrst s seznami nekaterih sosednjih območij, vidimo, da gre za manjša odstopanja zaradi nekoliko različne interpretacije definicije. Na hrvaškem seznamu (Boršic & al. 2008) je tako nekaj več plevelov (npr. obe vrsti severnoameriškega rogovilčka), ki jih mi zaradi pretežnega pojavljanja v ruderalnih združbah in ne v naravnih habitatnih tipih (kjer se pojavljajo kvečjemu v majhnih številih) uvrščamo med manj problematične naturalizirane neofite (ocena 4). Na češkem seznamu (Pyšek & al. 2010) je med invazivkami tudi nekaj arheofitskih plevelnih vrst, ki jih mi kot vsebinsko problematične skupine arheofitov niti ne obravnavamo podrobneje, na avstrijskem (Walter & al. 2002) pa srečamo nekaj vrst, katerih problematika je pri nas precej nejasna, morda pa je niti ni zaradi drugačne gozdarske doktrine (npr. Fraxinus pennsy Ivani ca), hkrati pa je avstrijski seznam po skupnem obsegu seznama vrst približno trikrat obsežnejši, a s primerljivim številom in seznamom invazivk. Ta velika številčna odstopanja gredo na račun nekaj sto arheofitov ter številnih sredozemskih in juguvzhodnoevropskih vrst, ki so pri nas ali v neposredni soseščini avtohtone in tako za naselitev naših krajev niso nujno potrebovale človekove pomoči. Zelo veliko pa je tudi število efemerofitov, ki jih je v Avstriji več desetletij zapovrstjo odkrivala skupin terenskih botanikov, med katerimi je bil gotovo najbolj plodovit H. Melzer. Sistematičnih popisov flore ruderalnih rastišč, ki bi obsegali tudi številne efemerofite je za Slovenijo malo (npr. Turk 1990, Babij 1998, Javorič 2000), tako da je s florističnega stališča ta skupina vrst še slabo pokrita. Med višjimi rastlinami je tako od skupno nekaj čez 3000 vrst naše flore kar dobra petina tujerodnih, med njimi slabih 300 arheofitov, preostale pa so neofiti (ustaljeni v flori manj kot 500 let) in efemerofiti (ti se pojavljajo v flori le prehodno). Po kritični presoji celotnega seznama je bilo 343 vrst prepoznanih za neofite, ki vključujejo tudi neofitske (manj kot 500 let stare) efemerofite. Dokler je pojavljanje prehodno ali z nizko številčnostjo in razpršenim uspevanjem majhnih populacij, vsaj ne ogroža strukture ali funkcije ekosistemov. V tem primeru tujerodne vrste praviloma še ne predstavljajo naravovarstvenega problema, predstavljajo pa lahko resno potencialno nevarnost. Ta lahko pride do izraza v primeru občasih naravnih katastrofičnih dogodkov, med te pa lahko štejemo tudi hitro spreminjanje klime, ki smo mu priča v zadnjih letih. V zvezi s tem je pravzaprav zelo težko oceniti, kakšen bo vpliv na biodiverziteto, z gotovostjo pa lahko rečemo, da bodo invazivke ob zasedanju novih habitatnih tipov uspešnejše kot številne avtohtone vrste. Tako tudi pleveli (torej vrste, katerih pojavljanje je omejeno na ruderalna in segetalna rastišča), med katerimi je delež tujerodnih vrst zelo velik, praviloma ne predstavljajo neposredne grožnje naravi, saj so po definiciji vezani na motena rastišča (predvsem na obdelana tla). pogostnost 5 Slika 4: Povezanost pogostosti in naturaliziranosti neofitov. Ožji definiciji invazivke ustreza pravzaprav razmeroma malo rastlinskih vrst slovenske flore, našteli bi jih lahko 30 do 60, odvisno od tega, kako dosledni smo. Po končni redakciji priložene tabele smo jih našteli 32. A kljub temu predstavljajo resen problem, ki se ga šele zadnjih nekaj let začenjamo resneje zavedati. Kar težko je npr. verjeti, da veljavna slovenska Strategija ohranjanja biotske pestrosti (anon. 2001) omenja pojem le v poglavju »Mednarodno sodelovanje«, iz česar bi lahko sklepali, da se je še pičlih 10 let nazaj uradnemu državnemu naravovarstvu problematika tujerodnih invazivnih vrst zdela dokaj nepomembna. Seznam slovenskih invazivk tako obsega 32 vrst, tem pa zlahka dodamo še 71 nadaljnjih, ki imajo v tabelarnem pregledu stopnjo naturaliziranosti »4: naturalizirane«. Severnoameriške (sl. 5) so npr. robinija (na Štajerskem imenovana trn) (Robinia pseudacacia), dve vrsti zlate rozge (Solidago canadensis in Solidago gigantea), žvrklja (Ambrosia artemisifolia), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), topinambur (Helianthus tuberosus) ..., iz vzhodne Azije izvirajo pajesen (Ailanthus altissima), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), dve vrsti dresnika in križanec med njima (rod Fallopia), japonska medvejka (Spiraea japonica) in japonsko kosteničje (Lonicera japonica). Iz tropskih krajev izvira vodna solata (Pistia stratiotes), ki se je v zadnjih nekaj letih razbohotila v savski mrtvici pri Prilipah v bližini Brežic, kjer uspe prezimiti zaradi naravnih toplih izvirov. Z južne poloble pravih invazivk v naši flori za zdaj ni, je pa nekaj dobro naturaliziranih plevelov, ki bi se utegnili bolj množično pojaviti tudi v naravnih združbah (npr. dve vrsti rogovilčka -Galinsoga parviflora in G. cilliata). Po dosedanjem vedenju lahko kot najhujše invazivke v Sloveniji opredelimo naslednje vrste: Acer negundo, Ailanthus altissima, Ambrosia artemisiifolia, Aster novi-belgii agg. (taksonomska situacija še ni popolnoma jasna), Bidens frondosa, Elodea canadensis, Fallopia japonica (in križanec F. * bohemica), Helianthus tuberosus, Impatiens glandulifera, Lonicera japonica, Robinia pseudacacia, Rudbeckia laciniata, Solidago canadensis, S. gigantea, Spiraea japonica. A predvsem lokalno se lahko nekatere druge invazivne vrste obnašajo enako ogrožujoče. Kot bi lahko pričakovali, izvirajo naše tujerodne vrste iz klimatsko primerljivih predelov, ki jih je po svetu kar nekaj. Taki so npr. na severni polobli skrajni vzhodni predeli Azije, vzhod Severne Amerike, nekaj pa jih je tudi na južni polobli. Večina pri nas naturaliziranih tujerodnih vrst je bila v naše kraje zanesena namenoma, saj se jih je gojilo ali se jih celo še vedno goji predvsem kot okrasne, manj kot uporabne rastline. Evropa Azija Afrika Mediteran Amerika Avstralija kontinenti Slika 5: Stopnje naturaliziranosti neofitov glede na izvor. Druge taksonomske skupine, ki niso podrobneje obravnavane med »rastlinami«, kot npr. alge in mahovi, imajo razmeroma malo tujerodnih vrst. Razlog za to kaže iskati v dejstvu, da so ekonomsko nepomembne in zato njihovih diaspor človek ne širi načrtno, hkrati pa so to pogosto vrste z zelo velikimi areali, za katere se zdi, da so jih oblikovale v glavnem po naravni poti, kar lahko pripišemo lahkim propagulam. Med za Slovenijo navedenimi vrstami mahov (Martinčič 2003) tako ni tujerodnih, a tudi v bolje raziskanih sosednjih državah, kot sta Nemčija in Avstrija je vrst teh skupin izredno malo, in še te v oceanskem vplivnem območju ali v rastlinjakih (Essl & Rabitsch 2002). Problematike alg se delno dotika poglavje o morskih tujerodnih organizmih. 9.3 Arheofiti, iz obdelave izključena skupina Arheofiti, torej tujerodne rastlinske vrste, ki so se v naših krajih naselile pred več kot 500 leti, predstavljajo popolnoma drugačno problematiko od večine neofitov. Žal je za večino teh vrst nemogoče zanesljivo ugotoviti, kako daleč nazaj so naselile naše kraje, v povezavi s tem pa tudi, ali so res prišle s posredovanjem človeka, ali pa bi se iz razmeroma neposredne soseščine, kot so npr. južnejši predeli Balkanskega polotoka, morda v tisočletjih po ledeni dobi utegnile razširiti same in zasesti rastišča, ki so sicer tipična za tujerodne vrste. Taka rastišča so pogosto na tleh, bogatih z minerali, ali pa na stalno mehansko motenih mestih. Oboje je sicer tipična značilnost antropogeno vplivanih ruderalnih rastišč, hkrati pa so številni obrečni habitatni tipi zaradi naravne rečne dinamike po mikroekoloških razmerah lahko precej podobni in tudi popolnoma spontano širjenje vrst vzdolž rek vse od predelov južnega Balkanskega polotoka v nekaj tisočletjih ne bi bilo nič nenavadnega. V tisočletjih po ledeni dobi so se namreč po naravni poti v naše kraje iz ledenodobnih refugijev priselile (vrnile) tudi številne vrste, ki jih imamo za popolnoma avtohtone, kot je npr. večina naših gozdnih vrst, ki v času poledenitvenih sunkov na ozemlju današnje Slovenije pač niso mogle preživeti in so se torej morale preseliti vsaj nekaj 100 km južneje. V surovih podatkih za obdelavo neobiote so bile seveda vključene tudi arheofitske vrste, vendar se z njimi podrobneje nismo več ukvarjali in jih navajamo le kot zanimivo skupino, ki bi utegnila biti tudi naravovarstveno pomembna, vendar tokrat v popolnoma drugem smislu kot neofiti. Številne arheofitske vrste so namreč kot redke in ogrožene vključene na rdeče sezname. 9.3.1 Zelo verjetni arheofiti (97): Amaranthus blitum, Anthemis tinctoria, Apera spica-venti, Arctium lappa, Arctium minus, Arctium tomentosum, Aristolochia clematitis, Artemisia absinthium, Asperula arvensis, Avena fatua, Bifora radians, Bifora testiculata, Bromus secalinus, Bunias erucago, Calendula arvensis, Camelina alyssum, Carduus acanthoides, Castanea sativa, Caucalis platycarpos, Caucalis platycarpos, Celtis australis, Centaurea cyanus , Cercis siliquastrum, Chenopodium ficifolium, Chenopodium murale, Chenopodium opulifolium, Chenopodium rubrum, Cirsium arvense, Conium maculatum, Conringia orientalis, Consolida regalis, Cuscuta epilinum, Cynodon dactylon, Dactylis glomerata, Eragrostis cilianensis, Eryngium campestre, Euphorbia helioscopia, Ficus carica, Fumaria capreolata, Fumaria officinalis, Fumaria parviflora, Fumaria rostellata, Fumaria vaillantii, Galium parisiense, Galium spurium, Gladiolus communis, Gladiolus italicus, Glycyrrhiza glabra, Hibiscus trionum, Holosteum umbellatum, Hyoscyamus albus, Hyoscyamus niger, Hyssopus officinalis, Inula helenium, Juglans regia, Lactuca serriola, Lactuca virosa, Mentha spicata, Montia minor, Myagrum perfoliatum , Myrtus communis, Nigella arvensis, Olea europaea, Onopordum acanthium, Onopordum illyricum, Panicum miliaceum, Papaver apulum, Papaver argemone, Papaver dubium, Papaver rhoeas, Portulaca oleracea, Rubia tinctorum, Salix fragilis, Salvia officinalis, Setaria italica, Setaria pumila, Setaria verticillata, Silene gallica, Silene linicola, Sinapis arvensis, Sisymbrium officinale, Solanum luteum, Solanum nigrum, Sonchus asper, Sonchus oleraceus, Thlaspi alliaceum, Thlaspi arvense, Torilis arvensis, Tragus racemosus, Turgenia latifolia, Vaccaria grandiflora, Vaccaria hispanica, Valerianella locusta, Viburnum tinus, Vicia pannonica, Vicia villosa, Viola arvensis. 9.3.2 Morebitni arheofiti (127): Alcea biennis, Ammi majus, Anagallis foemina, Anchusa officinalis, Anthemis altissima, Anthemis arvensis, Anthemis austriaca, Anthemis cotula, Anthemis segetalis, Anthriscus caucalis, Arrhenatherum elatius, Asparagus officinalis, Asperugo procumbens, Berberis vulgaris, Berteroa incana, Bromus inermis, Bryonia alba, Bunium bulbocastanum, Bupleurum lancifolium, Bupleurum rotundifolium, Campanula rapunculus, Capsella bursa-pastoris, Cardaria draba, Carduus nutans, Carduus pycnocephalus, Centaurea calcitrapa, Centranthus ruber, Chaerophyllum bulbosum, Chelidonium majus, Chenopodium album, Chenopodium urbicum, Chondrilla juncea, Cichorium intybus, Cirsium vulgare, Cornus mas, Corylus avellana, Crepis pulchra, Crepis tectorum, Cynoglossum officinale, Descurainia sophia, Digitaria ischaemum, Digitaria sanguinalis, Dipsacus fullonum, Dipsacus laciniatus, Dipsacus pilosus, Echinochloa crus-galli, Eragrostis minor, Eragrostis pilosa, Erodium moschatum, Erysimum repandum, Euphorbia exigua, Euphorbia falcata, Euphorbia peplus, Filago arvensis, Filago minima, Filago pyramidata, Foeniculum piperitum, Foeniculum vulgare, Galeopsis tetrahit, Galium divaricatum, Galium glaucum, Galium tricornutum, Hedysarum hedysaroides, Hesperis candida, Hesperis matronalis, Hesperis sylvestris, Humulus lupulus, Iberis amara, Kickxia elatine, Kickxia spuria, Lactuca quercina, Lactuca saligna, Lactuca viminea, Mentha pulegium, Microrrhinum litorale, Misopates orontium, Myosotis arvensis, Myosurus minimus, Nepeta cataria, Nepeta pannonica, Neslia paniculata, Onobrychis arenaria, Onobrychis viciifolia, Origanum vulgare ssp. viride, Physalis alkekengi, Picris echioides, Picris hieracioides, Pyrus nivalis, Ranunculus arvensis, Raphanus raphanistrum, Rapistrum perenne, Rapistrum rugosum, Reseda luteola, Reseda phyteuma, Ribes nigrum, Rumex crispus, Salvia verticillata, Scandix pecten-veneris, Sclerochloa dura, Scolymus hispanicus, Scorzonera hispanica, Sedum reflexum, Sempervivum tectorum, Setaria viridis, Silene cretica, Sisymbrium altissimum, Sisymbrium orientale, Tanacetum vulgare, Thymelaea passerina, Tragopogon porrifolius, Trifolium repens, Trisetum flavescens, Valerianella carinata, Valerianella dentata, Valerianella eriocarpa, Verbena officinalis, Veronica acinifolia, Veronica agrestis, Veronica polita, Veronica triloba, Veronica triphyllos, Vicia dasycarpa, Vicia narbonensis, Vicia sativa, Vicia striata, Viola kitaibeliana, Vitex agnus-castus. 9.4 Ogroženost avtohtonih vrst Neposredno ogroženost posameznih avtohtonih vrst zaradi širjenja tujerodnih invazivnih vrst bi lahko potrdilo predvsem dolgotrajno spremljanje širjenja populacij neke tujerodne vrste na stalnih popisnih ploskvah. Tako dolgotrajno opazovanje pa zaenkrat še ni bilo vzpostavljeno in je tudi s stališča načrtovanja večletnega dela v naravi problematično, saj bi potrebovali lastne velike popisne ploskve, ki bi bile varne pred nehotenimi drugimi vplivi (npr. sprememba rabe prostora ipd.). Tako lahko najboljšo predstavo o ogroženosti avtohtonih vrst dobimo posredno preko spremljanja stanja združb ali habitatnih tipov, s čimer se podrobneje ukvarja poglavje 4. Pojavljanje invazivk glede na tip rastišč 60 50 40 30 20 10 0 Slika 6: Pojavljanje invazivk na različnih tipih rastišč. Legenda: rud - ruderalna rastišča, goz - gozd, rob - robovi, obre - obrežna vegetacija, trav - travišča, vlaž - vlažna rastišča, popi - poplavna rastišča, žele - železnice, reč - ob rekah, vod - vodna vegetacija, seg - segetalno. Težava je, da je razpoložljivost natančno lociranih fitocenoloških popisov, ki bi bili nekaj desetij stari in se na teh nahajališčih razen spontanega razvoja vegetacije (vključno s širjenjem tujerodnih vrst) ne bi zgodila nobena druga sprememba rabe prostora, zanemarljiva. Spremembe, ki jih povzročajo postopna širjenja populacij tujerodnih vrst, pa se ne zaznavajo v mesečnih ali letnih časovnih dimenzijah, ampak vsaj v dimenzijah desetletij. Zaznavanje neposrednih vplivov vrste na vrsto je tako izredno zahtevno. I-1 rud goz rob obre trav vlaž popl žele reč vod seg Če poskušamo stopnjo ogrožanja oceniti z bolj grobimi pristopi, nam poleg analize po rastlinskih združbah ali po habitatnih tipih lahko pomaga tudi posredna analiza vzrocev širjenja in množičnosti pojavljanja tujerodnih invazivnih vrst v primerjavi z vzorci pojavljanja avtohtonih vrst. Če na primer primerjamo zemljevid gostot pojavljanja redkih rastlinskih vrst (z manj kot 10 kvadranti uspevanja v Sloveniji) ali zemljevid povprečne redkosti flore kvadranta kot oceni območij z visoko stopnjo pogostnosti pojavljanja redkejših avtohtonih vrst, z vzorcem naraščanja pojavljanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (slika 3), ki se je seveda izrazito spremenil predvsem v zadnjih treh desetletjih, opazimo nekatera očitna prekrivanja. Najbolj izrazito je prekrivanje vzorcev na območjih poplavnih gozdov velikih nižinskih rek, iz česar lahko sklepamo, da so redke vrste, vezane na te habitatne tipe, neposredno pod močnim vplivom širjenja številnih tujerodnih invazivnih vrst. Če na iste vrste pogledamo še s stališča njihovih ekoloških zahtev, nam hitro postane jasno, da starejši podatki o uspevanju nekaterih redkejših avtohtonih vrst poplavnih gozdov preprosto ne morejo več odražati sedanjega stanja, saj so npr. ob Muri, Savi in spodnji Dravi poplavni gozdovi danes skoraj neprehodno zarasli z neofitskimi združbami žlezave nedotike, japonskega dresnika, deljenolistne rudbekije, topinamburja, oljne bučke in še nekaterih vrst. Drugo prekrivanje lahko zaznamo na območju Krasa. Tu sta od tujerodnih invazivnih vrst najbolj problematični robinija in veliki pajesen, ki hitro zaraščata opuščene travnike in pašnike. Hkrati pa vemo, da je največje število naravovarstveno pomembnih kraških vrst vezanih prav na pusta suha travišča. Zanje je bil sicer najbolj uničujoč vpliv že samo opuščanje rabe, a če temu sledi še hitro zaraščanje z omenjenima dvema invazivkama, ogrožene travniške vrste preprosto ne morejo več soobstajati. Zelo neposreden uničujoč vpliv tujerodne invazivne vrste se je zgodil v mrtvici pri Prilipah (Jaklič & Jogan 2009), kjer je dobro ohranjeno rastlinsko združbo ene zadnjih ohranjenih savskih mrtvic v pičlem desetletju popolnoma nadomestila ena sama tropska vrsta: vodna solata (Pistia stratiotes). Prav tako uničujoče je bilo širjenje dveh tujerodnih invazivnih vrst v podrasti hrastovo gabrovih gozdov na območju spodnje Vipavske doline, kjer danes na številnih območjih popolnoma prevladujeta japonska medvejka in lokalno japonsko kosteničje (Jogan 2000, Fišer 2005, Jogan & Plazar 1998). Do nedavnega se je zdelo, da so morda vsaj rastline nekaterih ekstremnih rastišč nekako varne pred vplivom invazivk. A za rastlinske združbe skalnih razpok je danes že jasno, da jih lokalno močno ogrožajo veliki pajesen, metuljnik in vzhodni klek. To pa ni le splošen problem invazivnosti, ampak tudi zelo težke dostopnosti teh rastišč, tako da tudi akcije odstranjevanja invazivk praktično niso mogoče. Tudi redno košeni travniki so bili še razmeroma nedavno brez tujerodnih invazivnih vrst, v zadnjih nekaj letih pa se na njih začenja množično pojavljati enoletna suholetnica, ki je hkrati ena od najbolj razširjenih invazivk v Sloveniji ter sega od morske obale do srednjega montanskega pasu ter je vrsta s skoraj 2000 podatki o nahajališčih v podatkovni zbirki Flora Slovenije na Centru za kartografijo favne in flore, ki je največja tovrstna zbirka podatkov za ozemlje Slovenije. Še pred desetletjem se je ta vrsta držala senčnih ruderalnih mest in bila dejansko enoletnica, prodor na košene travniške površine so ji omogočile oblike, ki so dejansko trajnice z gomoljasto odebeljenim dnom stebla, ki odlično prenašajo košnjo celo na pogosto košenih zelenicah (Bačič 2008). Popolnoma drug tip ogroženosti se kaže s strani nekaterih tujerodnih vrst, ki so genetsko dovolj sorodne z avtohtonimi vrstami, da lahko med enimi in drugimi prihaja do križanja. Med rastlinami je v naših krajih morda najbolj znan primer severnoameriškega vrbovca Epilobium cilliatum, ki se lahko križa s skorajda vsemi evropskimi vrstami tega rodu (Strgulc Krajšek & Jogan 2004) in tako povzroči nastanek križancev, ki jih vsaj po eni starševski vrsti in po recentnem nastanku prav tako obravnavamo kot neofite. Samo po sebi tako križanje med različnimi sorodnimi vrstami rastlin ni redek pojav, a tu in tam se iz križancev po stabilizaciji genoma razvije nova vrsta, ki pa je lahko še bolj invazivna od starševske/-ih. Pri vrbovcih do tega kot kaže še ni prišlo, a tudi v Sloveniji sta vsaj dva naturalizirana neofitska taksona hibridogenega nastanka, ki kažeta šibko (Platanus * acerifolia) ali močno invazivnost (Fallopia * bohemica). Omenjena platana je križanec med ameriško vrsto P. occidentalis in balkansko vrsto P. orientalis, nobena od starševskih vrst se pri nas ne pojavlja zunaj nasadov, medtem ko se stabilizirani križanec širi v obrečne habitatne tipe ob reki Savi. Še bolj invaziven pa je češki dresnik (Fallopia * bohemica), ki je nastal v Evropi kot rezultat križanja dveh vzhodnoazijskih vrst F. japonica in F. sachalinensis, kljub omejeni plodnosti pa se širi in razrašča enako ali celo bolj učinkovito kot japonski dresnik, ki je ena od najhujših invazivk v svetovnem merilu (Strgulc Krajšek & Jogan 2011). V Evropi je zelo znan tudi primer trave slanih močvirij Spartina anglica, ki je stabilizirani križanec med vrstama S. alternifolia in S. maritima. Prvo so zanesli iz Severne Amerike, druga je v Evropi avtohtona (Hubbard 1984) in prisotna tudi v obmorskih močvirjih severnega Jadrana. Severnoameriška starševska vrsta v novi domovini ni bila zelo problematična, prav tako ne v 19. stoletju nastali križanec, ko pa se je pojavila populacija križanca s podvojenim kromosomskim številom, je ta zelo hitro pokazala znake invazivnosti. 9.5 Izpodrivanje avtohtonih vrst O neposrednem izpodrivanju avtohtonih vrst bi lahko govorili predvsem v primeru, da si tujerodna in avtohtona vrsta delita isto ekološko nišo in prihaja med njima do izpodrivanja. Do neke mere je tak primer dveh vrst mrkačev, severnoameriške vrste Bidens frondosa in avtohtone B. tripartita. Na zelo mokrih močvirnih mestih, šibko zaraslih z drugo vegetacijo si ti dve vrsti dejansko delita ekološko nišo in severnoameriška uspešno izpodriva evropsko, vendar pa imata vrsti širši optimum uspevanja, ki se ne prekrivata popolnoma. Tako je avtohtoni trikrpi mrkač konkurenčen tudi v gosto zaraslih združbah šašij in močvirskih travišč, kamor tujerodna vrsta ne sega, ta pa je zelo uspešna tudi na različnih ruderalnih mestih na nekoliko bolj kisli podlagi (Gruberova & Prach 2003). Posredno lahko izpodrivanje avtohtonih vrst opazujemo v predelih, kjer danes razen neofitskih vrst skoraj ni več avtohtone vegetacije, še posebej so to poplavna območja ob nižinskih rekah. Posamezne tujerodne vrste pa s svojim načinom rasti onemogočajo vse bližnje rastoče rastline. Predvsem gre za neposredno vplivanje z zasenčenjem pri ovijalkah, kot so: oljna bučka, petertolistna vinika in japonsko kosteničje, ki so se že izkazale kot uničujoče invazivne vrste tudi pri nas, ter pri nekaterih prisotnih, a še ne tako razširjenih vrstah, kot sta robati kurbusnjak (Sicyos angulatus) in grmasti slakovec (Fallopia aubertii), ki za zdaj kažeta svojo agresivnost le lokalizirano. 9.6 Ogroženost naravnih habitatnih tipov Najbolj ogroženi habitatni tipi so obrečna visoka steblikovja in grmišča ter poplavni gozdovi, kjer so invazivke v nekaj desetletjih tako močno spremenile podobo vegetacije, da si domorodnih združb sploh ne moremo več predstavljati. Precej ogroženi so tudi gozdni robovi in poseke, še posebej na Primorskem, kjer jih zaraščata veliki pajesen (Ailanthus altissima) in robinija (Robiniapseudaccacia), v podrasti nekaterih naših najtoplejših gozdov pa prevladujeta japonska medvejka (Spiraea japonica) in japonsko kosteničje (Lonicera japonica). Travišča je v zadnjih nekaj letih marsikje prerasla enoletna suholetnica (Erigeron annuus). Pred invazijo niso varne niti nedostopne združbe skalnih razpok, ki jih ponekod že naseljujejo veliki pajesen (Ailanthus altissima), vzhodni klek (Thuja orientalis) in metuljnik (Buddlea davidii). Zaenkrat so razmeroma neogroženi le predeli Slovenije nad 600 m nadmorske višine, a tudi tam se predvsem na toplih legah nekatere invazivke že širijo. Mnogolistni volčji bob (Lupinus polyphyllus), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) in japonski dresnik (Fallopia japonica) pa se širijo tudi nad 1000 m nadmorske višine, slednji je bil zabeležen na območju Triglavskega narodnega parka na Goreljku na 1343 m (Petras Sackl & Menegalija 2012). Več o ogroženosti naravnih habitatnih tipov s strani tujerodnih rastlinskih vrst v poglavju 4. 9.7 Ogroženost naravovarstveno pomembnih območij Tako kot velja za ogroženost habitatnih tipov, velja tudi za ogroženost zavarovanih območij. Edina trenutno neogrožena območja so tista v subalpinskem in alpinskem pasu, že v gornjem montanskem pasu se pojavljata japonski dresnik (Fallopia japonica) in volčji bob (Lupinus polyphyllus), od spodnjega montanskega pasu do nižin pa so zaradi širjenja posameznih invazivnih vrst ogrožena prav vsa naravovarstveno pomembna območja. Najhujša je situacija v ravninski vzhodni Sloveniji, kjer se zdi boj proti neofitskim združbam visokega steblikovja v poplavnih logih že izgubljen, le malo bolje pa je po drugih območjih nižinskih mokrišč, kot na primer na poplavnih poljih Notranjske. Tu je zaradi ekstremnih ekoloških razmer, ki jih ustvarja redno poplavljanje, širjenje neofitskih vrst večinoma omejeno na obrobje, a nekatere med njimi, kot npr. amorfa (Amorpha fruticosa), so prav na poplavnih travnikih travnikih našle svojo nišo za uspevanje. sa m n m n (m) n 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Slika 8: Pojavljanje invazivnih neofitov po višinskih pasovih. Nedavna obsežna analiza stanja tujerodnih vrst po zavarovanih območjih v Sloveniji (Kus Veenvliet & Humar 2011) je sicer uporabljala le metodo anketiranja, a anketni listi so bili izčrpni in z njihovo pomočjo zbrani podatki o problematiki zelo povedni. Hkrati pa se je treba zavedati, da se je anketiralo o prisotnosti tujerodnih vrst s številčno omejenega seznama, tako da na videz izredno nizki navedeni številčni podatki pod 20 tujerodnih rastlinskih vrst na zavarovano območje ne odražajo realnega stanja. Na posameznih zavarovanih območjih so se resnosti problematike že zavedli in tako je bilo npr. na območju Triglavsega narodnega parka že več posamičnih akcij za odstranjevanje dresnika in ambrozije (Petras Sackl & Menegalija 2012), akcija popisovanja in odstranjevanja nekaterih invazivk na območju Radenskega polja (Kebe 2008), akcija odstranjevanja deljenolistne rudbekije in Thunbergovega češmina v Mostecu itd. Če poleg že omenjene študije o tujerodnih vrstah v zavarovanih območjih (Kus Veenvliet & Humar 2011) pogledamo s stališča ogroženosti naravovarstveno pomembnih mokriščnih habitatnih tipov (Jogan 2005), nam preglednica (ibid., str. 76) kaže, da so invazivke najbolj problematične v porečjih Save (vključno z Ljubljanico), Drave in Mure, nekoliko manj vrst je znanih z bregov Dravinje ter večjih pritokov Save (Krka, Kolpa, Savinja), primorske reke pa imajo nekoliko manj invazivnih rastlinskih vrst. Med njimi prednjačita Vipava in spodnja Soča, medtem ko bregovi Idrijce in Reke do zdaj zaradi invazivk še niso toliko prizadeti. V naslednji preglednici (ibid., str 77) je prikazano pojavljanje nekaterih vlagoljubnih vrst invazivk na naših najpomembnejših mokriščih. Najbolj so zaradi invazivnih vrst prizadeta mokrišča v stiku z velikimi nižinskimi rekami osrednje in vzhodne Slovenije, Ljubljansko barje, Jovsi s soseščino in mokrišča v poplavnem pasu spodnje Mure, najmanj pa mokrišča v zahodni Sloveniji, kjer pa lahko predvsem na najtoplejšem območju pričakujemo pojavljanje kakih drugih, bolj sredozemskemu podnebju prilagojenih vrst, kot je npr. papirjevka (Broussonetia papyrifera), ki se že uspešno širi po vlažnih mestih spodnje Vipavske doline. Ob novo zaznanem pojavljanju katerekoli izmed teh vrst v varovanem območju, bi bilo treba takoj ukrepati. Najprej je treba ugotoviti dejansko razširjenost vrste in presoditi, ali vrsta ogroža doseganje varstvenih ciljev območja. Na podlagi tega oblikujemo ukrepe ravnanja z vrsto, bodisi jo odstranimo, če pa to ni več mogoče, presodimo, ali je smiselno omejevati populacije s trajnim nadzorom. Aktivnosti s tem namenom so na nekaterih zavarovanih območjih že potekale (ibid; Kus Veenvliet & Humar 2011), a intenziteta delovanja je bila kratka, tako da dolgoročnega učinka verjetno ni bilo. 9.8 Glavni vektorji vnosa in širjenja Več o splošni problematiki in biogeografiji širjenja v samostojnem poglavju 2. Po načinu širjenja so invazivke zelo raznolike, pogosto pa imajo pred domorodnimi vrstami določene konkurenčne prednosti, zaradi katerih se lahko uspešneje širijo. Številne so enoletnice, ki proizvedejo orjaške količine semen, ta pa se lahko razširjajo z vetrom, v sočnih plodovih, ki jih raznašajo ptice, ali pa se s kaveljčki oprijemljejo živali in človeka. Nedotike celo same uspevajo odmetavati semena več metrov daleč. Neredko pa je pri širjenju aktivno pomagal tudi človek. Zaradi medonosnosti so nekatere invazivke načrtno širili čebelarji (žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), robinija (Robinia pseudacacia), amorfa (Amorpha fruticosa), japonski dresnik (Fallopia japonica) ...), zaradi krmne vrednosti za divjad so druge vrste sadili lovci (topinambur (Helianthus tuberosus)), nekatere okrasne vrste sadijo po vrtovih (metuljnik (Buddleia davidii), japonsko kosteničje (Lonicera japonica), japonska medvejka (Spiraea japonica), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata) ...). Na ta način lahko invazivke hitro zasedejo nova območja, na katerih pa je njihova uspešnost odvisno tudi od podnebnih dejavnikov. Za obstoj populacij na novo zasedenih območjih pa je navadno poleg širjenja s semeni zelo pomembno tudi vegetativno širjenje in razraščanje. Številne zelnate trajnice (npr. japonski dresnik, zlate rozge, ...) imajo razrasel podzemni sistem korenik, ki preživijo celo več let redne košnje. 30 25 20 15 10 5 0 Slika 9: Delež invazivnih neofitov glede na glavne vektorje širjenja. 9.9 Možnosti monitoringa Najuspešnejši ukrep za omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst je preprečevanje vnosa novih tujerodnih vrst in ukrepanje ob prvih podatkih o pojavljanju nove tujerodne vrste na nekem območju. Ena od možnih metod pridobivanja tovrstnih podatkov je aktivno iskanje tujerodnih vrst, za katere že obstajajo podatki o njihovi prisotnosti v soseščini - ključno pri tem je sodelovanje s sosednjimi državami in medsebojno obveščanje. V tem primeru je smiselno nadzirati najverjetnejša mesta, preko katerih se lahko vrsta razširi na nova ozemlja (žleznice, ceste, pristanišča, vodotoki, industrijske cone ...) in ukrepati ob prvih podatkih o pojavljanju na novem območju. Smiselno je tudi aktivno iskanje na specifičnih rastiščih, ki ustrezajo pričakovani tujerodni vrsti. To je še posebej pomembno na zavarovanih območjih, kjer so lahko v monitoring aktivno vključeni naravovarstveni nadzorniki, ki dobro poznajo območje in zato hitreje opazijo spremembe. Učinkovito je lahko tudi naključno oz. nenačrtovano zaznavanje tujerodnih vrst, ki pa lahko deluje le v primeru, če so zainteresirani posamezniki, ki v naravi preživijo veliko časa (naravovarstveni nadzirniki, lovci, ribiči, rekreativci ...), seznanjeni s problematiko in so na terenu pozorni na pojav novih vrst. V tem primeru mora biti vzpostavljen tudi sistem zbiranja tovrstnih podatkov in njihovega preverjanja, saj je pričakovan precejšen delež »lažnih alarmov«. Organizirano zbiranje podatkov o prisotnosti tujerodnih vrst v Sloveniji trenutno poteka le za pelinolistno žvrkljo (Ambrosia artemisifolia). Splošna javnost lahko sporoča podatke o pelinolistni žvrklji prek portala Fitosanitarne uprave RS, za druge izbrane tujerodne vrste pa je v pripravi spletni portal, ki nastaja v okviru Projekta Thuja2 - Tujerodne vrste - naša skrb, moja odgovornost, ki naj bi začel delovati v začetku leta 2013. 9.10 Možnosti nadzora O možnostih nadzora tujerodnih vrst je tudi za slovenske razmere že veliko napisanega (glej uvodno poglavje - Obravnava vsebinsko sorodnih projektov) in je dosti bolj od teoretiziranja pomembna dejanska aktivnost na terenu, še posebej v navezavi z učinkovito inšpekcijsko ali nadzorno službo, ki pa za svoje delovanje potrebujeta primerne pravne podlage. Prav te pravne podlage pa so v Sloveniji za tujerodne rastlinske vrste v glavnem presplošne, čeprav se je z nedavno spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (anon. 2010a) vzpostavila tudi konkretna formalna podlaga za ukrepanje proti invazivnim vrstam, tudi če ne ogrožajo samo kmetijstva. Tako je bila leta 2010 izdana Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. list RS, št. 63/2010), ki predstavnike rodu Ambrosia opredeli kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi in od lastnikov zemljišč, kjer raste ambrozija, zahteva njeno odstranitev in spremljanje stanja na lastne stroške. Odstranjevanje invazivk iz narave je lahko res uspešno le v prvih fazah širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ko so le-te razširjene na omejenih območjih, mora pa biti dobro domišljeno, in prilagojeno biologiji vrste, ki jo želimo odstraniti. Enkratne akcije odstranjevanja niso smiselne, stanje je treba po odstranitvi spremljeti več naslednjih let. Po odstranitvi lahko namreč v prsti ostanejo kaljiva semena ali drugi deli rastline, npr korenike, čebulice, iz katerih se lahko populacija obnovi. Kjub temu so stroški povezani z odstranjevanjem invazivk v začetnih fazah širjenja bistveno manjši kot v primeru, ko se vrsta že dobro ustali in tvori velike strnjene sestoje. V primeru, ko je neka vrsta v naravi že zelo razširjena in oblikuje večje strnjene sestoje, je popolna odstranitev iz narave praktično nemogoča (npr. dresniki, žlezava nedotika ob rekah, zlata rozga na Ljubljanskem barju). V takem primeru je nujno spremljanje stanja in omejevanje nadaljnjega širjenja, vrste pa najverjetneje iz narave ne moremo v celoti ostraniti. Seveda to pomeni stalno aktivnost in tudi stalne stroške povezane z monitoringom in omejevanjm širjenja. Pred načrtovanjem odstranjevanja tujerodnih invazivnih rastlin je treba poznati biologijo vrste, ker le na ta način lahko izberemo primerno metodo odstranjevanja, ter pretehtati tehnične, pravne, organizacijske, finančne in naravovarstvene vidike odstranjevanja. Šele nato lahko ocenimo, ali so za dani primer ukrepi primerni in smiselni. Pri tem je smiselno preveriti primere dobre prakse z odstranjevanjem na drugih območjih in se po njih ravnati. 9.11 Uspešni primeri odstranjevanja/nadzora Metode, ki jih uporabljamo pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst lahko v grobem delimo na več skupin: Fizično odstranjevanje Pri tem gre za ročno ali strojno odstranjevanje rastlin (puljenje, izkopavanje) na določenem območju, odstranitev delov rastlin (košnja, sekanje) ali sprememba razmer za njihovo rast, tako da rastline propadejo (prekopavanje, zastiranje s temno folijo). Med fizično odstranjevanje lahko štejemo tudi obročasto odstranjevanje lubja, ki vodi v propad drevesa, paša (pri čemer je treba paziti na število pašnih živali, ki je sprejemljivo za dano površino) in nadzorovan požig. Podobne metode so uporabne tudi v vodnih okoljih. Pri fizičnem odstranjevanju je treba posebno pozornost nameniti uničenju izruvanih rastlin ali njihovih delov. Pri mnogih vrstah se namreč veje ali poganjki lahko ponovno ukoreninijo (npr. dresniki (Fallopia spp.), amerikanski javor (Acer negundo)), na pokošenih delih lahko ostanejo semena (npr. pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus)). Od vrste je odvisno, na kateri način je treba ostanke rastlin obdelati, da uničimo viabilne dele in s tem preprečimo nadaljnje širjenje vrste. Kemično zatiranje Z uporabo herbicidov lahko zatremo ali preprečimo razvoj številnih invazivnih vrst. Pri njihovi uporabi moramo dosledno upoštevati zakonodajo s področja uporabe fitofarmacevtskih sredstev in se držati navodil za uporabo posameznega herbicida. Herbicidi naj se uporabljajo le v primeru, kadar je korist nadzora invazivk večja kot morebitni negativni učinki in v primerih, ko drugih metod za nadzor ni, ali pa bi te povzročile dodatno škodo v okolju. Pred odstranitvijo invazivk s herbicidi si je potrebno natančno ogledati območje in okolico, po tretiranju s herbicidi pa je nujen monitoring in ocena uspešnosti ter ponoven nanos, če je to potrebno. Po odstranitvi invazivk s fizičnimi ali kemijskimi metodami je navadno potrebna revegetacija območja z avtohtonimi vrstami. Gola površina bi se namreč zelo verjetno ponovno zarasla z drugimi ali celo istimi vrstami invazivk, možna pa bi bila tudi erozija prsti, še posebno, če je bil odstranjen večji sestoj tujerodnih rastlin. Ne glede na uporabljeno metodo odstranjevanja je treba območje nadzorovati še nekaj rastnih sezon in preveriti, ali so invazivke ponovno vzkalile iz semen v semenski banki (posebno pri odstranjevanju enoletnic), ali so zrasle nove rastline iz ostankov podzemnih delov rastlin, ki so ostali v podlagi (pogosto pri ostranjevanju dresnikov in zlate rozge), ali pa so pri posekanih lesnatih vrstah pognale nove veje iz štorov ali iz podzemnih delov rastlin (pogosto pri velikem pajesenu, robiniji in octovcu). V teh primerih je treba postopek odstranjevanja ponoviti. Biotično varstvo Pri ukrepih biotičnega varstva škodljive organizme odstranimo z živimi organizmi, ki so njihovi naravni sovražniki. To so lahko paraziti, parazitoidi, patogeni, predatoiji in kompetitoiji, igrajo pomembno vlogo pri reguliranju velikosti populacij rastlin v njihovem naravnem okolju. Študij uporabe organzmov za zatiranje invazivk je mnogo (npr. Shaw & al 2009)), uspešnih prenosov v prakso pa praktično ni, saj je pogost stranski učinek negativni vpliv na domače organizme. 9.12 Ocena kakovosti zbranih podatkov Kakor je z nesistematično zbiranimi florističnimi in favnističnimi podatki pogosto, se tudi pri podatkih o tujerodnih rastlinskih vrstah kažejo hude vrzeli. Te so še toliko bolj opazne, saj zaradi njih ne moremo dobro spremljati zgodovine širjenja posamezne vrste po Sloveniji, da bi lahko iz natančnega poznavanja teh vzorcev dobro ukrepali in napovedovali morebitno nadaljnje širjenje iste vrste, kasnejše širjenje kake podobne tujerodne vrste, ali spreminjanje meje sekundarnega areala zaradi pričakovanih klimatskih sprememb. Marsikaj se sicer da napovedati z analizami, ki so predmet samostojnega poglavja (poglavje 3: Modeliranje), a detajlne poti širjenja in pričakovana meja naturalizacije posamezne (pričakovane) tujerodne vrste ne moremo napovedati samo na podlagi modelov. Vedno je potrebno tudi dobro znanje in razumevanje zgodovine njenega širjenja v soseščini ter njene biologije, ekoloških zahtev, vezanosti na posamezne rastlinske združbe itd. V trenutno zbranih podatkih so, kolikor je le bilo v naši moči, povzete nekatere ključne značilnosti pojavljanja skoraj 350 vrst tujerodnih rastlin, kar je več kot 10 % slovenske flore. Ker pa na splošno o poznavanju flore lahko rečemo, da je v primerjavi z nekaterimi bližnjimi srednjeevropskimi državami precej slabše preučena (razlogov je veliko, od zgodovinskih, do večje vrstne pestrosti in manjših raziskovalnih kapacitet), to še v toliko večji meri velja za številne tujerodne vrste. Kot je bilo že omenjeno, avstrijski seznam tujerodnih rastlinskih vrst obsega kar približno trikratno število vrst, poleg arheofitov, ki smo jih mi namenoma izključili, pa k tej razliki največ pripomore skupina efemerofitov, ki je v Avstriji že nekaj desetletij predmet intenzivnega raziskovanja, medtem ko so pri nas floristično še vedno dokaj zanemarjena skupina. Kvaliteto podatkov o posamezni obravnavani vrsti smo ocenili s preprosto lestvico od 1 do 5 in v luči te ocene je treba tudi interpretirati posamezne podatke. Če grafično pogledamo povezanost med kvaliteto obdelave in stopnjo naturaliziranosti (slika 10), vidimo, da je med najslabše ocenjenimi po kvaliteti podatkov daleč največ efemerofitov, tudi z ocenama 2 in 3 še vedno prevladujejo vrste, ki niso naturalizirane, medtem ko je najboljša kvaliteta podatkov o invazivnih in naturaliziranih vrstah. Slabša kvaliteta podatkov za posamezne vrste ne-naturaliziranih kategorij pa gotovo lahko v nekaterih primerih pomeni tudi to, da smo njihovo stopnjo naturaliziranosti podcenili in bi nas v bližnji prihodnosti utegnila njihova invazivnost presenetiti. 50 454035 30 25 20 15 10 5 zanesljivost ocene Slika 10: Povezanost zanesljivosti ocene in naturaliziranosti neofitov. Dokaj slabo kakovost ocen o tujerodnih vrstah pa moramo vzeti tudi kot indikator podhranjenosti raziskovalnih kapacitet. Ne le pri rastlinah, nasplošno v klasični terenski biologiji je primankljaj kadrov že leta očiten, posamezne taksonomske skupine pa so popolnoma ali skorajda nepokrite z raziskovalci, ki bi se sistematično ukvarjali s florističnimi (ali temu ustreznimi favnističnimi, mikoflorističnimi) raziskavami. 9.13 Viri anon. (2002): Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 78 str. anon. (2010): Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Uradni list RS, št. 63/2010: 9687. anon. (2010a): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C), Ur. l. RS 36/2010 Babij V. (1998): Flora ljubljanskih Žal. Scopolia 39(12): 1-39. Bačič M. (2008): Enoletna suholetnica Erigeron annuus, Informativni list 6, Spletna stran tujerodne-vrste.info/infomativni-listi/INF6-enoletna-suholetnica. Projekt Thuja. Balogh L., Dancza I., Kiraly G. (2008): Preliminary report on the grid-based mapping of invasive plants in Hungary. In: Rabitsch W., Essl F., Klingenstein F. (eds.): Biological Invasions - from Ecology to Conservation. Neobiota 7: 105-114. Boršic I. & al. (2008): Preliminary check-list of invasive alien plant species (IAS) in Croatia. Nat. Croat. 17 (2): 55-71. 5 Deschmann K. (1868): Beiträge zur Landeskunde Krains. III. Ueber einige in jüngster Zeit in Krain eingewanderten Pflanzen. Laibacher Zeitung 78: 564-565 in 79: 571. Essl F., Rabitsch W. (eds.) (2002): Neobiota in Österreich. Wien: Umweltbundesamt. 432 pp. Fišer Ž. (2005): Razširjenost tujih invazivnih rastlinskih vrst v Spodnji Vipavski dolini. Diplomska naloga. Odd. za biologijo BF UL, Ljubljana. 103 pp. Gruberova H., Prach K. (2003): Competition between the alien Bidens frondosa and its native congener Bidens tripartita. Plant invasions: ecological threats and management solutions. pp. 227-235. Hubbard C. E. (1984): Grasses. Penguin Books, Harmondsworth. Jaklič M., Jogan N. (2009): Local "transformer" Pistia stratiotes survive winter in Central Europe. Biolief. -Faro, International centre for coastal ecohydrology, p. 79. Javorič A. (2000): Zanimivosti flore železniških postaj Štajerske. V: Jogan N. (ur.): Zbornik izvlečkov referatov Simpozija Flora Slovenije 2000, 20. in 21. 10. 2000 v Ljubljani, str. 17-18, Botanično društvo Slovenije, Ljubljana. Jogan N. (2000): Razširjenost medvejk (Spiraea spp.) v Sloveniji. Annales. Series historia naturalis 10(1): 8190. Jogan N. (2005): Invazivne tujerodne vrste in mokrišča. V: G. Beltram (ur.): Novi izzivi za ohranjanje mokrišč v 21. stoletju. MOP, Ljubljana. Str. 73-79. Jogan N. (ur.) (2001): Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Jogan N., Plazar J. (1998): Lonicera japonica Thunb. - nova naturalizirana vrsta slovenske flore. Annales. Series historia naturalis 13: 125-128. Jogan N., Vreš B. (1998): Ambrosia artemisiifolia: Hladnikia 10: 45-47. Kebe L. (2008): Tujerodne rastline na Radenskem polju. Spletna stran: http://www.tujerodne-vrste.info/projekt/projekt-thuja/tujerodne-rastline-na-radenskem-polju/. Kus Veenvliet J., Humar M. (2011): Tujerodne vrste na zavarovanih območjih. Poročilo o aktivnosti za krepitev zmogljivosti v sklopu projekta WWF Zavarovana območja v dinarski regiji. Martinčič A. (2003): Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2/1: 91-166. Petkovšek V. (1953): Prispevki k adventivni flori Slovenskega ozemlja. Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana 1: 68-79. Petras Sackl. T, Menegalija T. (2012): Tujerodne rastlinske vrste na območju Triglavskega narodnega parka: vrstna sestava, značilna rastišča in upravljanje. Acta Triglavensia 1: 5-22. Pyšek P. & al. (2010): Mapping Invasion by Alien Plants in Europe. V: Settele J. & al.: Atlas of Biodiversity Risk. Pensoft Publishers. pp. 146-147. Richardson D. M., Pyšek P., Rejmanek M., Barbour M. G., Panetta F. D., West C. J. (2000): Naturalization and invasion of alien plants: concepts and definitions. Diversity and Distributions 6: 93-107. Schreiner H. (1886): Borba za obstanek. Kres (Celovec) 6(2): 97-111. Scopoli J. A. (1760): Flora Carniolica. (1: 1-448; 2: 1-496). Shaw R. H., Bryner S., Tanner R. (2009): The life history and host range of the Japanese knotweed psyllid, Aphalara itadori Shinji: Potentially the first classical biological weed control agent for the European Union. Biological Control 49(2): 105-113. Strgulc Krajšek S., Jogan N. (2004): Epilobium ciliatum Raf., a new plant invader in Slovenia and Croatia. Acta Bot. Croat. 63(1): 49-58. Strgulc Krajšek S., Jogan N. (2011): Rod Fallopia Adans. v Sloveniji. Hladnikia 28: 17-40. Turk B. (1990): Ruderalna in adventivna flora Ljubljane. Scopolia 23: 1-24. Walter. J. & al. (2002): Pflanzen und Pilze. V: Essl F., Rabitsch W. (ur.): Neobiota in Österreich. Wien: Umweltbundesamt. pp. 46-195. 10 TUJERODNE VRSTE ŽIVALI 10.1 Tujerodne vrste rakov (Crustacea) celinskih voda v Sloveniji Al VREZEC, Anton BRANCELJ Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana 10.1.1 Problematika pojavljanja tujerodnih vrst rakov v celinskih vodah Tujerodne vrste rakov so ena uspešnejših invazivnih skupin v celinskih vodah Evrope (Hänfling & al. 2011). Gre predvsem za generalistične in omnivore vrste z r-strategijo preživetja, ki hitro spolno dozorijo in imajo visoko produkcijo jajc oziroma mladičev. Z mesta vnosa se širijo tako pasivno (z vodnim tokom), kot aktivno proti toku ali celo po kopnem (Hänfling & al. 2011). Osebki so tolerantni na vrsto sicer omejujočih dejavnikov v vodah, kot je na primer količina raztopljenega kisika in slanost. Plenijo različne tipe plena, od rastlinskih do živalskih virov, prehranjujejo pa se tudi z odmrlo biomaso. Tujerodne vrste potočnih rakov, ki so bolje preučene, v Evropi predstavljajo svojevrstni problem, saj niso le močni tekmeci domorodnim vrstam, temveč so tudi prenašalci bolezni, kot je račja kuga, ki je dodobra zdesetkala populacije domorodnih vrst rakov (Souty-Grosset & al. 2006). 10.1.2 Problematika v Sloveniji V Sloveniji je v celinskih vodah bolje poznana zgolj problematika tujerodnih vrst potočnih rakov (Astacoidea) in manj ostalih vrst rakov. Na ozemlju Slovenije smo do danes v prosti naravi registrirali dve vrsti tujerodnih potočnih rakov, in sicer signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) iz Severne Amerike v rekah Muri in Dravi (Govedič 2006) in rdečeškaijevca (Cherax quadricarinatus) iz Avstralije v termalni mrtvici Topla pri Čatežu (Jaklič & Vrezec 2011). Signalni rak je bil v Sloveniji v reki Muri prvič odkrit leta 2003, v letu 2007 pa še v Dravi (Bertok & al. 2003, Hudina & al. 2009), pri čemer gre za širjenje iz naturalizirane populacije v Avstriji (Füreder 2009). Vrsta je danes že dosegla sotočje Mure in Drave na Hrvaškem in se širi že tudi gorvodno po reki Dravi, nazaj proti Sloveniji (Hudina & al. 2009). Predstavlja eno bolj invazivnih tujerodnih živalskih vrst pri nas z velikim potencialom širjenja. Zadnje raziskave na Muri kažejo, da se sicer že zelo številčna populacija v glavnem toku reke Mure širi tudi v pritoke, kjer živijo domorodne vrste, kot sta koščak (Austropotamobius torrentium) in jelševec (Astacus astacus) (Govedič & al. 2011). Populacija v reki Muri je tudi nosilec povzročitelja račje kuge oomicete Aphanomyces astaci, čeprav je okuženost osebkov v populaciji zaenkrat še nizka (Kušar & al. 2012). Sicer se signalni rak v reki Muri že vključuje v trofično verigo ekosistema, saj so bili ostanki najdeni v iztrebkih vidre (Lutra lutra), ki tako lahko vsaj delno prispeva k zmanjševanju populacije signalnega raka v reki (A. Vrezec, neobjav.). Rdečeškarjevec je izvorno tropska vrsta, ki je trenutno omejena le na termalno mrtvico Topla pri Čatežu, torej na mesto vnosa. V mrtvici je bila vrsta prvič ugotovljena leta 2009. Po ujetih odraslih samicah in samcih ter mladih osebkih sklepamo, da je to samoobnavljajoča se in naturalizirana populacija (Jaklič & Vrezec 2011). Glede na velikosti odraslih osebkov in predhodne raziskave vodne flore in favne v mrtvici (Šajna & al. 2007, Poboljšaj & al. 2008, Slatner 2008) sklepamo, da so bili osebki v mrtvico vneseni med letoma 2005 in 2007. Verjetni vir vnosa je v letu 2007 uradno vzpostavljena gojilnica rdečeškarjevcev v bližini mrtvice (ARSO 2009). Vendar tudi drugi namerni načini vnosov niso izključeni, na primer izpuščanje akvarijskih živali. Rdečeškaijevec je vrsta, ki jo je mogoče živo kupiti v akvarijskih trgovinah po Sloveniji (neobjav. podatki). Kot kaže, zaenkrat okoljski dejavniki (zlasti temperatura) preprečujejo širjenje osebkov iz mrtvice v bližnjo strugo reke Save. Populacija je zaenkrat še omejena le na skozi vse leto tople dele mrtvice (slika 1; Jaklič & Vrezec 2011). Temperatura je ključni dejavniki, ki vpliva na rast in razmnoževanje. Temperatura vode v mrtvici se od najtoplejšega dela, kjer doseže tudi do 42 °C, postopno ohlaja proti iztoku v reko Savo. Rdeče škarjevci so najpogostejši v delu s temperaturo vode od 25 do 30 °C. Najdene so bile tudi samice z jajci in mladi osebki, vrsta pa danes očitno povečuje populacijo (Jaklič et al. v pripravi). Mrtvica je namreč porasla s tujerodno vodno solato (Pistia stratiotes), ki je prehransko ugodna zlasti za razvoj mladih rakov (Jones 1995). Na podlagi podatkov o temperaturah vode v bližnji reki Savi lahko pričakujemo vsaj občasno pojavljanje vrste tudi izven mrtvice, zlasti v poletnem času. Večji osebki pa bi domnevno lahko preživeli tudi zimsko obdobje v reki Savi (Jaklič & Vrezec 2011). Kljub temu pa je uspešno razmnoževanje izven mrtvice manj verjetno, čeprav obstaja tudi verjetnost potencialnega prilagajanja vrste novim okoljskim razmeram in posledično premiku t.i. klimatske niše (Broennimann & al. 2007). Ni znano, da bi se v mrtvici Topla kadarkoli prej pojavljali osebki kake domorodne vrste potočnega raka, čeprav so bili koščaki najdeni v neposredni bližini (Govedič & al. 2007). 0,14 -i 0,12 - > o 0,1 - 2 .S o V) 0,08 - O ro ro C > 0,06 - ro OD CC 0,04 - 0,02 - T 45 A B C cone 40 & i-[ 35 -g o > 30 £ 25 1 o. 20 o 15 - -- 10 ro c .£5 '■a o Slika 1: Razporeditev vzpostavljene populacije rdečeškarjevca (Cherax quadricarinatus) v termalni mrtvici Topla (po Jaklič & Vrezec 2011). Stolpci predstavljajo relativno gostoto rakov, črta pa mediano letne temperature vode po conah (A-E) v mrtvici Topla. Glede na razvoj populacij tujerodnih vrst potočnih rakov v sosednjih državah je v prihodnje v Sloveniji pričakovati še invazijo vsaj dveh tujerodnih vrst in sicer trnavca (Orconectes limosus) iz Hrvaške in rdečega močvirskega raka (Procambarus clarkii) iz Italije. Invazijo trnavca pričakujemo na rekah Dravi in Savi. Vrsta se pospešeno širi dolvodno po reki Donavi, kjer je prodrla že vse do Romunije (Parvulescu & al. 2009). Širjenje vrste dolvodno po Donavi je potekalo dokaj hitro s hitrostjo med 12 in 84 km na leto, na Hrvaškem pa se trenutno trnavec že širi gorvodno po reki Dravi s 5 0 0 precej manjšo hitrostjo 2,5 km na leto (Hudina & al. 2009). To pomeni, da bo vrsta dosegla Slovenijo najkasneje v 100 letih, kar je groba ocena (dolžina reke Drave na Hrvaškem je 305 km). Precej bolj pereča je situacija glede rdečega močvirskega raka, ki se z veliko hitrostjo širi po Italiji in se je razširil že praktično do meje s Slovenijo (Aquilioni & al. 2011). Dodatno nevarnost invazije rdečega močvirskega raka v Sloveniji predstavlja trgovina z živili in akvarijskimi organizmi. Živega rdečega močvirskega raka je namreč mogoče kupiti kot akvarijsko žival v slovenskih zootrgovinah (Dolenc & Jamnik 2009). Poleg tega je mogoče žive rake kupiti v prosti prodaji za kulinarične namene v ribarnicah večjih trgovskih centrov v Sloveniji. Rdečega močvirskega raka smo v letu 2011 registrirali v ribarnici večjega trgovskega centra v Ljubljani (po poreklu iz Italije). Izmed petih kupljenih osebkov je v akvariju preživela ena samica, ki je bila oplojena in uspešno vzredila 167 mladičev (Vrezec v pripravi). Pri rdečem močvirskem raku, ki sodi med 100 najbolj invazivnih vrst v Evropi (DAISIE 2009), imamo opraviti s kar dvema potencialnima viroma vnosa: (1) naravno širjenje iz naturaliziranih populacij (iz Italije) in (2) vnos živih osebkov v vodotoke zaradi nenadzorovane trgovine z živimi raki. Ob tem je potrebno opozoriti, da je na slovenskem trgu mogoče za kulinarične namene kupiti tudi druge vrste tujerodnih vrst rakov, ki lahko v Sloveniji potencialno razvijejo naturalizirane ali celo invazivne populacije, ozkoškaijevec (Astacus leptodacytlus), po poreklu večinoma iz Armenije in Turčije, in ameriški jastog (Homarus americanus), ki je grožnja predvsem morskim ekosistemom (Govedič 2006, A. Vrezec neobjav. podatki). Nadalje je tudi v trgovinah z domačimi živalmi mogoče kupiti vrsto drugih tujerodnih rakov, katerih potencial invazivnosti v Sloveniji ni preverjen, npr. potočni raki rodov Procambarus, Cambarellus in Cherax, kozice rodu Neocardinia in rakovice rodov Geosesarma in Cardisoma (Dolenc & Jamnik 2009, A. Vrezec neobjav. podatki). Seznam je gotovo nepopoln in samo ilustrira problematiko, ki je še zdaleč ni raziskana in ovrednotena, kakor tudi ne nadzorovana v Sloveniji. Vsi ti viri predstavljajo potencialno veliko nevarnost novih vnosov tujerodnih vrst v okolje v Sloveniji, primer rdečeškaijevca in nekaterih drugih tropskih vrst pa kaže na možnost naturalizacije tudi teh na zmerne klimate manj prilagojenih vrst v Sloveniji. Druga problematika tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji pa se kaže tudi v primerih razseljevanja nekaterih sicer domorodnih vrst, zlasti jelševca (Astacus astacus), v potoke, kjer se ti niso naravno pojavljali. Ta razseljevanja so bila del načrta repopulacije potokov po epidemiji račje kuge v začetku 20. stoletja, ki pa niso upoštevala naravnih vzorcev razširjenosti domorodnih vrst, zlasti vrst rodu Austropotamobus (Budihna 1996, Bertok & al. 2003, Govedič 2006). Med predstavniki drugih skupin rakov je za Slovenijo znan le podatek o naselitvi vodne bolhe vrste Daphnia parvula, ki je bila v Evropo zanešena iz Severne Amerike (na vojaški opremi) in se je razširila po večjem delu Severne in Srednje Erope (Petkovski 1990). V Sloveniji je (verjetno) razširjena po večini akumulacij na Štajerskem in v Prekmuiju (Brancelj 1992). Od drugih vrst rakov so na seznamu potencialnih invazivnih vrst še postranice (Amphipoda), ki se širijo po rekah navzgor iz črnomorskega povodja in so se naselii že po večjem delu zahodne Evrope, ko je bil odprt kanal Ren - Maina - Donava. Zaenkrat v Sloveniji še niso bile zabeležene. Po ustnih podatkih hrvaških raziskovalcev pa so jih že opazili v Savi v okolici Zagreba in sicer vrsti Dikerogammarus villosus in D. haemobaphes. Tako je le še vprašanje časa, kdaj se bodo pojavile tudi v Sloveniji. Pričujoči seznam tujerodnih vrst rakov v Sloveniji je tako nepopoln in zgolj preliminaren, saj je raziskanost in problematika drugih skupin rakov, razen naddružine Astacoidea, precej manjša, a v Evropi dokaj pereča s številnimi tujerodnimi vrstami (npr. Gherardi & al. 2008, Hänfling & al. 2011). 10.1.3 Ogroženost in izpodrivanje avtohtonih vrst Najbolj je poznana ogroženost domorodnih vrst potočnih rakov. V Evropi so danes po ocenah namreč populacije tujerodnih vrst potočnih rakov že večje od domorodnih (Holdich et al. 2009). Ogrožanje domorodnih vrst s strani tujerodnih je lahko neposredno pred fizičnega izrivanja, teritorialnosti in tekmovanja ali posredno prek širjenja bolezni, kar je prepoznano tudi kot eden glavnih razlogov upadanja populacij domorodnih vrst (Souty-Grosset & al. 2006). Gre za več bolezni, ki jih prenašajo tujerodne vrste, med najbolj nevarnimi pa je račja kuga, ki jo povzorča oomiceta Aphanomyces astaci (Edgerton & al. 2002). Bolezen je ameriškega izvora in je bila v Evropo vnesena v 1850-tih s severnoameriškimi vrstami potočnih rakov, ki so na parazita koevoluirani oziroma imuni (Alderman 1996, Cerenius & al. 2003). Račja kuga je povzročila masovne pomore domorodnih rakov v Evropi konec 19. in v začetku 20. stoletja (Alderman 1996, Souty-Grosset & al. 2006, Kozubikova & al. 2008). V Sloveniji so bili izbruhi račje kuge z masovnimi pomori domorodnih potočnih rakov v obdobju med letoma 1880 in 1909 (Franke 1889, Hubad 1894, Šulgaj 1937). Račja kuga se je razširila iz Podonavja v porečja Drave, Kolpe, Krke, Mure in Save (slika 2). Kasneje račja kuga v Sloveniji ni bila več potrjena in tudi nekatere naselitve jelševca so bile uspešne (Budihna 1996, Bertok et al. 2003, Govedič 2006). Glede na to, da povzročitelj račje kuge Aphanomyces astaci ne more preživeti daljše obdobje brez račjega gostitelja, postanejo potoki čez čas zopet sterilni (Souty-Grosset & al. 2006), kar je vodilo v verjetno uspešno repopulacijo domorodnih vrst (Govedič et al. 2007). Novi vdori invazivnih vrst v Sloveniji pa predstavljajo zopet nov rezervoar povzročitelja račje kuge v Sloveniji, saj je bila prisotnost oomicete potrjena v murski populaciji signalnega raka (Kušar & al. 2012). Račja kuga se namreč s tujerodnimi severnoameriškimi vrstami potočnih rakov, zlasti signalnega raka, rdečega močvirskega raka in trnavca, zopet širi po Evropi (Oidtmann & al. 1999, Dieguez-Uribeondo 2006, Kozubikova & al. 2006, 2008, 2010). Ukrepov za spremljanje in zajezitev bolezni se trenutno v Sloveniji ne izvaja. Poznavanje razširjenosti vrste Daphniaparvula in vpliva na vodne ekosisteme podrobneje ni poznano. Glede na to, da naseljuje vode, kjer je veliko rib, je njena populacija kontrolirana s strani rib. Večji problem predstavljajo vrste iz rodu Dikerogammarus, kjer vrsto D. villosus v zahodni Evropi poimenujejo kar morilska postranica (killer shrimp). Osebki te vrste so zelo agresivni in poškodujejo ali ubijajo osebke drugih vrst, čeprav ni nujno, da se potem z njimi tudi hranijo. Tako močno vplivajo na združbe in posledično na delovanje celotnega ekosistema. Slika 2: Rekonstrukcija razširjenosti račje kuge v Sloveniji med leti 1880 in 1909 (karto izdelal Andrej Kapla). 10.1.4 Ogroženost naravnih habitatnih tipov Tujerodne vrste potočnih rakov predstavljajo eno glavnih biotskih groženj za ekosisteme celinskih voda v Evropi, saj lahko kot omnivori plenilci bistveno vplivajo na spremembe vodnih združb. To obsega tako fizično spreminjanje vodotokov in obrežja, kot neposredne vplive na favno in floro. Iz Italije je znan primer, ko je higrofilna vrsta povodnega krešiča (Carabus clatratus) izumrla zaradi plenjenja tujerodnega rdečega močvirskega raka (Casale & Busato 2008). V splošnem so pri rdečem močvirskem raku ugotovili velike spremembe v invadiranem habitatu z 99 % redukcijo rastlinske zarasti, 71 % zmanjšanjem združbe makroinvertebratov, 83 % redukcijo števila dvoživk in 52 % zmanjšanje števila vodnih ptic (Souty-Grosset & al. 2006). Zaradi prisotnosti vodnih bolh naravni habitati niso ogroženi, prisotnost postranic iz rodu Dikerogammarus pa lahko vodi do občutnih sprememb v habitatih oz. celotnih ekosistemih. Pri nas vplivi tujerodnih vrst rakov na habitatne tipe in ekosisteme zaenkrat niso preučeni. 10.1.5 Ogroženost zavarovanih območij Potencialno lahko tujerodne vrste rakov, zlasti potočnih rakov, bistveno spremenijo vodne ekosisteme. Pri nas so tujerodni raki poznani le iz Natura 2000 območij ob reki Muri in Dravi, vendar vplivi do sedaj niso bili ovrednoteni in preučevani. 10.1.6 Glavni vektorji vnosa in širjenja Najpomembnejši vektorji širjenja tujerodnih vrst rakov v Evropi so (Hänfling & al. 2011): (1) namerni vnosi za potrebe vzreje (pobegi iz gojišč in ljubiteljski izpusti iz akvarijev), (2) širjenje prek sistema umetnih kanalov, ki povezujejo sicer naravno nepovezana vodna telesa in (3) transport (balastne vode, zlasti pri prenosih iz črnomorskega v severno-atlantsko oziroma jadransko porečje, v redkejših primerih tudi drugače, kot trajna jajca npr. na vojaški opremi, pritrjeni na čolnih ipd.). Viri invazivnih vrst rakov v Sloveniji so predvsem: (1) naravno širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij in (2) namerni vnosi zaradi gojenja v kulinarične ali okrasne namene (tu štejemo tudi trgovine z živili in domačimi živalmi). 10.1.7 Možnosti monitoringa Ker so raki ena najpomembnejših skupin invazivnih vodnih živalskih vrst, je vzpostavitev monitoringa invazivnih tujerodnih rakov ključna. Razlog za to je velik potencial širjenja invazivnih vrst iz naturaliziranih populacij iz sosednjih držav. Zgodnje odkrivanje populacijskih zametkov je ključno za učinkovito zajezitev širjenja in omejevanja škode (Lockwood & al. 2007). V ta namen bi bilo potrebno na mestih pričakovanih vdorov vrst v vodotoke v Sloveniji nujno vzpostaviti redna vsakoletna vzorčenja, zlasti na vodotokih ob hrvaški in italijanski meji. Zaradi velike nevarnosti širjenja rdečega močvirskega raka v Slovenijo iz Italije je potrebno izdelati strategijo monitoringa in ukrepov omejevanja širjenja vrste v Slovenijo, saj je ta med najbolj invazivnimi vrstami v Evropi, za katero so znane tako ekonomske kot ekosistemske posledice. Monitoring je potrebno izvajati tudi pri že prisotnih populacijah tujerodnih vrst rakov v Sloveniji. To velja tako za signalnega raka kot za rdečeškarjevca in sicer zaradi širjenja v druge vodotoke. Prav tako je zaradi velike nevarnosti namernih vnosov tujerodnih vrst rakov potrebno redno spremljati vode v okolici večjih mest, kjer je nevarnost vnosov največja. Z odkritjem prisotnosti račje kuge v Sloveniji (Kušar & al. 2012) je zaradi velike nevarnosti ponovne epidemije pri nas potrebno izvajati reden nadzor širjenja bolezni, zlasti iz znanih, oziroma ugotovljenih žarišč. Prva raziskava je prisotnost bolezni potrdila pred izbruhom epidemije s pomočjo molekularnih tehnik, potreben pa je pregled zdravstvenega stanja račjih populacij po Sloveniji, z namenom detekcije žarišč bolezni in opredelitvijo ranljivih območij. Za ugotavljanje prisotnosti tujerodnih vrst postranic se prav tako pripravi strategija monitoringa na vstopnih točkah v Slovenijo (reke Sava, Drava in Mura). Tam se monitoring lahko izvaja skupaj z monitoringom potočnih rakov. Znotraj Slovenije se ugotavljanje njihove prisotnosti vključi v redni monitoring kakovosti površinskih voda, ki jih izvaja ARSO v skladu z vodno direktivo (WFD) kot razširitev povezano z ugotavljanjem invazivnih vrst rakov in tudi drugih invazivnih vodnih vrst (metode vzorčenja predvsem večjih vrst so namreč nekoliko drugačne od obstoječe metodologije monitoringa). Povzetek predlaganih oblik monitoringa tujerodnih vrst rakov v Sloveniji: 1. Monitoring voda s pričakovanim vdorom tujerodnih vrst rakov zaradi naravnega širjenja iz sosednjih držav 2. Monitoring že prisotnih naturaliziranih populacij tujerodnih vrst rakov v Sloveniji z namenom ugotavljanja širjenja v nove vodotoke in omejevanja le tega 3. Monitoring voda okoli večji mest, kjer je nevarnost namernih vnosov tujerodnih vrst največja 4. Monitoring povzročitelja račje kuge oomicete Aphanomyces astaci. 10.1.8 Možnosti nadzora Nadzor nad tujerodnimi vrstami rakov je možno izvajati na dveh nivojih in sicer (1) kot preventivni nadzor, pri čemer omejujemo vnose tujerodnih vrst v naravno okolje in (2) kot eradikacija, katere cilj je iztrebljenje, zmanjšanje ali vsaj omejitev širjenja populacij invazivnih vrst. Tujerodno vrsto z naturalizirano populacijo je namreč praktično nemogoče iztrebiti (Lockwood & al. 2007). Pri preventivnem nadzoru predlagamo poostren inšpekcijski nadzor nad trgovinami, ki prodajajo žive rake. Pri tem je potrebno doseči popolno prepoved prodaje in uvoza potencialno invazivnih vrst in vrst, ki so se izkazale invazivne drugod po Evropi in jih navaja seznam DAISIE. Pri tem je potrebno izpostaviti nekaj bolj invazivnih vrst, za katere bi bilo potrebno izvajati tako inšpekcijski nadzor v trgovinah (preprečevanje vnosa) kot na terenu (preprečevanja širjenja nastajajočih populacijskih zametkov): Dikerogammarus villosus, Astacus leptodactylus, Pacifastacus leniusculus (še posebej prenosi izven znanega območja razširjenosti), Procambarus clarkii in druge vrste rodu Procambarus, Orconectes limosus in druge vrste rodu Orconectes, Cherax destructor, C. tenuimanus in kitajska volnoklešča rakovica Eriocheir sinensis. Na primeru postranic je potreben nadzor pri prevozu čolnov, kjer se lahko v lužah, ki se nahajajo v prekatih ali na dnu čolnov, nahajajo tudi živi primerki invazivnih vrst. Pri ugotovitvi prisotnosti teh vrst v Sloveniji, je potrebno urgentno ukrepanje! Ob tem je potrebno opozoriti, da je potrebno izdelati ocene tveganja za vse vrste rakov (npr. Tricarico & al. 2010 za Italijo), ki se pri nas prodajajo živi, saj lahko tudi nekatere sicer tropske vrste vzpostavijo prostoživeče populacije pri nas, npr. rdečeškaijevec. Ena od možnosti so tudi ekofiziološka vrednotenja potenciala invazivnosti s primerjavo tujerodnih in domačih vrst (npr. Simčič & al. 2012). Pri preprečevanju namernih vnosov, zlasti akvarijskih vrst v naravo, je kot preventiven ukrep dokaj učinkovit tudi sistem ozaveščanja, pri čemer je potrebno podati rešitve, kam naj žival, ki so se je lastniki naveličali, ljudje oddajo. Eradikacija že vzpostavljenih populacij je navadno izjemno draga in omogoča le začasno zmanjšanje populacij, ne pa tudi celovite rešitve problema. Na primer, na Škotskem znašajo stroški eradikacije signalnega raka nekaj več kot 300.000 EUR vsakih pet mesecev (Hänfling & al. 2011), podobno pa je tudi v Italiji glede eradikacije rdečega močvirskega raka (Life projekt RARITY). Zaradi tega se preventivni nadzor priporoča kot ključni. 10.1.9 Znane ocene stroškov povzročene škode Pri tujerodnih rakih so ugotovili vrsto negativnih vplivov po vnosu v naravno okolje, med katerimi so najpomembnejši (Hänfling & al. 2011): spremembe trofičnih interakcij v ekosistemu, tekmovanje z domorodnimi vrstami, prenos novih bolezni, spremembe habitata in spremembe ekosistemskih storitev. Pri nekaterih večjih vrstah, npr. rdeči močvirski rak, pa lahko zaradi kopanja rovov v brežine, prihaja do sesedanja le teh in do večjih ekonomskih škod. 10.1.10 Ogroženost domorodnih vrst rakov zaradi ITV Glej poglavje 10.1.3. 10.1.11 Literatura Alderman D. J. (1996): Geographical spread of bacterial and fungal diseases of crustaceans. Rev. Sci. Tech. Off. Int. Epizoot. 15: 603-632. Aquiloni L., Martin M. P., Gherardi F., Dieguez-Uribeondo J. (2011): The North American crayfish Procambarus clarkii is the carrier of the oomycete Aphanomyces astaci in Italy. Biol. Invasions 13: 359367. ARSO (2009): Seznam opravljenih presoj tveganj za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodnih vrst rastlin in živali v skladu s Pravilnikom o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Uradni list RS, št. 43/02). http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivalske%20vrste/Presoja%20tveganja%20za%20naravo/Presoje %20tveganja%20-%20studije.pdf. Bertok M., Budihna N., Povž M. (2003): Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, Ribe (Pisces), Piškurji (Cyclostomata), Raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana. Brancelj A. (1992): Pregled zooplanktona rakov (Crustacea: Copepoda, Cladocera) in žuželk (Insecta: Diptera) v večjih stojeih vodah Slovenije. Ichthyos 11: 31-42. Broennimann O., Treier U. A., Müller-Schärer H., Thuiller W., Peterson A. T., Guisan A. (2007): Evidence of climatic niche shift during biological invasion. Ecology Letters 10: 701-709. Budihna N. (1996): Potočni raki (Astacidae). In: Gregori J., Martinčič A., Tarman K., Urbanc-Berčič O., Tome D., Zupančič M. (ur.): Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. str. 228-233. Casale A., Busato E. (2008): A real time extinction: the case of Carabus clatratus in Italy (Coleoptera Carabidae). In: Penev L., Erwin T., Assmann T. (ur.) Back to the roots and back to the future? Towards a new synthesis between taxonomic, ecological and biogeographical approaches in carabidology. Pensoft Publishers (Sofia-Moscow). Cerenius L., Bangyeekhun E., Keyser P., Söderhäll I.. Söderhäll K. (2003): Host prophenoloxidase expression in freshwater crayfish is linked to increased resistance to the crayfish plague fungus, Aphanomyces astaci. Cell Microbiol 5: 353-357. Dieguez-Uribeondo J. (2006): The dispersion of the Aphanomyces astaci - carrier Pacifastacus leniusculus by humans represents the main cause of disappearance of the indigenous crayfish Austropotamobius pallipes in Navarra. B. Fr. Peche Piscic 380-381: 1303-1312. Dolenc B., Jamnik M. (2009): Invazivne vrste akvarijskih/terarijskih živali in rastlin v slovenskih ZOO trgovinah. Študija v sklopu projekta Tujerodne vrste - prezrta grožnja. Društvo osveščenih akvaristov in vivaristov Akvaviva, Ljubljana. http://www.tujerodne-vrste.info/publikacije/Zootrgovine_studija.pdf. Edgerton B. F., Evans L. H., Stephens F. J., Overstreet R. M. (2002): Synopsis of freshwater crayfish diseases and commensal organisms. Aquaculture 206: 57-135. Franke J. (1889): Zur Krebsfrage in Krain. Mitteilungen des österreichischen Fischvereins, Wien: 2-7. Füreder L. (2009): Flusskrebse: Biologie-Ökologie-Gefährdung. Folio Verlag, Bozen. Gherardi F., Bertolino S., Bodon M., Casellato S., Cianfanelli S., Ferraguti M., Lori E., Mura G., Nocita A., Riccardi N., Rossetti G., Rota E., Scalera R., Zerunian S., Tricarico E. (2008): Animal xenodiversity in Italian inland waters: distribution, modes of arrival, and pathways. Biological Invasions 10: 435-454. Govedič M. (2006): Potočni raki Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Govedič M., Bedjanič M., Grobelnik V., Kapla A., Kus Veenvliet J., Šalamun A., Veenvliet P., Vrezec A. (2007): Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s predlogom spremljanja stanja - raki. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Govedič M., Bedjanič M., Vrezec A., Šalamun A. (2011): Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 87 str. Hänfling B., Edwards F., Gherardi F. (2011): Invasive alien Crustacea: dispersal, establishment, impact and control. BioControl 56: 573-595. Holdich D. M., Reynolds J. D., Souty-Grosset C. Sibley P. J. (2009): A review of the ever increasing threat to European crayfish from non-indigenous crayfish species. Knowl. Manag. Aquat. Ec. 394-395: 11. Hubad J. (1894): O račji kugi. Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani, Ljubljana: 15-23. Hudina S, Faller M., Lucic A., Klobučar G., Maguire I. (2009): Distribution and dispersal of two invasive crayfish species in the Drava River basin, Croatia. Knowl. Manag. Aquat. Ec. 394-395: 09. Jaklič M., Vrezec A. (2011): The first tropical alien crayfish species in European waters - the redclaw Cherax quadricarinatus. Crustaceana 84: 651-665. Kozubikova E., Petrusek A., Duriš Z., Kozak P., Geiger S., Hoffmann R., Oidtmann B. (2006): The crayfish plaque in the Czech Republic - review of recent suspect cases and pilot detection study. B. Fr. Peche Piscic 380-381: 1313-1323. Kozubikova E., Petrusek A., Duriš Z., Martin M. P., Diéguez-Uribeondo J. Oidtmann B. (2008): The old menace is back: Recent crayfish plague outbreaks in the Czech Republic. Aquaculture 274: 208-217. Kozubikova E., Puky M., Kiszely P., Petrusek A. (2010): Crayfish plague pathogen in invasive North American crayfish species in Hungary. J. Fish Dis. 33: 925-929. Kušar D., Vrezec A., Ocepek M., Jenčič V. (2012): Crayfish plague in Slovenia: first report of the plague agent Aphanomyces astaci. In: Klinkon M., Ježek J., Starič J. (ur.): 15th Congress of the International Society for Animal Clinical Pathology [also] 14th Conference of the European Society of Veterinary Clinical Pathology, Ljubljana, Slovenia, 3rd-7th July, 2012. Ljubljana: Veterinary Faculty. str. 146. Lockwood J. L., Hoopes M. F., Marchetti M. P. (2007): Invasion Ecology. Blackwell Publishing, Oxford. Oidtmann B., Cerenius L., Schmid I., Hoffmann R., Sôderhâll K. (1999): Crayfish plaque epizootics in Germany - classification of two German isolates of the crayfish plaque fungus Aphanomyces astaci by random amplification of polymorphic DNA. Dis. Aquat. Org. 35: 235-238. Pârvulescu L., Paloç C., Molnar P. (2009): First record of the spiny-cheek crayfish Orconectes limosus (Rafinesque, 1817) (Crustacea: Decapoda: Cambaridae) in Romania. North-West J. Zool. 5: 424-428. Petkovski S. T. (1990): Nachweise von Daphniapullicaria Forbes, 1893 emend. Hrbaček (1959) und Daphnia parvula Fordyce, 1901 in Jugoslawien (Crustacea, Cladocera, Anomopoda). Mitt(eilung) Hamb(urg) Zool(ogische) Mus(eum) Inst(itut) 87: 261-272. Poboljšaj K., Vamberger M., Žagar A., Govedič M., Cipot M., Lešnik A. (2008): Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na močvirski sklednici (Emys orbicularis) na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice. In: Govedič M., Lešnik A., Kotarac M. (ur.): Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice (končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. str. 541-607. Simčič T., Pajk F., Brancelj A., Vrezec A., (2012): Preliminary multispecies test of a model for non-lethal estimation of metabolic activity in freshwater crayfish. Acta biologica Slovenica 55(1): 15-27. Slatner M. (2008): Dobrodošli v tropski Afriki pri Brežicah. Ribič 6: 160. Souty-Grosset C., Holdich D. M., Nôel P. Y., Reynolds J. D., Hauffner P. (ur.) (2006): Atlas of Crayfish in Europe. Muséum National d'Histoire Naturelle, Paris. Šajna N., Haler M., Škornik S., Kaligarič M. (2007): Survival and expansion of Pistia stratiotes L. in a thermal stream in Slovenia. Aquat. Bot. 87(1): 75-79. Šulgaj A. (1937): Naš potočni rak. Zveza ribarskih društev Dravske banovine, Ljubljana. Tricarico E., Vilizzi L., Gherardi F., Copp G. H. (2010): Calibration of FI-ISK, an Invasiveness Screening Tool for Nonnative Freshwater Invertebrates. Risk Analysis 30(2): 285-292. 10.2 Neobiota Slovenije - Pajki (Aranea) Rok KOSTANJŠEK Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za biologijo 10.2.1 Tujerodne vrste pajkov Zaradi velike vrstne pestrosti in zahtevne sistematike nekaterih družin so pajki v Sloveniji še vedno nepopolno raziskana skupina. Glede na vrstno pestrost pajkov v nekaterih primerljivih evropskih državah (Nentwig & al. 2011) pa lahko v Sloveniji k približno 720 poznanim vrstam pajkov upravičeno pričakujemo še nekaj sto novih vrst. S tega stališča v poročilu navedene tujerodne vrste pajkov Sloveniji predstavljajo manj kot odstotek vseh poznanih vrst pajkov v Sloveniji, ter z vidika vrstne pestrosti ne predstavljajo resne grožnje favni pakov Slovenije. Podobno kot v drugod po Evropi (Komposch 2002) je velika večina tujerodnih in invazivnih vrst pajkov tudi v Sloveniji praviloma vezana na človeška bivališča, urbana okolja ter človeško dejavnost, zlasti transport. Primer slednjega je najdba severnoameriške vrste Uloborus glomosus (Walckenaer, 1841) (Kuntner 1994) v rastlinjaku trgovskega centra, kamor je vrsta skoraj zagotovo zašla z rastlinami. Poleg omenjene naključno prinešene vrste pa nekatere tujerodne vrste v Sloveniji najdemo tudi v naravnih habitatih. Med slednje zagotovo sodi najdba sicer sinantropne vrste Psilochorus simoni (Berland, 1911) (Kostanjšek & Ramšak 2005) v Postonjski jami. Vrsta je bila v začetku prejšnjega stoletja zanešna iz subtropske Amerike v Francijo, od koder se kot sinantropna vrsta uspešno širi po Evropi (Fürst & Blandenier 1991). Vrsta je vezana na vlažne in temne habitate in jo v Evropi najdemo predvsem v kleteh. Njena prisotnost v postonjskem jamskem sistemu zaradi njene ekologije tako ne preseneča, medtem ko odsotnost poročil o prisotnosti vrste v človeških bivališčih po vsej verjetnosti lahko pripišemo predvsem relativno slabi raziskanosti pajkov v Sloveniji. Med tujerodne vrste v naravnih okoljih lahko v Sloveniji prištejemo tudi nedavno najdeno vrsto Theridula gonygaster (Simon, 1873) (Kostanjšek 2010). Vrsta je sicer opredeljena kot kozmopolitska (Platnick 2012), a je bila kljub intenzivni obarvanosti in izstopajoči obliki telesa v Evropi najdena le na Korziki (Simon 1873), v celinskem delu Italije (Stoch 2003) in v Španiji (Melic 2000). Ker je bila vrsta najdena na dveh lokalitetah v jugozahodni Sloveniji v eni sami sezoni (Kostanjšek 2010), po vsej verjetnosti ne gre za naključno zanešeno vrsto. V tretjo skupino tujerodnih vrst pajkov v Sloveniji lahko uvrstimo zelo pogoste sinantropne vrste, kot so na primer Pholcus phalangoides (Fuesslin, 1775), Tegenaria atrica C. L. Koch, 1843, Cheiracanthium mildei L. Koch, 1864 in Dyctina civica (Lucas, 1850). Kljub temu da imajo vse omenjene vrste holarktično oziroma kozmopolitsko razširjenost, kar postavlja pod vprašaj njihovo dejansko tujerodnost, pa jih večina podobnih študij obravnava kot potencialno invazivne vrste (e.g. Komposch 2002). Zlasti slednja D. civica je pogosto omenjena kot vrsta z ekonomskimi posledicami, saj je skupaj z vrsto Larinioides sclopetarius (Clerck, 1757) (Kuntner 1999) najpogostejši povzročitelj nezaželjih lis na pročeljih stavb v urbanih okoljih. Gledano v celoti, tujerodne vrste pajkov ne predstavljajo pomembnega dejavnika tveganja za naravna okolja in avtohtone vrste organizmov v Sloveniji, saj je njihov vpliv v veliki meri omejen na urbana okolja, v naravnih okoljih pa predstavljajo zanemarjiv delež. 10.2.2 Glavni vektorji vnosa in širjenja Večina tujerodnih vrst pajkov je v Slovenijo prišla po naravni poti, ki pri pajkih lahko vključuje tudi potovanje z zračnimi tokovi. Drugi najpogostejši vir razširjanja pa je naključen vnos s transportom. 10.2.3 Možnosti monitoringa in nadzora Monitoring tujerodnih vrst pajkov v Sloveniji ima nizko prioriteto, saj je njihov pričakovani vpliv v naravnem okolju in na avtohtone organizme zelo majhen. Izveedba monitoringa potencialno gospodarsko pomembnih vrst v urbanih okoljih pa vključuje vzorčenje pročelij zgradb z opaznimi ostanki prediva in drugih sinantopnih habitatov. 10.2.4 Literatura Fürst P.-A, Blandenier (1991): Psilochorus simoni (Berland, 1911) (Araneae, Pholcidae): Découvertes de nouvelles stations suisses et discussions de son écologie. Bull. Soc. Neuchâtel Sci. Nat. ii6 (i): 75-S5. Komposch C. (2002): Spinnentiere: Spinnen, Weberknechte, Pseudoskorpione, Skorpione (Arachnida: Araneae, Opiliones, Pseudoscorpiones, Scorpiones), V: Essl F. & Rabitsch W.: Neobiota in Östereich, Umweltbundesamt, Wien, 432 pp. Kostanjšek R., Ramšak L. (2005): Psilochorus simoni (Berland, 1911) (Araneae, Pholcidae), a new record for Slovenian fauna from Postonjska jama cave. Nat. Slov. 7(1): 37-40. Kostanjšek R., Celestina A. (200S): New records on synanthropic spider species (Arachnida: Araneae) in Slovenia. Nat. Slov. i0(i): 5i-55. Kostanjšek R. (2010): A contribution to the Slovenian spider fauna. I., Nat. Slov. 12(2): 23-33. Kratochvil J. (1934): Liste générale des Araignées en Yugoslavie. Prirodoslovne razprave, Ljubljana 2: 165-226. Kuntner M. (1994): Ameriški pajek Uloborus glomosus najden v Sloveniji. Proteus 57(3): 130. Kuntner M. (1999): Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije pajkov severovzhodne Slovenije (Arachnida: Araneae). Natura Sloveniae 1(1): 29-44. Melic A. (2000): Theridulagonygaster (Simon, 1S73) en España (Araneae: Theridiidae). Rev. Iber. Aracnol. i: 49-50. Nentwig W, Blick T, Gloor D, Hänggi A, Kropf C. (2011): Spiders of Europe. Version 6. www.araneae.unibe.ch. Nikolic F., Polenec A. (19S1): Catalogusfaunae Jugoslaviae III/4 Aranea. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. 131 str. Polenec A. (1962): Hišni pajki. Proteus 24(S): 20S-210. Platnick N. I. (2012): The world spider catalog, version 13.0. American Museum of Natural History. http://research.amnh.org/entomology/spiders/catalog/index.html Simon E. (1S73): Aranéides nouveaux ou peu connus du midi de l'Europe. Mém. Sci. Roy. Sci. Liège 2(5): 174. Stoch F. (2003): Checklist of the Italian fauna. Version 03.12.2003. http://www.faunaitalia.it/checklist/introduction.html. 10.3 Tujerodne vrste stenic (Hemiptera: Heteroptera) Andrej GOGALA Prirodoslovni muzej Slovenije Stenice so kljunate žuželke, ki hrano sesajo. Med njimi so plenilske, zajedavske, rastlinojede in vsejede vrste. Trgovina s sadikami okrasnega grmovja in drevja je glavni krivec za vnos mnogih tujerodnih rastlinojedih stenic v Evropo. Nekatere tujerodne plenilske vrste pa se uporabljajo v biotičnem zatiranju škodljivcev. Platanina čipkarka (Corythucha ciliata (Say, 1832)) je severnoameriška mrežasta stenica (družina Tingidae), v domovini razširjena vzhodno od Skalnega gorovja (Rabitsch 2008). Leta 1964 je bila najdena v severni Italiji (Padova), od koder se je hitro razširila po Evropi. Njene hranilne rastline so platane (Platanus spp.), ki so pri nas tudi tujerodne, sajene v parkih in drevoredih. Sesanje ličink in odraslih stenic (do 200 primerkov na list) povzroči razbarvanje listov ob listnih žilah in zmanjšano fotosintezo. Odrasli primerki prezimujejo pod lubjem platanine skorje. Platanina čipkarka se lahko širi z vetrom, pa tudi kot slepi potnik v oblačilih in avtomobilih. V Zagrebu so jo našli leta 1970, v Sloveniji pa je bila leta 1975 prisotna v Portorožu in Ljubljani (M. Gogala 1982). Danes je razširjena v mestih in krajih po celi državi (A. Gogala 2004). Nekateri domorodni plenilci plenijo tudi platanine čipkarke, med njimi je več vrst plenilskih stenic. Zaradi njihovega vpliva danes napadi čipkark niso več tako hudi kot v osemdesetih letih (Milevoj 2004). Med okoljsko sprejemljivimi načini zatiranja sta grabljenje in uničevanje odpadlega listja jeseni in lupljenje starih plasti lubja v novembru, kar stenicam onemogoča prezimovanje. Thujon in rožmarinovo olje, ki na stenice delujeta odvračalno, lahko nanesemo na lubje v jesenskem času, preden stenice poiščejo zavetje za prezimovanje (Rojht & al. 2009). Na ta način ohranimo lubje, ki ima dekorativno vrednost. Mrežasta stenica azalejina čipkarka (Stephanitis pyrioides (Scott, 1874)) je doma v vzhodni Aziji (Kitajska, Japonska, Koreja, Tajvan in Daljni vzhod Rusije). Po svetu se širi z okrasnimi rastlinami iz rodu Rhododendron, predvsem z vrstami, imenovanimi azaleje. Stenice s sesanjem poškodujejo njihove liste. Že leta 1905 so bile najdene na Nizozemskem, a se niso ohranile. V letih 1995 in 1998 so sledili novi vnosi na Nizozemsko in v druge evropske države. Leta 2009 so bile na močno poškodovanih listih japonske azaleje (Rhododendron japonicum) v Novi Gorici najdene ličinke, v laboratoriju vzrejene do odraslih primerkov (Gogala & Seljak 2010). Od kod so jih prinesli, ni znano. Vrsta ima 3-5 generacij v letu in prezimuje v obliki jajčec. Domovina storževe listonožke (Leptoglossus occidentalis Heidemann, 1910) je Severna Amerika zahodno od Skalnega gorovja. Od tam se je v drugi polovici 20. stoletja širila proti vzhodu in v devetdesetih dosegla vzhodno obalo. Uvrščamo jo v družino usnjatih stenic (Coreidae). V Evropi je bila najdena prvič leta 1999 v severni Italiji (Vicenza) (Rabitsch 2008). Leta 2003 smo večje število listonožk našli na Krasu, ko so septembra in oktobra iskale prezimovališče v hiši pod borovim nasadom (A. Gogala 2003, M. Gogala 2003). Leto kasneje so bile že najdene tudi v Ljubljani, Žireh in Posočju (Jurc & Jurc 2005). Danes so razširjene po večjem delu Slovenije (Gogala 2008). Storževe listonožke se hranijo s cvetovi, semeni, iglicami in mladimi storži iglavcev, predvsem borov (Pinus spp.). Ponekod so tudi škodljivci na pistaciji. Kalivost drevesnih semen se lahko močno zmanjša, vendar o škodi iz Evrope še ne poročajo. V drevesnicah v ZDA pa je pomemben škodljivec in ga zatirajo tudi s kemičnimi sredstvi (Jurc & Jurc 2005). Prezimujejo odrasle stenice, ki pogosto iščejo zavetje v zgradbah, kjer množično pojavljanje vznemirja ljudi. Širijo se same z letenjem, človek pa jih razširja s sadikami dreves in kot slepe potnike v transportu. V le nekaj letih se je vrsta razširila po večjem delu Evrope (Fent & Kment 2011). 10.3.1 Literatura Fent M., Kment P. (2011): First record of the invasive western conifer seed bug Leptoglossus occidentalis (Heteroptera: Coreidae) in Turkey. North-Western Journal of Zoology 7(1): 72-80. Gogala A. (2003): Listonožka (Leptoglossus occidentalis) že v Sloveniji (Heteroptera: Coreidae). Acta entomologica Slovenica 11(2): 189-190. Gogala A. (2004): Heteroptera of Slovenia, II: Cimicomorpha I. Annales, Annals for Istrian and Mediterranean Studies, Series historia naturalis 14(2): 237-258. Gogala A. (2008): Heteroptera of Slovenia, V: Pentatomomorpha II and additions to the previous parts. Annales, Annals for Istrian and Mediterranean Studies, Series historia naturalis 18(1): 91-126. Gogala A., Seljak G. (2010): Two new records of Heteroptera species in Slovenia. Acta entomologica Slovenica 18(1): 63-65. Gogala M. (1982): Platanina čipkarka, uvožena škodljivka platan. Proteus 44: 332-334. Gogala M. (2003): Stenica Leptoglossus occidentalis je že na slovenskem Krasu. Proteus 66(2): 80-81. Jurc D., Jurc M. (2005): Storževa listonožka (Leptoglossus occidentalis, Hemiptera: Coreidae) se hitro širi po Sloveniji. Gozdarski vestnik 63(2): 59-67. Milevoj L. (2004): The occurence of some pests and diseases on horse chestnut, plane tree and Indian bean tree in urban areas of Slovenia. Acta agriculturae Slovenica 83: 297-300. Rabitsch W. (2008): Alien True Bugs of Europe (Insecta: Hemiptera: Heteroptera). Zootaxa 1827: 1-44. Rojht H., Meško A., Vidrih M., Trdan S. (2009): Insecticidal activity of four different substances against larvae and adults of sycamore lace bug (Corythucha ciliata [Say], Heteroptera, Tingidae). Acta agriculturae Slovenica 93(1): 31-36. 1G.4 Diptera Maarten de GROOT National Institute of Biology & Slovenian Forestry Institute 1G.4.1 Introduction Díptera is one of the largest groups of insects in the world and comprises almost 125.000 species (Gullan & Cranston 2005). The species in the group radiated in several directions and adapted different larval feeding strategies (parasitoids, detritivores, phytophagous, etc) or differ highly in degree of specialisms (Speight & al. 2008). The large larval functional diversity and the ability of adults to fly can make diptera highly successful and therefore may survive in many habitats. They occupy many aquatic and terrestrial habitats. Additionally they have important negative and positive economical or health aspects (Speight & al. 2008). Many species are phytophagous and attack crops or are vectors of diseases. On the other hand, they can also operate as natural enemy of other economical pests (Speight & al. 2008). The ability to adapt to new environments and possible impact on economy and health makes this group potentially dangerous in case of invading other continents. In the recent years, two seminal works were published about alien invasive species in Europe (DAISIE 2009, Skuhrava & al. 2010). The consortium of DAISIE (2009) compiled a list of alien species in Europe, while Skuhrava and colleagues (2010) made an in depth review of alien diptera in Europe. In total 10,771 alien species were found in Europe (DAISIE 2009). Seven percent of the alien insects belong to the order of the diptera (Roques & al. 2009). In total 129 alien diptera were found in Europe, from which 98 species are alien to Europe and 31 species are alien within Europe (Skuhrava & al. 2010). The largest part of the invasive diptera are phytophagous or detrivores (Skuhrava & al. 2010). The research activity of diptera is very low in Slovenia. There are many publications about economical harmful diptera, especially for leafminers (Maček 1999) and gall forming diptera (Janežič 1989). Furthermore there are people active on some taxonomical groups (e.g. Empididae (Horvat 1995) and Syrphidae (De Groot & Govedič 2008)). There are some notes about some selected species (De Groot & al. 2007, Seljak 2011). In the work of Skuhrava and colleagues (2010) there is a list of alien species per countries, but recent new findings are not included. It only contains a list of species and was more focussed on the status of alien diptera on European scale than on national scale. It lacks the local status of the invasive species in Slovenia. There is a need to understand what are the knowledge gaps, potential risks and the potential new alien diptera for Slovenia. The aim was to review the current status of the alien diptera species in Slovenia. The focus is on 1) the alien species, 2) the time of arrival, 3) origin of the alien species, 4) the distribution around and within Slovenia, 5) the abundance, 6) dispersion rate, 7) feeding mode, 8) vulnerable habitats and 9) potential new alien species. When possible, recommendations are made for further management of alien diptera species and knowledge gaps are identified on the basis of this information. An extensive search was made in literature and databases, in order to get a good overview of alien diptera species in Slovenia. In total we found 18 species which were alien for or within Europe. One 10.4.2 Materials and methods species was excluded, because it is native in Slovenia (Skuhrava & al. 2010). Therefore analysis was done with only the 17 introduced species. The following data was found during the literature study: first year of occurrence, native range, occurrence in neighbouring countries, abundance, trend, distribution in Slovenia, habitat, vector of introduction and potential new alien species. Most of the data was found in the article of Skurhava and colleagues (2010). 10.4.3.1 Origin and arrival In total 18 species which are alien for or within Europe we also found in Slovenia (Table 1) (Skuhrava & al. 2010). One of these species, Monarthropalpus flavus, is considered native in Slovenia, but is introduced in other parts of Europe. The first record of an alien species was in 1959 (Fig. 1). Four species were discovered till the end of the eighties and then the bulk of the species were discovered in the last 20 years. In the last decade there were eight new species added to the fauna of Slovenia. Most of the species come from North America and Asia (Fig. 2). This is probably because these are continents with relatively similar climate. However also species from (sub) tropical countries are found. All of these species were brought to Europe by (accidental) transport. Within Europe it is more confusing, 10 of them were brought to Slovenia, five came by self-dispersion, while for two the way of introduction remains unknown. Species were observed in Slovenia 6-94 years after introduction in Europe with the median of the arrival time at 14 years. The record of Liriomyza trifolli was made in 1970 (Macek 1999), six year before the known initial introduction in France (Skuhrava & al. 2010). However, the relatively late arrival time can be attributed to an increase of people interested in diptera. 10.4.3 Results 6 5 O) -O 0 <1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Figure 1: Number of first observations of alien diptera species per year. 8 7 6 V) V t; d) J " O. kr> o 4 dj E3 n C 2 1 1 1 . 1 N Amerita Ccitr. And S Afrika Confinen America Asia tal Australas, a Figure 2: Native range of the alien diptera species. 10.4.3.2 Distribution and status Almost all of the species are known to occur also in the countries around Slovenia (Table 1). The countries with the most species also occurring in Slovenia are Austria (12), followed by Italy and Croatia (both 11) and Hungary (7). Only Stenodiplosis panici was not found in the surrounding countries (Skuhrava & al. 2010). Within Slovenia, the highest number of alien diptera species were found in the prealpine region (10), followed by the submediterranean region (9), the subpannonian region (6), the dinaric region (3), the predinaric region (3) and the alpine region (3) (Table 1). For three species there was no literature available. Liriomyza huidobrensis was found in 1999 a few glasshouses but was eradicated (EPPO 2000). Therefore no distribution could be determined. Figure 3: Abundance of alien diptera in Slovenia. Table 1: Distribution around and within Slovenia. Countries around Slovenia: Italy (I), Croatia (C), Hungary (H) and Austria (A). Biogeographic regions within Slovenia: Alpine region (AL), pre alpine region (PA), Dinaric alps (DN), pre Dinaric region (PD), Sub panonian region (SP), Sub Mediterranean region (SM). * shows the species which is considered to be native for Slovenia but are introduced in other European countries. Species Presence in countries around Slovenia Presence in Slovenia Aedes albopictus (Skuse, 1895) I, C DN, PA, SM Ceratitis capitata (Wiedemann, 1824) I, A, C SM Contarinia pisi (Winnertz, 1854) A, H PA, SP Contarinia quinquenotata (Hardy) A, H AL, DN, PA, PD, SP Dasineura gleditchiae (Osten Sacken, 1866) I, A, H, C PA, SP Dasineura oxycoccana (Johnson, 1899) I, C PA Dohrniphora cornuta (Bigot, 1857) A unknown Drosophila suzukii (Matsumura, 1931) I, A PA, SM Hermetia illucens (Linnaeus, 1758) I, C PA, SM Liriomyza huidobrensis (Blanchard, 1926) I, A, H, C eradicated Liriomyza trifolii (Burgess, 1880) I, A, C AL, PA, PD, SM, SP Megaselia gregaria (Wood, 1910) unknown unknown Monarthropalpus flavus (Schrank, 1776)* A, H, C DN, PA, PD, SM, SP Obolodiplosis robiniae (Haldeman, 1847) I, A, H, C SM Rhagoletis cingulata (Loew, 1862) A, H, C SP Rhagoletis completa Cresson, 1929 I, A, C AL, PA, SM, SP Stenodiplosis panici Rohd. none unknown Trichopoda pennipes (Fabricius, 1781) I SM Most of the species only occur locally, while some were widespread or abundant (Fig. 3). For almost one third of the species it could not to be determined what the abundance in Slovenia was. 14 12 V, 10 M 'u a» Q. g - t/l o O J 6 £ c 4 2 0 unknown slowlyexpanding fast expanding Figure 4: Dispersion of alien diptera in Slovenia. For only five species the expansion rate at the moment can be estimated (Fig. 4). Only three species are expanding fast while two species are expanding slowly. For the other species, there is no information about the expansion rate. This is because for most of them there is only an article about the first observation. 10.4.3.3 Habitat and impact The alien species have the following feeding modes: phytophagous (11), detrivorous (4) and parasitic/predator (2). Most of the phytophagous species are monophagous or feed on several species of the same family (8). Only three species are polyphagous. The detrivorous species are feeding on compost, mushrooms or are saprophagous. The two species which are parasitic feed on human blood (tiger mosquito) or on two species of bugs (Trichopoda pennipes). Most of the alien species are occurring in human dominated land, like agriculture, waste deposites, buildings or parks and gardens. Only two species have a more natural ecosystem, like forest woodland as habitat. Although already many species were found in Slovenia, many species are still expected to be found here. In total, 27 potential alien species were identified. Italy had the highest number of species (22), followed by Hungary (10). 8 7 Ii.I 6 V) t/l iS in o. 1 glive Agaricus bernardii Quel. (1878) bernardov kukmak 1999 1 glive Agaricus bisporus (J.E. Lange) Pilat (1951) dvotrosni kukmak 1957 1 glive Agrocybe putaminum (Maire) Singer (1936) bleda njivnica 1 glive Albugo Candida (Pers.) Roussel (1806) 1889 1 glive Anisomeridium polypori (Ellis&Everh.) M.E. Barr (1996) 1992 Apiognomonia errabunda (Roberge ex Desm.) Höhn. 1 glive (1918) 1889 1 glive Apiognomonia veneta (Sacc. & Speg.) Höhn. (1920) platanova listna sušica 1889 1 glive Ascochyta syringae Bres. (1921) 1923 1 glive Ascochyta trifolii Siemaszko (1914) 1923 1 glive Biscogniauxia mediterranea (De Not.) Kuntze (1891) južna biskognjoja 2003 1 glive Biscogniauxia nummularia (Buli.) Kuntze (1891) 2002 1 glive Blumeria graminis (DC.) Speer (1975) 1881 1 glive Blumeriella jaapii (Rehm) Arx (1961) 1889 1 glive Botryosphaeria dothidea (Moug.) Ces. & De Not. (1863) 1905 1 glive Bremia lactucae Regel (1843) 1885 1 glive Cercospora apii Fresen. (1863) 1889 1 glive Cercospora thalictri Thum. (1879) 1889 1 glive Chroogomphus helveticus (Singer) M. M. Moser (1967) švicarski polžar 1963 1 glive Chrysomyxa abietis (Wallr.) Unger (1840) 1989 1 glive Cladosporium macrocarpum Preuss (1848) 1993 1 glive Clathrus archeri (Berk.) Dring (1980) lovkasta mrežnica 1966 1 glive Clathrus ruber P. Micheli (1801) navadna mrežnica 1880 1 glive Coleosporium tussilaginis (Pers.) Kleb. (1849) 1887 1 glive Colletotrichum dematium (Pers.) Grave (1918) 1889 1 glive Crepidotus crocophyllus Berk. 1 glive Cristulariella depraedans (Cooke) Höhn. (1916) 1991 1 glive Cronartium flaccidum (Alb. & Schwein.) G. Winter (1880) rja rdečega bora 1887 mehurjevka zelenega bora ali 1 glive Cronartium ribicola J.C. Fisch. (1872) ribezova rja 1960 1 glive Cryphonectria parasitica (Murrill) M.E. Barr (1978) 1995 1 glive Cucurbitaria laburni (Pers.) De Not. (1862) 1887 1 glive Cucurbitaria piceae Borthw. (1909) 2007 1 glive Cumminsiella mirabilissima (Peck) Nannf. (1947) 1989 o o C ~ 2 O v> o o lii TŠ -K -- — .Si. a) ^ « «s I o -g si ; ,g g >g b S i i M 9 i § s 3 n & a «t Q c o. £ n u j* £ o > > >w 0 1 SM SP n Vrščaj D., Stanič I., Petkovšek V. 4 4 1 972. SGS. AL DN PA PD SM SP n 5 0 0 3 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. ALPAPDSMSP n 0 1 AL DN m 0 2 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD n 0 1 VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PA n Perušek M. 1927. Dodatki k Vossovi 0 1 "Mycologia Carniolica". Perušek M. 1927. Dodatki k Vossovi 0 1 "Mycologia Carniolica". PA 2 2 PA SM n 3 3 PD SM SP n 0 2 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n 0 3 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. PA PDSMSP n 4 4 SM SP n VVettstein R. 1885. Vorarbeiten zu 0 3 einer Pilzflora der Steiermark. AL DN PA PD n 0 1 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n 0 1 VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. DN n Vrščaj D., Stanič L, PetkovšekV. 0 5 1 972. SGS. AL DN PA PDSMSP n 0 1 PA n 0 1 PA n Tratnik B., Stropnik Z. 1984. Gobe 5 5 naših krajev. AL DN PA PD SM SP n 4 4 Stanič L, PetkovšekV. 1965. Gobe. PA PDSMSP n 4 4 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PDSM n 0 1 VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PA n 5 0 11 AL PA n 3 3 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n 5 1 PA n 5 2 PA SM SP n 0 2 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD n 0 1 PA n 5 1 PD n govnov košek rjavenje tujinih (klekovih) lusk rjava pegavost topolovega listja glive Cyathus stercoreus (Schwein.) De Toni (1888) glive Cymadothea trifolii (Pers.) F.A. Wolf (1935) glive Diaporthe oncostoma (Duby) Fuckel (1870) glive Dicarpella dryina Belisario & M.E. Barr (1991) glive Didymascella thujina (E.J. Durand) Maire (1927) glive Diplodia pinea (Desm.) J. Kickxf. (1867) glive Discula destructiva Redlin (1991) glive Drepanopeziza punctiformis Gremmen (1965) glive Elsinoe ampelina Shear (1929) Entoleuca mammata (Wahlenb.) J.D. Rogers & Y. M. Ju glive (1996) glive Entyloma calendulae (Oudem.) de Bary (1874) glive Entyloma fergussonii (Berk. & Broome) Plowr. (1889) glive Entyloma fuscum J. Schrot. (1877) glive Epichloe typhina (Pers.) Tul. & C. Tul. (1865) Erysiphe alphitoides (Griffon & Maubl.) U. Braun & S. glive Takam. (2000) glive Erysiphe arcuata U. Braun, V. P. Heluta & S. Takam. (2006) gabrova pepelovka glive Erysiphe azaleae (U. Braun) U. Braun & S. Takam. (2000) glive Erysiphe cruciferarum Opiz ex L. Junell (1967) glive Erysiphe elevata (Burrill) U. Braun & S. Takam. (2000) glive Erysiphe flexuosa (Peck) U. Braun & S. Takam. (2000) glive Erysiphe heraclei DC. (1815) glive Erysiphe lonicerae DC. glive Erysiphe necator Schwein. (1834) glive Erysiphe platani (Howe) U. Braun & S. Takam. (2000) glive Eutypella parasítica R.W. Davidson & R.C. Lorenz (1938) glive Exobasidium rhododendri (Fuckel) C.E. Cramer (1874) glive Ganoderma pfeifferi Bres. (1889) glive Ganoderma resinaceum Boud. (1890) glive Geastrum campestre Morgan (1887) bakrenasta pološčenka smolena pološčenka travniška zvezdica glive Geopora sumneriana (Cooke) M. Torre (1976) glive Gibberella circinata Nirenberg & O'Donnell (1998) Glomerella cingulata (Stoneman) Spauld. & H. Schrenk glive (1903) glive Gnomonia leptostyla (Fr.) Ces. & De Not. (1863) cedrina zakopanka borov smolasti rak 1971 1887 1889 2007 1889 1889 1987 1882 1887 1889 1974 1887 2005 2007 1887 1889 1889 2005 1889 1889 1978 1983 1976 0 3 0 2 0 1 1 1 5 0 0 3 5 0 5 0 1 1 5 1 2 2 0 0 0 1 0 2 0 2 5 0 0 0 0 3 0 3 0 1 5 2 0 0 5 5 0 2 0 2 0 3 0 1 5 2 5 0 5 0 0 0 1 glive Gomphidius glutinosus (Schaeff.) Fr. (1838) veliki slinar 1889 0 5 Vrščaj D., Stanič I., PetkovšekV. 1972. SGS. DNPAPDSMSP VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA PA VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD SM VossW. 1889. Mycologia Carniolica. DN SM VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PASP VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA Hočevar S. 1980. Mikoflorav pragozdovih Slovenije. AL PA SP VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA m PA PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. DNPASP n AL DN PA PD SP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PASP n AL PA PD SM n PA n SeljakG., Tratnik B., Čebulec M., PiltaverA., Stropnik Z. 1988. Naše gobje bogastvo. PA SM n 1 glive Gomphidius maculatus (Scop.) Fr. 1 glive Guepinia helvelloides (DC.) Fr. (1828) 1 glive Guignardia aesculi (Peck) V.B. Stewart (1916) 1 glive Guignardia philoprina (Berk. & M. A. Curtis) Aa (1973) 1 glive Gymnosporangium clavariiforme (Jacq.) DC. (1805) 1 glive Gymnosporangium confusum Plowr. (1889) 1 glive Gymnosporangium cornutum Arthur ex F. Kern (1911) 1 glive Gymnosporangium sabinae (Dicks.) G. Winter (1884) 1 glive Gymnosporangium tremelloides Syd. (1882) 1 glive Hyaloperonospora parasitica (Pers.) Constant. (2002) 1 glive Hydnangium carneum Wallr. (1839) Hymenoscyphus pseudoalbidus V. Queloz, C.R. Grünig, R. 1 glive Berndt, T. Kowalski, T.N. Sieber & O. Holdenrieder (2011) 1 glive Kabatina thujae R. Schneid. & Arx (1966) 1 glive Laccaria fraterna (Cooke & Massee) Pegler (1965) Lachnellula occidentalis (G.G. Hahn & Ayers) Dharne 1 glive (1965) 1 glive Lachnellula willkommü (Hartig) Dennis (1962) 1 glive Lactarius deterrimus Gröger (1968) 1 glive Lentinula edodes (Berk.) Pegler (1976) 1 glive Leptosphaerulina trifolii (Rostr.) Petr. (1959) 1 glive Leucoagaricus americanus (Peck) Vellinga (2000) Leucoagaricus leucothites (Vittad.) M.M. Moserex Bon 1 glive (1977) 1 glive Leucocoprinus bresadolae (Schulzer) M.M. Moser (1967) 1 glive Leucocoprinus cepistipes (Sowerby) Pat. (1889) 1 glive Leucocoprinus ianthinus (Cooke) Locq. (1945) 1 glive Leucocoprinus lilacinogranulosus (Henn.) Locq. (1943) 1 glive Lophodermium piceae (Fuckel) Höhn. (1917) 1 glive Lophodermium pini-excelsae S. Ahmad (1954) 1 glive Lysurus cruciatus (Lepr. & Mont.) Henn. (1902) 1 glive Macrophomina phaseolina (Tassi) Goid. (1947) 1 glive Melampsora allii-populina Kleb. (1902) 1 glive Melampsora caprearum Thum. (1879) 1 glive Melampsora euphorbiae (Schwein.) Castagne (1843) 1 glive Melampsora hypericorum (DC.) J. Schrot. (1871) 1 glive Melampsora laricis-pentandrae Kleb. (1897) 1 glive Melampsora laricis-populina Kleb. (1902) 1 glive Melampsora populnea (Pers.) P. Karst. (1879) pegasti slinar 1889 0 4 1889 0 5 listna sušica divjega kostanja 5 0 2009 0 1 brinov ščetinec 1887 0 3 rje na brinu in drevesnih vrstah iz družine rožnic (brin=D) 0 0 1885 0 3 1889 5 2 drhtavi ščetinec 0 0 1889 0 3 rožnata gomoljka 2004 0 1 2007 0 5 1997 0 1 opečnata bledivka 1983 5 1 1886 0 1 macesnova kosmičevka 1996 0 1 smrekova sirovka 1958 0 5 užitni nazobčanec 1978 5 2 1924 5 1 1984 5 3 rožnolistni kukmakovec 1971 5 5 bresadolov dežnikovec 1974 0 3 čebulasti dežnikovec 1979 5 1 lilasti dežnikovec 5 0 1976 0 1 1889 0 1 2007 0 1 zvezdasti bakljevec 0 0 padavica kalčkov iglavcev in bukovih klic 5 0 topolova rja 1 0 1 0 1887 0 3 1887 1 1 vrbove rje; druge macesnove rje 1 0 1996 1 1 1887 3 3 VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. ALPAPDSMSP n Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD SM SP n AL SM n Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD SM n VVettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. AL DN PA m VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD SM n DN n AL DN PA PD SM SP n PA n PD SM n AL DN m SM n Poler A. 2002. Veselo po gobe. AL DN PA PD SM SP n Kramar J. 1995. O gobah in gobarjih. AL PA SP n Perušek M. 1927. Dodatki k Vossovi "Mycologia Carniolica". Tratnik B., Stropnik Z. 1984. Gobe naših krajev. AL DN PA PD SM SP n Vrščaj D., Stanič I., PetkovšekV. 1972. SGS. AL DN PA PD SM SP n DN PA n PA PD SM n PA n VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. DN PA n PA VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD SM VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PA 1 glive Melampsorella caryophyllacearum (DC.) J. Schrot. (1874) 1 glive Melampsorella symphyti Bubäk (1903) 1 glive Meiampsoridium betuiinum (Pers.) Kleb. (1899) 1 glive Meianconis modonia Tul. & C. Tul. (1863) 1 glive Melanomma rhododendri Rehm (1881) 1 glive Meria iaricis Vuiii. (1896) 1 glive Microbotryum vioiaceum (Pers.) G. Demi & Oberw. (1982) 1 glive Microsphaera berberidis (DC.) Lev. (1851) 1 glive Microstroma jugiandis (Berenger) Sacc. (1886) 1 glive Mutinuseiegans(Mont) E. Fisch. (1888) 1 glive Mutinus raveneiii (Berk. & M.A. Curtis) E. Fisch. (1888) 1 glive Mycosphaerella dearnessii M.E. Barr (1972) 1 glive Mycosphaerella isariphora (Desm.) Johanson (1884) 1 glive Mycosphaerella mori (Fuckel) F.A. Wolf (1935) 1 glive Mycosphaerella pini Rostr. (1957) 1 glive Mycosphaerella podagrariae (Fr.) Petr. (1921) 1 glive Mycosphaerella ribis (Fuckel) Lindau (1903) Nattrassia mangiferae (Syd. & P. Syd.) B. Sutton & Dyko 1 glive (1989) 1 glive Neoerysiphe gaieopsidis (DC.) U. Braun (1999) 1 glive Neonectria galligena (Bres.) Rossman & Samuels (1999) 1 glive Oidium verbenae Thum. & P.C. Bolle (1927) 1 glive Omphalotus oiearius (DC.) Singer (1946) 1 glive Ophiostoma novo-uimi Brasier (1991) 1 glive Ophiostoma uimi (Buisman) Nannf. (1934) 1 glive Perenniporia ochroleuca (Berk) Ryvarden (1972) 1 glive Peronospora arborescens (Berk) de Bary (1885) 1 glive Peronospora chiorae de Bary (1872) 1 glive Peronospora conglomerata Fuckel (1863) 1 glive Peronospora farinosa (Fr.) Fr. (1849) 1 glive Peronospora grisea (Unger) de Bary (1863) 1 glive Peronospora iamii A. Braun (1857) 1 glive Peronospora myosotidis de Bary (1863) jelov metiičasti rak 1888 0 3 1889 0 2 1888 0 3 sušica kostanjevih vej 1889 0 1 1889 0 1 osip macesnovih iglic 0 0 1878 3 3 razne pepelovke iz rodu Microsphaera 1889 0 1 1880 1 1 lepi klinček 1980 5 3 ravenellov klinček 5 0 2008 5 3 1889 0 1 1889 5 2 1993 0 2 1888 0 2 1889 0 1 5 0 1888 0 3 0 0 1889 1 1 oijkoviivkar 1500 0 5 odmiranje brestov ali dska brestova bolezen 2006 5 1 1975 5 2 :i večnoiuknjičar 5 0 1889 0 1 1889 0 1 1889 0 1 1885 0 2 1885 0 2 1889 5 1 1889 0 1 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA SM n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. ALPASP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL sa VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n AL AL DN PD SM n AL PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA SM n PA SM n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. ALPAPDSP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL n Vrščaj D., Stanič I., Petkovšek V. 1972. SGS. AL DN PA PD SM SP n PD n Batič F., MartinčičA., Hočevar S., Piskernik M. 1980. Panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec. Mikoflora, vegetacija in ekologija. SP m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD n SP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA m Wettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. AL PA n Wettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. AL PA SP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n 1 glive Peronospora phyteumatis Fuckel (1865) 1889 0 1 1 glive Peronospora trifoliorum de Bary (1863) 1889 0 2 1 glive Peronospora viciae (Berk.) de Bary (1855) 1889 3 3 1 glive Peronospora violae de Bary (1863) 1889 0 1 1 glive Petrakia echinata (Peglion) Syd. & P. Syd. (1913) 2007 1 1 1 glive Phaeocryptopus gaeumannii (T. Rohde) Petr. (1938) sajasti osip duglazije 5 0 1 glive Phaeocryptopus nudus (Peck) Petr. (1938) sajasti osip duglazije 0 0 1 glive Phallus impudicus L. (1753) smrdljivi mavrahovec 1876 0 5 1 glive Phloeospora robiniae (Lib.) Höhn. (1905) rjava pegavost robinijevih listov 5 0 1 glive Phomopsis juniperivora G. Hahn (1920) odmiranje poganjkov 5 0 1 glive Phragmidium fusiforme J. Schrot. (1870) 1889 0 1 1 glive Phragmidium potentillae (Pers.) P. Karst. (1879) 1888 0 1 1 glive Phragmidium violaceum (Schultz) G. Winter (1880) 1889 0 1 1 glive Phytophthora alni Brasier & S.A. Kirk (2004) 0 0 trohnoba skorje divjega 1 glive Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) J. Schrot. (1886) kostanja 1 0 1 glive Phytophthora cambivora (Petri) Buisman (1927) črnilovka kostanja 2005 0 2 1 glive Phytophthora cinnamomi Rands (1922) črnilovka kostanja 5 0 trohnoba skorje divjega 1 glive Phytophthora citricola Sawada (1927) kostanja 2006 0 3 Phytophthora gonapodyides (H.E. Petersen) Buisman 1 glive (1927) 0 0 1 glive Phytophthora hedraiandra De Cock& Man in't Veld (2004) 0 0 1 glive Phytophthora infestans (Mont.) de Bary (1876) 1889 5 1 1 glive Phytophthora kernoviae Brasier, Beales & S.A. Kirk (2005) 0 0 1 glive Phytophthora pseudosyringae T. Jung & Delatour (2003) 1 0 Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld 1 glive (2001) ramorumna sušica 0 0 1 glive Pisolithus arrhizus (Scop.) Rauschert (1959) barvarski grahovec 1974 0 3 1 glive Pithya cupressina Fr. (1870) odmiranje vršičkov 0 0 1 glive Plasmopara nivea (Unger) J. Schrot. (1886) 1889 0 3 Plasmopara vitícola (Berk. & M.A. Curtis) Beri. & De Toni 1 glive (1888) 1880 5 2 1 glive Pleospora herbarum (Pers.) Rabenh. (1854) 1889 0 1 1 glive Pluteus variabilicolor Babos (1978) 2010 5 1 Podosphaera clandestina var. clandestina (Wallr.) Lév. 1 glive (1851) 1889 0 1 Podosphaera leucotricha (Ellis & Everh.) E.S. Salmón 1 glive (1900) jablanova pepelovka 1889 0 1 1 glive Psilocybe cyanescens Wakef. (1946) modreca gologlavka 2005 5 1 1 glive Puccinia aegopodii (Schumach.) Link (1817) 1887 0 3 1 glive Puccinia allii (DC.) F. Rudolphi (1829) 1889 0 2 VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PA VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PASM VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. ALPASMSP VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PA PA VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD SM SP VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. DN PA VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PASM VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA Poler A. 2002. Veselo po gobe. AL PA PD SM SP n VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. AL PASM n VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. DN PA n AL n VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PA n VossVV. 1889. MycologiaCarniolica. PA n SP n VossVV. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n 1 glive Puccinia arenariae (Schumach.) J. Schrot. (1880) 1 glive Puccinia asarina Kunze (1817) 1 glive Puccinia chaerophylli Purton (1821) 1 glive Puccinia cnici-oleracei Pers. (1823) 1 glive Puccinia coronata Corda (1837) 1 glive Puccinia difformis Kunze (1817) 1 glive Puccinia distincta McAlpine (1896) 1 glive Puccinia festucae Plowr. (1893) 1 glive Puccinia gentianae (F. Strauss) Link (1824) 1 glive Puccinia graminis Pers. (1794) 1 glive Puccinia iridis Wallr. (1844) 1 glive Puccinia lagenophorae Cooke (1884) 1 glive Puccinia malvacearum Bertero ex Mont. (1852) 1 glive Puccinia menthae Pers. (1801) 1 glive Puccinia phragmitis (Schumach.) Körn. (1876) 1 glive Puccinia pimpinellae (F. Strauss) Link (1824) 1 glive Puccinia poarum E. Nielsen (1877) 1 glive Puccinia recóndita Dietel & Holw. (1857) 1 glive Puccinia sorghi Schwein. (1832) 1 glive Puccinia tanaceti DC. (1805) 1 glive Puccinia violae (Schumach.) DC. (1815) 1 glive Pucciniastrum areolatum (Fr.) G.H. Otth (1863) 1 glive Pucciniastrum epilobii (Chaillet) G.H. Otth (1861) 1 glive Pycnoporellus fulgens (Fr.) Donk (1971) 1 glive Ramularia sambucina f. ebuli Sacc. (1882) 1 glive Rhabdocline pseudotsugae Syd. (1922) 1 glive Rhizosphaera kalkhoffii Bubák (1914) 1 glive Russula melliolens Quel. (1901) 1 glive Rutstroemia echinophila (Buli.) Hohn. (1917) 1 glive Savvadaea tulasnei (Fuckel) Homma (1937) Seiridium cardinale (W.W. VVagener) B. Sutton & I.A.S. 1 glive Gibson (1972) 1888 0 3 1889 0 2 1888 0 1 1889 0 1 1886 0 3 1888 0 1 2000 5 3 1889 0 1 1887 0 2 1887 0 1 1889 0 1 2000 5 3 1887 5 3 1887 3 3 1889 0 2 1887 0 3 1888 0 2 1888 0 3 1888 5 1 1887 0 2 1887 0 3 1889 0 1 rja jelovih iglic 1889 0 2 bliskov gostoluknjičar 1975 5 2 1889 0 1 5 0 1994 0 1 medova golobica 1973 0 5 ježična plitvica 1977 0 3 javorjeva pepelovka 0 0 cipresov rak 2009 0 1 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA SM SP n Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD m AL PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. ALPAPDSP n AL PA SM SP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA m Sydow P., Sydow H. 1903. Beiträge zur Pilzflora des Litoral-Gebietes und Istriens. AL SM m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA n PA PD SM SP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD SM n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA SM n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. DN PA PD n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA SP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA SM SP n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n Hočevar S., Batič F., PiskernikM., MartinčičA. 1995. Glive v pragozdovih Slovenije: III. dinarski gorski pragozdovi na Kočevskem in Trnovskem gozdu. DN PA PD SP m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL n AL DN m SeljakG., Tratnik B., Čebulec M., PiltaverA., Stropnik Z. 1988. Naše gobje bogastvo. AL DN PA PD SM SP n AL PA SP n glive Septoria betulae Pass. (1867) glive Septoria petroselini Desm. (1843) glive Septoria scleranthi Desm. (1857) glive Septoria stellariae Roberge ex Desm. (1847) glive Septotinia podophyllina (Ellis & Everh.) Whetzel (1937) glive Septotinia podophyllina (Ellis & Everh.) Whetzel (1937) glive Serpula lacrymans (Wulfen) J. Schrot. (1885) glive Sphacelotheca reiliana (J.G. Kühn) G.P. Clinton (1902) glive Sporisorium sorghi Ehrenb. ex Link (1825) glive Strasseria geniculata (Berk. & Broome) Höhn. (1919) glive Strobilurus esculentus (Wulfen) Singer (1962) glive Stropharia aurantiaca (Cooke) M. Imai (1938) glive Stropharia rugosoannulata Farl. ex Murrill (1922) glive Taphrina bullata (Berk. & Broome) Tul. (1866) glive Taphrina cerasi (Fuckel) Sadeb. (1890) glive Taphrina deformans (Berk.) Tul. (1866) glive Taphrina pruni Tul. (1866) glive Tilletia caries (DC.) Tul. & C. Tul. (1847) glive Trachyspora intrusa (Grev.) Arthur (1934) glive Tranzschelia anemones (Pers.) Nannf. (1939) glive Tricholoma caligatum (Viv.) Ricken (1914) glive Tricholoma psammopus (Kalchbr.) Quel. (1875) glive Urocystis cepulae Frost (1877) glive Urocystis occulta (Wallr.) Rabenh. (1870) glive Urocystis syncocca (L.A. Kirchn.) B. Lindeb. (1959) glive Uromyces anthyllidis (Grev.) J. Schrot. (1875) glive Uromyces appendiculatus F. Strauss (1833) glive Uromyces dactylidis G.H. Otth (1861) glive Uromyces dianthi (Pers.) Niessl (1872) glive Uromyces erythronii (DC.) Pass. (1867) glive Uromyces pisi-sativi (Pers.) Liro (1908) 2009 1889 obročkasta pegavost topolovega listja obročkasta pegavost topolovega listja hišni lesomor odmiranje vršičkov pri sejancih iglavcev smrekova storževka opečnata strniščnica kukmakova strniščnica krokodilja kolobarnica macesnova kolobarnica 2010 2009 2005 969 924 879 963 968 878 878 997 0 1 0 1 0 1 0 1 5 0 5 0 0 3 5 1 5 2 0 1 0 5 5 1 5 4 0 1 0 1 0 1 0 2 5 2 0 1 0 2 5 5 0 3 5 0 5 2 0 2 0 2 5 1 0 3 0 1 0 2 3 3 0 3 SM VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA VossW. 1889. Mycologia Carniolica. ALPAPDSP VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PAPDSM PA VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PAPDSM SP AL Vrščaj D., Stanič L, PetkovšekV. 1972. SGS. AL PAPDSM SP VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA Perušek M. 1927. Dodatki k Vossovi "Mycologia Carniolica". PA PD VossW. 1889. Mycologia Carniolica. PA VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL DN PA PD VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL Wettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. AL PA PD SP Vrščaj D., Stanič L, PetkovšekV. 1972. SGS. AL DN PA PD SM SP Vrščaj D., Stanič L, PetkovšekV. 1972. SGS. AL PA SM Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. PA n LindtnerV. 1950. Gare Jugoslavije. AL PA m VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA SM n VossW. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n Wettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. AL DN PA PD m PA n Wettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. PA PD SM SP n Wettstein R. 1885. Vorarbeiten zu einer Pilzflora der Steiermark. AL DN PA SM n 1 glive Uromyces rumicis (Schumach.) G. Winter (1884) 1 glive Uromyces trifolii-repentis Liro (1906) 1 glive Ustilago avenae (Pers.) Rostr. (1890) 1 glive Ustilago cynodontis (Pass.) Henn. (1893) 1 glive Ustilago hordei (Pers.) Lagerh. (1889) 1 glive Ustilago maydis (DC.) Corda (1842) 1 glive Valsa laurocerasi Tul. & C. Tul. (1863) 1 glive Venturia chlorospora (Ces.) P. Karst. (1873) 1 glive Venturia inaequalis (Cooke) G. Winter (1875) 1 glive Venturia populina (Vuill.) Fabric. (1902) 1 glive Venturia pyrina Aderh. (1896) 1 glive Venturia saliciperda Nüesch (1960) 1 glive Verticillium dahliae Kleb. (1913) 1 glive Volutella buxi (Corda) Berk. (1850) 2. rastlirAbutilon theophrasti Medik. 2. rastlinAcalypha virginica L. 2. rastlirAcer negundo L. 2. rastlirAcer saccharum Marsh. 2. rastlirAcer tataricum L. 2. rastlirAcorus calamus L. 2. rastlirAegilops biuncialis Vis. 2. rastlirAegilops cylindrica Host 2. rastlirAegilops lorertii Hochst. 2. rastlirAesculus hippocastarum L. 2. rastlirAgrostis castellara Boiss. & Reut. [s. l.] 2. rastlirAilarthus altissima (Mill.) Swmgle 2. rastlirAkebia qumata (Houtt.) Dcre. 2. rastlirAlcea rosea L. 2. rastlirAlthaea hirsuta L. 2. rastlirAlthaea officmalis L. 2. rastlirAmararthus albus L. 2. rastlirAmararthus blitoides S. Watsor 2. rastlirAmararthus blitum ssp. oleraceus (L.) Costea 2. rastlirAmararthus bouchomi Thell. 2. rastlirAmararthus caudatus L. 2. rastlirAmararthus cruertus L. 2. rastlirAmararthus deflexus L. 2. rastlirAmararthus dubius Mart. ex Thell. koruzna snet topolov škrlup verticilijska uvelost listavcev baržunasti oslez virginijska akalifa amerikanski javor sladkorni javor tatarski javor pravi kolmež valjasta ostika navadni divji kostanj kastiljska šopulja veliki pajesen čokoladna akebija rožlin srhkodlakavi slez navadni slez beli ščir razprostrti ščir Bouchonov ščir repati ščir košati ščir polegli ščir dvomljivi ščir 1887 1889 1876 1902 1886 1878 1889 1889 1889 1889 1995 1900 V Az 1940 S Am I A 1850 S Am 2000 S Am. 1844 JV Ev, Az 1800 V Az 1900 Med JV Ev, JZ 1950 Az 1980 JV Ev JV Ev (J 1870 Balkan) 1985 Med 1850 V Az 2010 JV Az 1980 JV Ev 1896 Med V Med, Z. 1896 Az 1920 S Am 1994 S Am 2000 ? 1994 S Am 1950 Z J Am 2000 Sr Am 1850 J Am 2000 Sr Am I A M H A I A M H A I A M H A M A I M H I M H I A M I A M I A M I A M H 0 2 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA PD SM m 0 1 AL m 1 1 Lindtner V. 1950. Gare Jugoslavije. PA n Sydow P., Sydow H. 1903. Beiträge zur Pilzflora des Litoral-Gebietes und 0 1 Istriens. SM n 5 1 AL 5 2 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL PD SP n 0 1 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. PA n 0 1 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n 0 1 2 0 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. AL PA n 0 1 Voss W. 1889. Mycologia Carniolica. PA n 0 0 0 0 0 1 PA n okopavinske njive, 4 3 2 4 Seljak 1990 SLO (DN?) ruderalna n 2 2 1 5 Jogan1990 gozd, obrečna vegetacija, 5 4 2 4 Strgulc Krajšek 2009 SLO ruderalno n 2 1 0 2 Jogan, ustno 2 1 -1 2 Maly 1864 3 2 0 4 Mastnak-Culk 1991 1 1 0 3 Martinčič & al. 2007 3 2 1 5 Jogan 1997 1 1 0 5 Martinčič & al. 2007 4 3 0 4 Martinčič & al. 2007 SLO gozd. n (m) 3 2 1 3 Jogan1990 5 4 2 4 Brus & Dakskobler 2001 SLO gozd, travniki, rud. n m grmišča, gozdni 4 2 2 4 Glasnovič & Fišer Pečnikar 2010 SM robovi n 1 1 0 1 Frajman 2005 1 1 0 1 Martinčič & al. 2007 2 3 0 3 Martinčič & al. 2007 3 2 1 3 Turk 1990 3 2 0 3 Jogan1995 1 1 0 1 Lešnik 2009 3 1 0 3 Jogan1995 1 1 0 3 Babij 1998 1 1 0 3 Martinčič & al. 2007 3 2 0 3 Martinčič & al. 2007 1 1 0 1 Lešnik 2009 seme, prenašanje prsti z mehanizacijo seme, odlomljene veje (voda) seme, sajenje seme, odlomljene veje razraščanje, sajenje M A 2. rastlirAmaranthus hybridus L. [s.str.] 2. rastlirAmaranthus hypochondriacus L. 2. rastlirAmaranthus palmeri S. Watson 2. rastlinAmaranthus patulus Bertol. izrodni ščir 1900 Sr Am 1950 Sr Am 2000 S Am 1900 Sr Am I A M H I A M H A 1 1 3 1 3 Martinčič & al. 2007 1 Martinčič & al. 2007 1 Lešnik 2009 2 Seljak 1989 SM PA? SP? PD? ruderalni seme, prenašanje s prstjo na kmetijski mehanizaciji 2. rastlinAmaranthus powellii S. Watson vitkocvetni ščir 1990 Sr Am 4 2 12 Martinčič & al. 2007 SLO ruderalni seme, prenašanje s prstjo na kmetijski mehanizaciji 2. rastlinAmaranthus retroflexus L. 2. rastlinAmaranthus rudis (L.) Saur. 2. rastlinAmaranthus tricolor L. 2. rastlinAmaranthus viridis L. 2. rastlinAmbrosia artemisiifolia L. 2. rastlinAmbrosia psilostachya DC. 2. rastlinAmbrosia trifida L. 2. rastlinAmorpha fruticosa L. 2. rastlinAnethum graveolens L. 2. rastlin Antirrhinum majus L. 2. rastlinApium leptophyllum 2. rastlinAristida longespica Poir. 2. rastlinArtemisia annua L. 2. rastlinArtemisia verlotiorum Lamotte 2. rastlinArundo donax L. 2. rastlinAsclepias syriaca L. 2. rastlinAster laevis L. 2. rastlirAster lanceolatus Willd. 2. rastlirAster novae-angliae L. 2. rastlirAster novi-belgii L. 2. rastlirAster pilosus Willd. 2. rastlirAster squamatus (Spreng.) Hieron. 2. rastlinAster tradescantii auct. eur., non L. 2. rastlinAster x salignus Willd. 2. rastlinAtriplex hortensis L. navadni ščir pelinolistna žvrklja trikrpata žvrklja amorfa navadni koper veliki odolin tankolistna zelena nežna triresa enoletni pelin Verlotov pelin navadna kanela sirska svilnica gladka nebina suličastolistna nebina novoanglijska nebina virginijska nebina luskasta nebina drobnocvetna nebina vrbovolistna nebina vrtna loboda 1850 S Am 2000 S Am 2000 JV Az 1900 J Am 1950 S Am 1930 S Am 1980 S Am 1900 S Am 1850 JZ Az 1860 Z Med 1930 S Am 1945 S Am I M I A H I M H I A I M A M I M H I 1929 V Ev, Z Az I A M 1940 V Az I H 1860 Az 1860 V S Am I M H 1914 S Am A 1900 S Am 1991 S Am 1900 S Am 2000 S Am 1980 Am 1960 S Am 1870 S Am 1900 sr Az I A M H I M H I A M H A I H I A M H A M 4 4 1 1 1 1 1 1 1 3 Petkovšek 1953 0 1 Lešnik 2009 0 1 Lešnik 2009 0 1 Petkovšek 1953 5 5 2 5 Jogan & Vreš 1998 110 3 Mezzena 1986 110 3 Vasic 1990 5 2 14 Turk 1990 110 3 Tomaschek 1859 3 10 3 Graf 1864 2 2 0 1 Dolšak 1936 110 2 Zirnich 1952 2 2 13 Wraber 1982 4 4 12 Zirnich 1952 4 3 13 Plemel 1862 4 2 13 Maly 1864 2 10 1 Martinčič & al. 2007 4 3 11 Turk 1990 2 10 1 Martinčič & al. 2007 5 3 11 Cohrs 1953 110 1 Lešnik 2009 4 2 0 4 Wraber 1982 5 3 2 3 Jogan 2008 2 10 2 Martinčič & al. 2007 110 1 Kaligarič & Jogan 1990 SLO SLO SLO SM PA SP SM AL PA PD SP SLO SLO SM SLO ruderalni rud., seg. n (m) n (m) rud., grmišča, obrežja, poplavni ruderalni, opuščena travišča, obrečni opuščene njive in vinogradi na peščenih tleh prodišča, logi, vlažni travniki, ruderalno gozdni rob, logi, ruderalna gozdni rob, rud., logi ruderalna, slana tla obrečni, ruderalni n seme, prenašanje s prstjo na kmetijski mehanizaciji seme, antropohorija čebelarstvo, nasadi seme z vetrom, korenike z gradbeno mehanizacijo veter, sajenje veter, pobeg z vrtov z vrtov, veter, zemlja s semeni ali ostanki korenik z vrtov, veter, okužena zemlja veter z vrtov, veter, prenašanje zemlje n n n n M n n n n n s semeni 2. rastlirAzolla filiculoides Lam. 2000 S Am I A M 2 2 0 3 Kiraly & al. 2007 2. rastlir Ballota alba L. bela lakotnica 1896 Z Med 3 2 1 1 Wraber 1992 2. rastlin Barbarea intermedia Boreau mesna barbica 1980 Z Med A 1 1 0 2 Vreš 1987 2. rastlin Bassia scoparia (L.) A. J. Scott navadni metlovec 1908 J Ev, Z Az I A M H 1 3 0 2 Kaligarič & Jogan 1990 2. rastlin Berberis thunbergii DC. japonski češmin 1990 V Az A M H 5 2 1 3 Babij 1998 2. rastlin Bidens bipinnata L. dvojnopernati mrkač 1950 J Am I A M H 2 2 1 1 Cohrs 1953 2. rastlin Bidens cernua L. celolistni mrkač 1850 S Am 1 1 0 1 Plemel 1862 2. rastlin Bidens connata MUhlenb. ex Willd. zraslolistni mrkač 1980 S Am I 2 1 0 2 Accetto 2006 2. rastlin Bidens frondosa L. črnoplodni mrkač 1950 S Am I A M 5 4 2 4 Cohrs 1953 2. rastlin Bidens pilosa L. dlakavi mrkač 2000 J Am I A 3 2 1 3 Poldini & Kaligarič 2000 2. rastlin Bidens subalternans DC. nenavadni mrkač 1980 J Am I H 3 2 1 1 Martinčič & al. 2007 2. rastlin Bidens vulgata Greene ščetinastodlakavi mrkač 1950 S Am I A 2 1 0 1 Melzer 1996 2. rastlin Borago officinalis L. navadni boreč 1870 Z Med A M 1 3 0 2 Solla 1878 2. rastlin Bromus catharticus Vahl. 2000 J Am I A M 2 1 0 1 Martinčič & al. 2007 2. rastl^Bromus commutatus ssp. neglectus (Parl.) P. M. Smith 2000 Med 1 2 0 1 Jogan 1997 2. rastlin Bromus japonicus ssp. anatolicus (Boiss. & Heldr.) Penzes 2000 JV Ev 1 1 0 1 Jogan 1997 2. rastlin Bromus lepidus Holm. mala stoklasa 1990 Z Ev A M 1 1 0 1 Jogan 1997 2. rastlin Broussonetia papyrifera Vent. papirjevka 1950 V Az I A M H 4 2 1 3 Turk 1990 2. rastlin Brunnera macrophylla (Adams) I. M. Johnst. velelistna brunera 2000 Az M 2 1 0 4 Jogan, ustno 2. rastlin Buddleja davidii Franch. Davidova budleja 1933 V Az I M H 5 3 1 3 Turk 1990 sr Ev (SV 2. rastlinCampanula beckiana Hayek Beckova zvončica 1959 Avstrija) I A 2 2 0 3 Wraber 2005 2. rastlin Capparis spinosa L. navadni kaprovec 1850 Med I 4 2 0 3 Martinčič & al. 2007 2. rastlinCapsicum annuum L. paprika 1990 Sr Am I A M H 1 1 0 1 Babij 1998 2. rastlinCarex crawfordii Fernald Crawfordov šaš 2000 S Am 2 1 0 3 Trčak, ustno 2. rastlinCarthamus tinctorius L. navadni rumenik 1860 Med, sr Az A 1 1 0 1 Plemel 1862 2. rastlin Catalpa bignonioides Walter cigarovec 1980 S Am I A M 3 2 1 3 Turk 1990 2. rastlinCenchrus incertus M. A. Curt. peščinska naježenka 2000 S Am. I A M 1 1 0 1 herbarij LJU JV Ev, Z 2. rastlinCentaurea diffusa Lam. razprostrti glavinec 1890 Az A M 1 1 0 1 Fritsch 1929 2. rastlinCentaurea solstitialis L. poletni glavinec 1847 Z, J Ev A 1 1 0 1 Solla 1878 Med (J 2. rastlinCerastium tomentosum L. polstena smiljka 1979 Italija) A M 2 3 0 2 Vreš 1987 2. rastlinCheiranthus cheiri L. 1850 V Med A 1 1 0 1 Praprotnik 1995 2. rastlinChenopodium ambrosioides L. dišeča metlika 1914 J Am I A M H 2 2 0 3 Cohrs 1953 2. rastlinChenopodium botrys L. lepljiva metlika J Ev, sr. 1862 Az I 2 2 -1 3 Martinčič & al. 2007 2. rastlinChenopodium capitatum (L.) Asch. 1760 S Am A M 1 1 0 1 Mayer 1952 2. rastlinChenopodium giganteum D. Don. orjaška metlika 2000 sr Az 1 1 0 1 Lešnik 2009 2. rastlinChenopodium hircinum Schrad. kozja metlika 1990 J Am A M 2 2 0 2 Martinčič & al. 2007 2. rastlin Chenopodium quinoa Willd. kvinoja 2000 J Am A 1 1 0 1 Lešnik 2009 2. rastlinChorispora tenella (Pall.) DC. nežni členolusk 1985 JV Ev, Az I M 3 3 1 3 Javorič 2000 2. rastlin Cicer arietinum L. navadna čičerika 1850 Z Az 1 1 0 3 Plemel 1862 JV Ev 2. rastlinCirsium candelabrum Griseb. svečniški osat 2005 (Balkan) H 2 1 0 3 Grošelj 2010 2. rastlinCirsium helenioides (L.) Hill raznolistni osat 1952 SZ Ev 2 2 0 4 Wraber 2005 2. rastlinCitrullus lanatus (Thunb.) Matsum. & Nakai lubenica 1900 sr Af I A H 1 1 0 3 Turk 1990 2. rastlinCleome graveolens Raf. smrdeča pajkovka 2000 S Am M 1 1 0 1 Jogan 2008 2. rastlinCommelina communis L. navadna komelina 1950 V Az I A M 4 4 1 4 Bačič & Naglič 1997 2. rastlinConsolida ajacis (L.) Schur vrtna ostrožica 1890 Med A M 4 4 0 1 Jogan1995 PA SLO poplavni gozd, grmišča n ptice vlažna rastišča n epizoohorno SM PA SLO SM obrež., rud. skalovje, grm., obrež., rud., skalne razpoke, stari zidovi n ptice, razraščanje, sajenje z vrtov ptice, sajenje SLO SLO gozdi robovi, obrežja, senčna ruderalna n ruderalna n z vrtov, semena v prsti za lončnice z vrtov n n 2. rastlirConsolida orientalis (J. Gay) Schroedinger 2. rastlir Conyza albida Willd. ex Spreng. 2. rastlinConyza bonariensis (L.) Cronquist 2. rastlinConyza canadensis (L.) Cronquist 2. rastlinCoriandrum sativum L. 2. rastlinCornus kousa Hance 2. rastlinCornus sericea L. 2. rastlinCoronopus didymus (L.) Sm. 2. rastlinCortaderia selloana (Schult. & Schult. f.) Asch. & Graebn. 2. rastlinCosmos bipinnatus Cav. 2. rastlinCotoneaster horizontalis Decne. 2. rastlinCucumis sativus L. 2. rastlinCucurbita pepo L. 2. rastlinCuscuta australis R. Br. 2. rastlinCuscuta campestris Yunck. 2. rastlinCydonia oblonga Mill. 2. rastlinCyperus esculentus L. 2. rastlinCyperus rotundus L. 2. rastlir Danae racemosa (L.) Moench 2. rastlir Datura ferox L. 2. rastlirDatura innoxia Mill. 2. rastlir Datura stramonium L. 2. rastlir Deutzia scabra Thunb. 2. rastlir Dittrichia graveolens (L.) Greuter 2. rastlir Draba muralis L. 2. rastlir Draba nemorosa L. 2. rastlir Duchesnea indica (Andrews) Focke 2. rastlinEchinochloa colonum (L.) Link 2. rastlin Echinochloa crus-pavonis Schult. 2. rastlin Echinochloa erecta Pollacci 2. rastlin Echinochloa phyllopogon Stapf 2. rastlin Echinocystis lobata (Michx.) Torr. & A. Gray 2. rastlin Elaeagnus angustifolia L. 2. rastlin Elaeagnus pungens Thunb. 2. rastlirEleusine indica (L.) Gaertn. 2. rastlir Elodea canadensis Michx. 2. rastlinElodea nuttallii (Planch.) St. John 2. rastlin Epilobium adenocaulon Hausskn. 2. rastlin Eragrostis frankii C. A. Mey. ex Steud. 2. rastlinEragrostis pectinacea (Michx.) Nees 2. rastlin Erechtites hieraciifolia (L.) Rafin. ex DC. vzhodni ostrožnik vrtni ostrožnik kanadska hudoletnica koriander japonski dren sivi dren pampaška trava pernatolistna kozmeja polegla panešplja navadna kumara navadna buča južna predenica poljska predenica navadna kutina užitna ostrica grozdasti lobodikovec velecvetni kristavec navadni kristavec raskava dojcija smrdljiva ditrihovka pozidna gladnica podlesna gladnica indijski jagodnjak oljna bučka ozkolistna oljčica bodeča oljčica indijska prosenka vodna kuga zahodna račja zel frankova kosmatka ameriški pagrint 1990 Med I H 3 1 0 3 Martinčič & al. 2007 1990 JV Az I A H 4 2 1 3 Poldini & Kaligarič 2000 SM ruderalna n JV Az/S 1940 Am I 4 2 1 2 Poldini & Kaligarič 2000 SM ruderalna n ruderalna, 1750 S Am I M 4 4 2 2 Martinčič & al. 2007 SLO prodišča n 1890 Z Az I A M H 1 1 0 3 Marchesetti 1896 2007 JV Az 2 2 0 3 Zakšek & Frajman 2009 2000 S Am A M 3 3 1 2 Bačič, v tisku 1920 J Am I M H 3 3 1 3 Dolšak 1929 2000 J Am I 2 1 0 3 Jogan, ustno 1995 J Am I A M 1 3 0 3 Jogan & al. 1997 1992 V Az I M 3 3 1 3 Babij 1998 V Az 1950 (Himalaja) A 1 3 0 2 Martinčič & al. 2007 1950 Sr Am I A M 1 3 0 2 Martinčič & al. 2007 1950 Avst 1 2 0 1 Cohrs 1953 1990 S Am I M 5 3 2 3 Kaligarič & Jogan 1990 SLO seg., rud., travišča n 1890 JZ Az I A H 2 1 0 1 Marchesetti 1896 1990 SV Af I M H 3 2 1 4 Jogan & Podobnik 1995 2000 trop A 1 1 0 1 Lešnik 2009 JV Ev (J Balkan), Z podrast nižinskih 2000 Az 4 2 1 3 Seljak 2002 SM gozdov, grmišča n JV Az 2000 (Kitajska) I 1 1 0 1 Lešnik 2009 1960 sr Am I A M H 1 1 0 2 Strgar 1968 1850 Sr Am I 3 3 0 3 Martinčič & al. 2007 V Az (Japonska 1990 ) I A M 3 3 1 3 Jogan 2008 suha ruderalna 2005 Med A 4 4 2 3 Frajman & Kaligarič 2009 SLO mesta, robovi cest n 1920 Med A 3 2 0 3 Dolšak 1936 1960 V Ev 3 2 0 2 Javorič 2000 zelenice, 1950 JV Az I M 5 4 3 3 Turk 1990 SLO mokrišča? n 2000 trop Az I A 1 1 0 1 Lešnik 2009 2000 Am I 1 1 0 1 Lešnik 2009 2000 V Az I 1 1 0 1 Lešnik 2009 2000 trop Az I 1 1 0 1 Lešnik 2009 1936 V S Am I M 5 4 2 4 Petkovšek 1958 SLO razen SM obrežne n 1945 sr.+ Z Az I M H 2 1 0 3 Dakskobler 2001 1945 V Az I 4 2 1 3 Cohrs 1953 SM listopadni gozdovi n ruderalno, ob železnicah, 1950 V Af I A M H 4 3 1 4 Jogan1990 SLO razen AL DN cestah, prodišča n stoječe in počasi 1940 S Am I A M 5 4 2 4 Urbanc-Berčič 2000 SLO tekoče vode n 2010 S Am I M 2 2 1 2 Kiraly & al. 2007 ruderalno, vlažna 1994 S Am I A M 4 4 2 4 Strgulc & Jogan 2004 SLO tla n 1980 S Am I 2 1 0 3 Jogan 2002 1998 S Am I A 2 1 0 2 Jogan 2002 1890 V S Am M 4 3 1 4 Krašan 1891 SLO razen SM DN robne, poseke n veter veter strojna košnja ob cestah ptice, sajenje veter, košnja ptice, košnja zelenic voda ptice ceste, epizoohorno vode veter 2. rastlir Erigeron annuus (L.) Pers. [s. I.] 2. rastlir Erigeron septentrionalis (Fernald & Wiegand) Holub 2. rastlir Erigeron strigosus Willd. enoletna suholetnica 1840 S Am 1990 S Am 1920 S Am 2. rastlir Erucastrum gallicum (Willd.) 0. E. Schulz 2. rastlir Erucastrum nasturtiifolium (Poir.) 0. E. Schulz 2. rastlir Eschscholzia californica Cham. 2. rastlir Eupatorium maculatum L. 2. rastlir Euphorbia charadas L. francoski rigec krešolistni rigec kalifornijski zlati mak pegasta konjska griva 1900 Z Ev 1920 JZ Ev 1990 S Am. 2011 S Am 2000 Med 2. rastlir Euphorbia humifusa Wild. 2. rastlir Euphorbia lathyris L. polegli mleček križnolistni mleček 1910 Az Med, JZ 1850 Az 2. rastlir Euphorbia maculata L. 2. rastlir Euphorbia marginata Pursh pegasti mleček obrobljeni mleček 1910 S Am 1990 S Am 2. rastlir Euphorbia nutans Lag. kimasti mleček 1900 S Am 2. rastlir Euphorbia prostrata Aiton plazeči mleček 1990 sr Am 2. rastlir Fallopia x bohémica (Chrtek& Chrtková) J.P.Bailey češki dresnik 1980 V Az 2. rastlir Fallopia aubertii (L. Henry) Holub grmasti slakovec 1980 V Az 2. rastlir Fallopia japónica (Houtt.) Ronse Deer. japonski dresnik 1900 V Az 2. rastlir Fallopia sachalinensis (F. Schmidt) Ronse Deer. 2. rastlir Fragaria x ananassa Duchesne 2. rastlir Fraxinus americana L. 2. rastlir Galeobdolon argentatum Smejkal sahalinski dresnik vrtni jagodnjak ameriški jesen srebrna rumenka 1970 V Az 1890 Z Ev 1950 V S Am 1980 hort 2. rastlir Galinsoga ciliata (Rafin.) Blake vejicati rogovilček 1950 sr. Am 2. rastlir Galinsoga parviflora Cav. 2. rastlir Galium saxatile L. 2. rastlir Geranium sibiricum L. 2. rastlir Geranium thunbergii Lindl. & Paxton drobnocvetni rogovilček skalna lakota sibirska krvomočnica thunbergova krvomočnica 1890 J Am 1957 Z Ev 1988 V Ev 1999 S Am I M H 5 5 2 5 Bačič 2008 2 2 0 3 Jogan1995 3 3 1 3 Fritsch 1922 4 3 0 4 Čušin & Dakskobler 2001 M 1 1 0 1 Dolšak 1929 I A 1 1 0 2 Kačičnik-Jančar 1990 2 1 1 3 herbarij LJU I H 1 1 0 1 Lešnik 2009 SLO SLO vlažni do suhi travniki, ruderalna rastišča prodišča, pusti kraji, ruderalna rastlišče veter voda, transport 4 3 0 5 Paulin 1917 3 4 0 4 Babij 1998 SLO razen AL DN ruderalna rastišča, pokopališča, poti, njive, železniške postaje n transport I A M H I A M 4 5 14 Paulin 1917 1 3 0 5 Jogan & al. 1997 SLO ruderalna rastišča, pokopališča, železniške postaje n transport I A M H I M H M I A M H I A M H I M H I M H I M 4 5 15 Paulin 1917 4 2 14 Trpin 1997 5 4 14 Strgulc & Jogan 2011 4 2 14 Wraber 1982 5 5 2 5 Strgulc & Jogan 2011 5 4 14 Strgulc & Jogan 2011 110 3 Pospichal 1897-1899 1 Jarni & Brus 2007 3 0 1 1 3 Wraber 1992 4 5 15 Petkovšek 1952 4 5 15 Kocbek 1891 12-14 Wraber 2005 2 114 Jogan 1992 1114 Jogan 1992 SLO SM SP SLO SM (SP?) SLO SLO SLO SLO ruderalna rastišča, pokopališča, železniške postaje n ruderalna rastišča, železnica n senčna ruderalna mesta, ob vodah n r grmišča, gozdni robovi n v naseljih, vlažna ruderalna mesta, grmišča, obrežja rek, jezer... nr v naseljih, ob poteh, na vlažnih mestih, gozdnih robovih n (m) ruderalno, gozdni robovi n m ruderalno, gozdni robovi n m transport transport gradbena dela -koščki korenike v zemlji sajenje gradbena dela -koščki korenike v zemlji gradbena dela -koščki korenike v zemlji veter, epizoohorno, s transportom prsti veter, epizoohorno, s transportom prsti Evraz+S 2. rastlirGeum aleppicum Jacq. alepska sretena 2000 Am 1 1 1 3 Vreš 2000 2. rastlir Gleditsia triacarthos L. trnata gledičevka 1900 V S Am I A M H 3 3 1 4 Turk 1990 vlažna mesta ob poteh, vlažni travniki, poplavni voda, morda 2. rastlir Glyceria striata (Lam.) Hitchc. progasta sladika 1950 S Am I 4 3 1 4 Jogan 1997 AL PA SP gozdovi, obrežja n košnja 2. rastlir Guizotia abyssinica (L. f.) Cass. abesinska gizotija 1990 V Af I A 3 3 0 3 Jogan 1993 2. rastlir Helianthus annuus L. navadna sončnica 1890 S Am I A M H 1 3 0 4 Martinčič & al. 2007 2. rastlir Heliarthus rigidus (Cass.) Desf. togi topinambur 2005 S Am M 3 2 1 3 Martinčič & al. 2007 prenašanje materiala, transport, z vodnim tokom, 2. rastlir Heliarthus tuberosus L. laška repa 1900 S Am V Az I A M H 5 5 2 5 Bačič 2008 SLO obrež., ruderalno n (m) lovci (Kitajska, zapuščeni travniki, 2. rastlirHemerocallis fulva (L.) L. rumenorjava maslenica 1890 Koreja) I M 4 3 1 3 Fritsch 1930 SLO ruderalno n sajenje obrežja, gozdni robovi, ob železnici, ob odmetavanje Z Az cestah, opuščeni plodov, transport, 2. rastlir Heracleum martegazziarum Sommier & Lév. orjaški dežen 1980 (Kavkaz) I M 5 2 2 4 Frajman 2009 PA SP travniki n sajenje 2. rastlir Hibiscus syriacus L. 1950 V Az V Az I M H 1 0 0 1 Mayer 1952 (Kitajska, 2. rastlir Humulus scarders (Lour.) Merr. enoletni hmelj 1950 Japonska) I A M 2 2 0 1 Petkovšek 1953 2. rastlir Hyacirthoides ror-scripta (L.) Chouard ex Rothm. kimasta neprava hijacinta 1890 Z Ev A 2 1 0 2 Pospichal 1897-1899 2. rastlir Hydrargea arborescers L. hortenzija 2010 S Am A 2 2 0 3 Jogan, ustno 2. rastlir Hypericum ardrosaemum L. jagodasta krčnica 1914 Med-Atl. \/ A-7 I A 2 2 0 3 Cohrs 1953 2. rastlir Impatiers balfourii Hook. f. balfourova nedotika V Az 1990 (Himalaja) I A M H 3 3 1 4 Jogan & al. 1997 2. rastlir Impatiers balsamma L. breskvica 1995 V Az I A M H 1 1 0 3 Frajman 2003 obrežja, gozdni V Az robovi, senčna izmetavanje 2. rastlir Impatiers glardulifera Royle žlezava nedotika 1935 (Himalaja) I A M 5 5 2 5 Frajman 2008 SLO (SM?) ruderalna n (m) semen, vodni tok gozd., senčna izmetavanje 2. rastlir Impatiers parviflora DC. drobnocvetna nedotika 1900 V Az I A M 5 5 2 5 Petkovšek 1953 SLO ruderalna n m semen 2. rastlir Ipomoea purpurea Roth škrlatni lepi slak 1995 Sr Am I A M 1 3 0 3 Martinčič & al. 2007 2. rastlir Iris foetidissima L. smrdljiva perunika 2000 Z Ev I H 3 2 1 3 Seljak 2002 2. rastlir Isatis tirctoria L. 1930 Az 1 0 -1 2 Fritsch 1933 2. rastlir Iva xarthiifolia Nutt. bodičevolistna oblorožka 1970 S Am A M 1 1 0 4 Wraber 1993 2. rastlirJasmrnum fruticars L. rumeni jasmin 1890 Z Med M H 1 1 0 1 Pospichal 1897-1899 2. rastlirJasmrnum officirale L. pravi jasmin 1890 sr Az I H 1 2 0 1 Mayer 1952 2. rastlirJuglars ragra L. črni oreh 1990 V S Am I M 2 2 0 3 Accetto 1992 vlažna peščena in ilovnata tla, 2. rastlir Jurcus teruis Willd. nežno ločje 1900 S Am I M 4 5 1 5 Rozman 2001 SLO gozdne poti n m transport, s prstjo 2. rastlir Kerria japomca (L. ) DC. japonska kerija 1990 V Az I A M 3 2 0 3 Martinčič & al. 1999 2. rastlir Lavardula argustifolia Mill. prava sivka 1890 Z Med I A M 2 1 0 2 Martinčič & al. 2007 2. rastlirLepidium virgmicum L. virginijska draguša 1920 S Am I A M H 4 4 1 3 Jogan & Podobnik 1997 SLO ruderalna mesta n (m) transport združbe enoletnic vodne ptice, prehodno morda 2. rastlir Lmdemia dubia (L.) Pemell dvomljiva lindernija 1990 S Am I M 4 2 1 3 Seliškar & al. 1995 SP poplavljenih tal n mehanizacija 2. rastlir Lobelia ermus L. 2000 J Af A M 1 1 0 3 Jogan, ustno podrast gozdov, robni, grmišča, 2. rastlir Lomcera japomca Thurb. japonsko kosteničje 1960 V Az I A H 5 2 2 5 Jogan & Plazar 1998 SM ruderalni n ptice, vrtnarji 2. rastlir Lonicera nitida E. Wilson 2. rastlin Lupinus polyphyllus Lindl. 2. rastlin Lycium barbarum L. 2. rastlinLycium chinense Mill. 2. rastlin Mahonia aquifolium (Pursh) Nutt. 2. rastlin Matricaria discoidea DC. 2. rastlin Medicago sativa L. 2. rastlin Mentha x piperita L. 2. rastlin Mespilus germanica L. 2. rastlin Mimulus guttatus DC. 2. rastlin Mimulus moschatus Douglas ex Lindl. 2. rastlin Mirabilis jalapa L. 2. rastlin Miscanthus sinensis Andersson 2. rastlin Monarda didyma L. 2. rastlinMorus alba L. 2. rastlinMorus nigra L. 2. rastlin Muhlenbergia schreberi J. F. Gmel. 2. rastlin Muhlenbergia vaginiflora (Torr. ex A. Gray) Jogan 2. rastlin Narcissus medioluteus Mill. 2. rastlin Narcissus pseudonarcissus L. 2. rastlin Nicotiana alata Link & Otto 2. rastlin Nicotiana rustica L. 2. rastlin Nicotiana tabacum L. 2. rastlin Nonea lutea (Desr.) DC. 2. rastlin Nycandra physalodes (L.) Scop. 2. rastlinOenothera biennis L. [s.str.] 2. rastlinOenothera glazioviana M. Micheli 2. rastlinOenothera pycnocarpa Atkinson & Bartlett 2. rastlinOrnithogalum nutans L. 2. rastlin Oxalis articulata Savign. 2. rastlinOxalis dillenii Jacq. 2. rastlir Oxalis fontana Bunge 2. rastlirOxalis pes-caprae L. 2. rastlir Panicum acuminatum Sw. 2. rastlinPanicum capillare L. 2. rastlin Panicum dichotomiflorum Michx. 2. rastlin Panicum miliaceum ssp. ruderale (Kitag.) Tzvelev bleščeče kosteničje mnogolistni volčji bob navadna kustovnica navadna mahonija vonjava kamilica lucerna poprova meta navadna nešplja živorumeni krinkar muškatni krinkar čudežnica kitajski prstasti trstikovec bela murva črna murva schreberjeva srakoperka vitkoplodna srakoperka dvocvetni narcis rumeni narcis kmečki tobak navadni tobak nikandra dvoletni svetlin klimastocvetno ptičje mleko členkasta zajčja deteljica dillenijeva zajčja deteljica toga zajčja deteljica lasasto proso golo proso V Az (JZ 1990 Kitajska) A 2 1 0 3 Dakskobler & al. 1996 travišča, gozdni 1910 Z S Am I M H 5 3 1 3 Vreš 1987 AL PA SP robovi m lovci, vrtnarji ruderalno, grmišča, zapuščena 1900 V Az I H 4 2 1 3 Jogan1998 PA SM SP travišča n ptice, sajenje 2010 V Az I A M 2 1 0 1 Seliškar, ustno 2000 Z S Am I M 3 3 1 3 Jogan 2000 vlažna peščena V Az, S mesta, ruderalno, 1920 Am I M 4 4 2 4 Fritsch 1929 SLO pohojena tla n m transport, s prstjo 1850 JZ Az M 3 4 0 4 Martinčič & al. 2007 1850 Z Ev A 3 2 0 3 Martinčič & al. 2007 1850 JZ Az A 2 1 0 3 Dolšak 1920 1988 Z S Am I M 2 1 0 3 Vreš 1997 1950 Z S Am A 2 2 0 2 Mayer 1954 1990 J Am I A M H 1 1 1 3 Jogan, ustno 1999 SV Az I A 2 1 0 3 Martinčič & al. 2007 1985 V S Am A 1 1 0 2 Naglič 1987 poplavni gozdovi, 1900 V Az 4 2 1 3 Martinčič & al. 2007 PA SM SP gozdni robovi n ptice, sajenje 1990 JZ Az A 2 1 0 2 Dakskobler 1995 travišča, travnata 1990 S Am I 4 2 1 4 Jogan1990 PA SM ruderalna mesta n košnja suha ruderalna transport, strojna 1945 V S Am I H 4 4 2 4 Jogan 1992 SLO (AL?) mesta, prodišča n košnja 1850 Z Med 3 2 -1 2 Martinčič & al. 2007 1920 Z Ev I M H 3 3 0 3 Jogan 2008 1980 J Am A M H 1 1 0 2 Turk 1990 1950 J Am I A M H 1 1 -1 3 Jogan 2001 1950 J Am I A M 0 2 -1 1 Martinčič & al. 2007 Z Az 1920 (Kavkaz) I A M 2 2 0 2 Strgulc Krajšek, v tisku 1980 J Am 3 3 0 2 Piskernik 1991 veter, transport 1850 S Am I M 4 3 0 3 Martinčič & al. 2007 SLO ruderalna rastišča n prsti veter, transport 1980 Am I M 4 3 1 2 Jogan & al. 1999 SLO (DN?) ruderalna rastišča n prsti 1995 S Am I 2 2 0 2 Jogan & al. 1999 JV Ev 1860 (Balkan) I M 1 1 0 3 Maly 1864 1990 J Am I H 3 2 1 3 Jogan1995 1980 S Am I M H 3 2 1 3 Jogan1995 razmetavanje semen, transport 1850 S Am I M 4 5 1 5 Maly 1864 SLO rud./seg. n (m) prsti 2000 J Af I 1 1 0 1 Lešnik 2009 podrast kisloljubnih 2000 S Am I 4 2 1 3 Martinčič & al. 2007 SM gozdov n ? transport prsti, kotaljenje socvetij 1920 S Am I A M 4 4 1 4 Fritsch 1929 SLO rud./seg. n z vetrom 1980 S Am I 4 4 2 3 Jogan1990 SLO (DN?) ruderalno n transport prsti 1995 V Az 3 4 1 4 Jogan & al. 1999 gozdni robovi, ruderalna grmišča, poplavni 2. rastlir Parthenocissus inserta (Kern.) Fritsch peterolistna vinika 1900 V S Am I M 4 4 1 3 Bačič 1997 SLO gozdovi n ptiči, sajenje gozdni robovi, vlažni gozdovi, grmišča, ruderalno, skalovje, cestne 2. rastlir Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. navadna vinika 1900 V S Am I M H 5 4 1 4 Turk 1990 SLO brežine n ptiči, vrtnarji 2. rastlin Paspalum dilatatum Poiret velika jesenka 2005 S Am. I M H 2 2 1 3 Glasnovič 2007 vlažni travniki, ruderalna mesta, košnja, 2. rastlin Paspalum distichum L. vilasta jesenka 1950 Am V Az I A H 4 2 0 3 Jogan1990 SM močvirja n razraščanje 2. rastlin Paulownia tomentosa (Thunb.) Steud. pavlovnija 1991 (Kitajska) I A M H 2 1 1 3 Dakskobler 2001 2. rastlin Phacelia tanacetifolia Benth. facelija 1920 Z S Am I A M H 1 3 1 4 Dolšak 1936 2. rastlin Phalaris canariensis L. kanarska čužka 1920 Z Med I A M H 1 1 0 4 Fritsch 1929 2. rastlin Philadelphus coronarius L. navadni skobotovec 1890 JZ Ev I M H 3 3 1 3 Turk 1990 ob potokih, rob sajenje, 2. rastlin Phyllostachys sp. 1950 Az H 4 2 1 4 Martinčič & al. 2007 SM gozda n razraščanje 2. rastlin Physalis angulata L. 2000 sr Am I A 1 1 0 1 Lešnik 2009 2. rastlin Physalis peruviana L. perujsko volčje jabolko 1935 J Am I A M 1 1 0 3 Petkovšek 1950 prodišča rek, gozdni robovi, 2. rastlinPhysocarpus opulifolius (L.) Maxim. kalinolistni pokalec 1890 V S Am I A M 5 2 2 4 Prekoršek 1974 SLO ruderalna n vode, sajenje 2. rastlin Phytolacca acinosa Roxb. krhljasta barvilnica 2000 JV Az 3 2 1 3 Martinčič & al. 2007 2. rastlin Phytolacca americana L. navadna barvilnica 1850 S Am I M H 4 3 1 4 Plemel 1862 SLO (DN?) robne, poseke n ptiči, sajenje 2. rastlin Pinus halepensis Mill. alepski bor 1890 Med I H 3 2 0 3 Wraber 1973 2. rastlin Pinus pinaster Poir. 1920 Z, JZ Med 2 2 0 3 Surina 2000 2. rastlin Pinus pinea L. pinija 1890 Med 2 2 0 1 Marchesetti 1896 2. rastlin Pinus strobus L. gladki bor 1920 V S Am I A 4 3 0 3 Jogan & al. 1999 SLO gozd n (m) sajenje, veter vode, akvaristi, 2. rastlin Pistia stratiotes L. vodna solata 2000 trop I M 5 2 2 5 Šajna & al. 2007 SP (PA SM) stoječe vode n vrtnarji 2. rastlin Plantago indica L. indijski trpotec 1860 JV Ev 1 1 -1 4 Maly 1864 obrečna skalnata 2. rastl^Platanus x hispanica Munchh. javorolistna platana 1990 S Am V Az I A M 4 2 1 3 Martinčič & al. 2007 AL PA SM mesta, ruderalno n veter, sajenje (Japonska 2. rastlin Polygonum orientale L. vzhodna dresen 1980 ) I A M H 1 3 0 3 Vreš 1987 2. rastlin Populus balsamifera L. 1900 S Am A 2 2 0 1 Jogan 2008 2. rastlin Populus x canadensis Moench [s. l.] kanadski topol 1950 hort I A M 2 2 0 1 Mayer 1952 2. rastlin Portulaca grandiflora Hook. velecvetni tolščak 2000 J Am. Z Az I A M 2 2 0 3 Jogan, ustno 2. rastlin Prunus cerasifera Ehrh. 1900 (Kavkaz) A 3 2 0 3 Mayer 1952 JZ Az - JV 2. rastlin Prunus laurocerasus L. lovorikovec 1966 Ev I A M 2 3 1 3 Simonič 1998 2. rastlin Prunus persica (L.) Batsch breskev 1950 sr Az A 3 1 0 2 Mayer 1952 kisloljubni nižinski 2. rastlin Prunus serotina Ehrh. pozna čremsa 1900 S Am I M 4 2 1 3 Paulin 1904 PA SP gozdovi n ptice, sajenje 2. rastlinPseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco duglazija 1950 Z S Am M 3 2 0 2 Wraber 1956 2. rastlin Punica granatum L. granatno jabolko 1890 JZ Az 1 1 0 3 Marchesetti 1896 2. rastlin Pyracantha coccinea M.Roem. ognjeni trn 1950 J Ev, Z Az A M 2 0 0 3 Mayer 1952 2. rastlin Quercus rubra L. rdeči hrast 1964 V S Am I M H 3 3 1 3 Jogan & al. 1999 2. rastlin Rhus radicans L. strupeni bršljan 1929 S Am 2 0 0 1 Fritsch 1929 2. rastlinRhus typhina L. octovec 1890 V S Am I A M H 2 3 1 4 Jogan & al. 1999 2. rastlin Ribes rubrum L. rdeče grozdičje 1900 Z Ev I M 1 3 0 2 Wraber 1956 15 Priloga 1 2. rastlir Robinia pseudacacia L. 2. rastlir Rosa rugosa Thunb. 2. rastlirRubus laciniatus Willd. 2. rastlirRubus phoenicolasius Maxim. 2. rastlir Rudbeckia hirta L. 2. rastlir Rudbeckia laciniata L. 2. rastlin Rudbeckia triloba L. 2. rastlin Rumex longifolius DC. [s.l.] 2. rastlin Sagittaria latifolia Willd. 2. rastlin Salix babylonica agg. 2. rastlinSalvia sclarea L. 2. rastlinSalvinia natans (L.) All. 2. rastlirSarothamnus scoparius (L.) Koch 2. rastlirSatureja hortensis L. 2. rastlirSaxifraga granulata L. 2. rastlirScirpus georgianus R.M.Harper 2. rastlirSedum sarmentosum Bunge 2. rastlirSedum spurium M. Bieb. 2. rastlinSenecio inaequidens DC. 2. rastlinSetaria macrocarpa Luchnik 2. rastlinSicyos angulatus L. 2. rastlinSiegesbeckia orientalis L. 2. rastlin Silene armeria L. 2. rastlinSilybum marianum (L.) Gaertn. 2. rastlinSisyrinchium bermudiana L. [s. l.] 2. rastlinSolanum alatum Moench 2. rastlinSolanum chenopodioides Lam. 2. rastlinSolanum elaeagnifolium Cavanilles 2. rastlinSolanum lycopersicum L. 2. rastlinSolanum physalifolium Rusby 2. rastlinSolanum sarachoides Sendtn. 2. rastlinSolanum tuberosum L. 2. rastlinSoleirolia soleirolii (Req.) Dandy 2. rastlirSolidago canadensis L. robinija veleplodni šipek deljenolistna robida rdečeščetinava robida srhkodlakava rudbekija deljenolistna rudbekija trikrpa rudbekija dolgolistna kislica širokolistna streluša skupina pobešavih vrb muškatna kadulja plavajoči plavček navadna metla vrtni šetraj zrnati kamnokreč sarmantska homulica neprava homulica raznozobi grint faberjev muhvič robati kurbusnjak vrtna lepnica pegasti badelj modri meček paradižnik krompir hišna sreča 1830 V S Am I A M 5 5 2 5 Brus & Rudolf 2006 1975 V Az I A M 2 1 0 2 Jogan, ustno 2000 hort A 2 1 0 3 Jogan, ustno 1971 V Az I A M 3 2 0 2 Dakskobler 2001 1960 S Am I M 3 3 0 3 Wraber 2000 SLO nižinski gozdovi, poseke, grmišča, ruderalna mesta n (m) ob rekah, na gozdnih robovih, v gozdarstvo, čebelarstvo, širjenje s semeni prenašanje prsti s kosi korenike, s plodovi, vodni tok, kanadska zlata rozga 1865 S Am I A M 5 5 2 5 Wraber 2000 SLO logih n m sajenje 2000 S Am A 2 1 1 2 herbarij LJU 1990 S Ev I 1 1 0 1 Martinčič & al. 1999 1920 S Am I A 2 2 0 3 herbarij LJU 1900 V Az I 2 3 0 4 Strgar 1990 V Med, JZ 1860 in Sr Az. A M 1 1 -1 3 Plemel 1862 1951 V Az A 2 2 0 4 Mayer 1951 podrast kisloljubnih 1900 Z Ev 4 3 0 2 Mayer & Lazar 1950 SLO gozdov, grmišča n sajenje V Med, JZ 1930 Az A M 3 3 0 3 Fritsch 1933 1961 Z Ev 3 2 0 4 Wraber 2005 vlažni travniki, močvirja, poplavni 2000 S Am 4 2 1 2 Zelnik 2004 SP gozd n ? skalovje, zidovi, 1995 V Az I A M H 4 3 1 4 Jogan & al. 1999 SLO pripotja n sajenje Z Az zidovi, skalovja, 1890 (Kavkaz) I M H 4 4 1 4 Jogan & al. 1999 SLO železnica n (m) sajenje suha ruderalna mesta, nasipališča, ob 1990 J Af I M H 4 3 2 3 Pavletič & Trinajstič 1994 PA SM SP železnici, pripotja n veter, transport 1992 JV Az I 3 3 1 4 Martinčič & al. 2007 obrečni logi, epizoohorno, 1900 S Am I A M 4 2 1 4 Hayek 1908-14 AL SP grmišča n sajenje 2000 JV Az I 1 1 0 1 Lešnik 2009 1900 J Ev A M 1 3 0 3 Naglič 1986 1899 Z Med A M 1 1 0 3 Kačičnik-Jančar 1990 S Am, Z 1937 Irska M 2 2 0 4 Petkovšek 1952 1905 Z Med 1 1 -1 1 Paulin 1905 2000 J Am 1 1 0 2 Jogan 2002 2000 J S Am I H 1 1 0 1 Lešnik 2009 1890 J, Sr. Am. I A M H 3 1 1 3 Marchesetti 1896 2000 J Am M 1 1 0 1 Lešnik 2009 J Am 2000 (Brazilija) A M 1 1 0 1 Lešnik 2009 1800 Sr Am I A M H 1 1 0 4 Martinčič & al. 2007 2005 Z Med A 3 2 1 4 Glasnovič & Jogan 2012 veter, deli obrežja, korenike s ruderalno, transporti prsti, 1935 S Am I A M H 5 5 2 5 Strgulc Krajšek 2008 SLO opuščeni travniki n (m) gradbeništvo 2. rastlirSolidago gigantea Aiton 2. rastlirSonchus palustris L. 2. rastlirSpiraea japonica L. f. 2. rastlirSpiraea tomentosa L. 2. rastlin Spiraea x pseudosalicifolia Silverside 2. rastlinSporobolus indicus (L.) R. Br. 2. rastlinSporobolus neglectus Nash 2. rastlinSymphoricarpus albus (L.) Blake 2. rastlinSymphytum asperum Lepechin 2. rastlin Syringa vulgaris L. 2. rastlinTagetes erecta L. 2. rastlinTagetes minuta L. 2. rastlirTagetes patula L. 2. rastlirTagetes tenuifolia Cav. 2. rastlinTamarix gallica L. 2. rastlinTanacetum balsamita L. 2. rastlinTanacetum parthenium (L.) Sch. Bip. 2. rastlin Thladiantha dubia Bunge 2. rastlinThlaspi caerulescens J. & C. Presl 2. rastlin Thuja occidentalis L. 2. rastlin Thuja orientalis L. 2. rastlinTrachycarpus fortunei (Hook.) H.Wendl. 2. rastlinTradescantia virginica L. 2. rastlin Trifolium incarnatum L. [s. l.] 2. rastlin Trifolium suaveolens Willd. 2. rastlinTypha laxmannii Lepech. 2. rastlin Ulex europaeus L. 2. rastlinVeronica filiformis Sm. 2. rastlinVeronica peregrina L. [s. l.] 2. rastlinVeronica persica Poir. 2. rastlinViola cornuta L. 2. rastlinViola cucullata Ait. 2. rastlinVitis labrusca L. 2. rastlinWisteria sinensis (Sims) Sweet veter, deli korenike s transporti prsti, orjaška zlata rozga močvirska škrbinka japonska medvejka polstena medvejka indijski plodomet prezrti plodomet pokec srhki gabez španski bezeg rumena žametnica drobnocvetna žametnica rjavkasta žametnica tankolistna žametnica navadna tamariša beli vratič navadna zmečkanka ameriški klek vzhodni klek kitajska palma inkarnatka dehteča detelja Laxmannov rogoz nitasti jetičnik ameriški jetičnik perzijski jetičnik rogata vijolica izabela glicinija 1850 S Am I A M H 5 5 2 5 Strgulc Krajšek 2008 SLO obrež., rud. n gradbeništvo 2005 Z Ev 2 1 0 3 Jogan, ustno kisloljubni nižinski 1980 V Az I M 5 3 2 5 Jogan 2000 AL PA SP gozdovi n veter, sajenje 1920 S Am 2 2 0 3 Jogan 2000 1950 hort A 3 3 0 3 Jogan 2000 2000 trop I 2 2 1 4 Glasnovič & Jogan 2009 suha ruderalna epizoohorno, 1945 S Am I A H 4 4 2 4 Jogan 1992 SLO mesta, prodišča gozdni robovi, n košnja 2000 Z S Am I M H 4 2 1 3 Bavcon 2003 DN vlažna grmišča n ptice, sajenje Z Az 2000 (Kavkaz) I A 1 0 0 2 Martinčič & al. 2007 1960 JV Ev I M 2 1 1 2 Čarni & al. 2002 sr Am 1920 (Mehika) I A M 1 0 0 1 Martinčič& al. 1999 1980 J Am I M H 4 2 1 3 Wraber 1982 SM rud. n sajenje Sr Am (Mehika, Gvatemala 1920 ) I A M H 1 1 0 1 Martinčič & al. 2007 sr Am 1990 (Mehika) 1 0 0 1 Martinčič & al. 2007 1990 Z Med I H 1 2 0 3 Kaligarič 1998 1990 Z Az 1 0 0 1 Martinčič & al. 2007 JV Ev, Z rudelalizirana 1850 Az A M 4 4 1 4 Naglič 1986 SLO travišča n sajenje V Az 1960 (Kitajska) M 4 1 0 4 Prekoršek 1967 PA obrežne n ptice, sajenje 1942 sr+Z Ev I A 2 2 0 4 Wraber 2005 1830 V S Am A M 1 1 0 2 Reichenbach 1830 V Az skalovje, strai 1920 (Kitajska) 5 3 0 4 Dakskobler 1995 AL SM PA zidovi n veter 1990 V Az I H 1 2 1 3 Martinčič & al. 2007 1990 Am I A M 1 0 0 3 Jogan, ustno 1900 Z Ev, Med A M 1 3 0 3 Paulin 1905 2000 Z Az 1 0 0 2 Glasnovič, ustno vodni jarki, obrežja mlak, zamočvirjene 1990 V Ev, Az A M 4 3 1 4 Kaligarič & Jogan 1996 SP SM gramoznice n veter, človek 1990 Z Ev A 1 0 0 3 Kaligarič 1992 Z Az (Kavkaz, SZ 1960 Turčija) 1992 Am Z Az (S 1850 Iran) Z Ev 1900 (Pireneji) 1990 S Am 1850 S Am V Az 2000 (Kitajska) I M I M I A M H I M H I A M H 4 3 0 3 Strgar 1963 110 3 Wraber 1994 4 5 0 5 Martinčič & al. 2007 4 114 Mayer & Lazar 1950 2 113 Rakar2008 3 2 0 3 Fleischmann 1853 110 1 Dakskobler & Vreš, ustno SLO (DN?) SLO AL parkovne trate, ruderalna mesta n rud. n m alpske trate sa košnja transport prsti mravlje, človek 2. rastlinXanthium italicum Moretti 2. rastlinXanthium spinosum L. 2. rastlinZea mays L. 3.1. rakiAstacus astacus (Linnaeus, 1758) 3.1. raki Cherax quadricarinatus Von Martens, 1868 3.1. raki Daphnia parvula Fordyce, 1901 3.1. raki Pacifastacus leniusculus (Dana, 1852) 3.10. pti Acridotheres tristis (Linnaeus 1758) 3.10. ptiAegypius monachus (Linnaeus, 1766) 3.10. ptiAix galericulata (Linnaeus, 1758) 3.10. ptiAix sponsa (Linnaeus, 1758) 3.10. pti Alectoris rufa (Linnaeus, 1758) laški bodič trnati bodič koruza, turščica jelševec rdečeškarjevec signalni rak žalostna majna rjavi jastreb mandarinka nevestica španska kotorna 1890 Am 1862 J Am 1830 Sr Am začete Ev 1985 V Az 1910 S Am 2010 JZ Ev 4 3 14 Wraber 1982 I A M 11-12 Wraber 1985 I A M 110 5 Babij 1998 SM PA PD SP I, A, HU, HR 4 5 0 4 2009 Avst, Az 1992 S Am 2003 S Am 2009 Az Med, Az, 2006 Af I, A, HR I, M 4 2 15 3 0 0 2 5 5 2 5 110 4 110 4 I, A, M, H 3 3 13 I, A, H 12 0 3 Šulgaj, A., 1937. Naš potočni rak. Zveza ribarskih društev Dravske 2921 Banovine. 87 str. Jaklič, M. & A. Vrezec, 2011. The first tropical alien crayfish species in European waters: the redclaw Cherax quadricarinatus (Von Martens, 1868) (Decapoda, Parastacidae). Crustaceana 84 (5-6): 6322 651-665. Brancelj, A., 1992. Pregled zooplanktonskih rakov (Crustacea: Copepoda, Cladocera) in žuželk (Insecta: Diptera) v večjih stoječih vodah Slovenije. Ichthyos, Ljubljana 3516 11: 31-42. Bertok, M., N. Budihna & M. Povž, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 Ribe (Pisces), Piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo. 5960 Ljubljana. nabrežja, vlažna ruderalna mesta, nasipališča vodotoki in jezera (zlasti tisti naseljeni z vrstami rodu Austropotamobius avtohtona vrsta v SP pc) SP AL PA SP termalna vodna telesa ribniki AL SP reke in pritoki Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). PA Tout, P., 2009. Rjavi jastreb Aegypius monachus. Acrocephalus, Ljubljana 30(140): 38. Komisija za redkosti, 1993. Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. Acrocephalus, Ljubljana 14(58/59): 99-119. Ponebšek, J., 1911. Gozdna raca. Carniola, Ljubljana 2: 235-238. SM manjše stoječe in tekoče vode (vpliv AL DN PA PD SM SP ni znan) n AL DN PA SP nič n I, A, H 2 2 0 1 Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). SM epizoohorno kmetijska krajina n namerna vlaganja v vodotoke namerni in nenamerni vnosi iz gojilnic ali akvarijev prenosi z ribiško opremo, čolni (pasivno) naravno širjenje, prenosi v druge vodotoke trgovina z malimi živalmi reintordukcija iztrebljenih populacij trgovina z malimi živalmi, zoo parki, naravno širjenje iz evropskih naturaliziranih populacij trgovina z malimi živalmi, zoo parki verjetno naseljevanje za lovske namene n n m n n n n n 3.10. pti Alopochen aegyptiacus (Linnaeus, 1766) nilska gos 2005 Af I, A, M 1112 3.10. pti Amandava amandava (Linnaeus 1758) rdeči bengalček 1994 J in JV Az I 110 4 3.10. pti Anasformosa formoški kreheljc 2011 V Az ? 110 4 3.10. pti Anas hottentota hotentotski kreheljc Podsahars 2010 kaAf / 110 4 3.10. pti Anas platyrhynchos Linnaeus, 1758 mlakarica Ev, Az, S ? Am, SAf I, A, M, H 13 0 2 3.10. pti Anas sibilatrix Poeppig, 1829 čilska žvižgavka 2005 J Am ? 110 4 3.10. pti Anser anser (Linnaeus, 1758) siva gos 2007 Ev, Az I, A 12 13 3.10. pti Anser cygnoides (Linnaeus, 1758) labodja gos 2011 V Az ? 110 4 3.10. pti Anser indicus (Latham, 1790) tibetanska gos 2005 Az I, A 110 4 3.10. pti Branta bernicla (Linnaeus, 1758) grivasta gos cirkumpola 1994 rno I, A, M, H 110 4 3.10. pti Branta canadensis (Linnaeus, 1758) kanadska gos 1974 S Am I, A 12 0 2 3.10. pti Branta leucopsis (Bechstein, 1803) belolična gos 1975 S Ev, SAz A 110 4 Bordjan, D. & E. Sinigoj, 2011. Pojavljanje nilske gosi Alopochen aegyptlacus v Sloveniji. Acrocephalus, Ljubljana 32 (148/149): 81-83. PA SM SP stoječe vode Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). PA trgovina z malimi živalmi, zoo parki, naravno širjenje Iz evropskih naturallzlranlh populacij trgovina z malimi živalmi Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). SP Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). Černe, A., 1980. Mala divjad. Zlatorogova knjižnica 10, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. Božič, L., 2006. Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. Acrocephalus, Ljubljana 27(130/131): 159-169. SP AL DN PA PD SM SP ? SM Vrezec, A., 2007. Ptice naših krajev. Svet ptic 13(2): 4-5. AL DN PA PD SM SP nič Vrezec, A., 2011. Ptice naših krajev. Svet ptic, Ljubljana 17(2): 4-5. AL SP Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). Kmecl, P. & K Rlžner, 1995. Opazovanje grlvaste gosi Branta bernlcla na Ledavskem jezeru. Acrocephalus, Ljubljana 16(71): 95-98. Gelster, L, 1980. Kanadska gos Branta canadensls prvič v Jugoslaviji. Redke vrste [Rare speclesj. Acrocephalus, Ljubljana 1(2): 33. Gelster, L, 1980. Belollčnagos Branta leucopsls prvič v Sloveniji. Redke vrste [Rare speclesj. Acrocephalus, Ljubljana 1(3): 47. PA SP SP AL PA SP DN PA SM SP večja jezera in mokrlšča n trgovina z malimi živalmi, zoo parki trgovina z malimi živalmi, zoo parki vlaganje za lov, gojenje domačih živali (kmetijstvo) trgovina z malimi živalmi, zoo parki relntordukclja Iztrebljenlh populacij, gojenje domačih živali (kmetijstvo) gojenje domačih živali (kmetijstvo) trgovina z malimi živalmi, zoo parki trgovina z malimi živalmi, zoo parki širjenje Iz naturallzlranlh evropskih populacij, zoo parki trgovina z malimi živalmi, zoo parki 3.10. pti Cairina moschata (Linnaeus, 1758) moškatna bleščavka 1996 Sr In J Am A 13 0 1 Vrezec, A., 2002. Moškatna bleščavka (Cairina moschata). Iz ornitološke beležnice [From the ornithological notebook]. Acrocephalus, Ljubljana 23(113/114): 148. AL PA PD SM SP celinske vode n gojenje domačih živali (kmetijstvo) 3.10. pti Callonetta leucophrys (Vieillot, 1816) 3.10. pti Chenonetta jubata (Latham, 1802) 3.10. pti Colinus virginianus (Linnaeus, 1758) 3.10. pti Columba livia Gamelin, 1789 3.10. pti Cygnus atratus Latham 1790 3.10. pti Cygnus olor (Gmellin, 1789) čipkasta raca grivasta raca virginijski kolin skalni / domači golob črni labod labod grbec 1994 J Am ? 2003 Avst ? 110 4 110 4 2009 S Am I, H 2 2 0 2 Med, Az, ? Af I, A, M, H 4 5 0 3 Avst, Nova 1975 Zelandija I, A 110 3 S, Z in srednja Ev, Osrednja ? in V Az I, A, M, H 4 5 13 Geister, I., 1996. Čipkasta raca Callonetta leucophrys. Acrocephalus, Ljubljana 17(75/76): 87-88. AL SP Trebar, T., 2003. Gosja raca Chenonetta jubata. Iz ornitološke beležnice [From the ornithological notebook]. Acrocephalus, Ljubljana 24(118): 110. PA Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). SM Sorgo, A., 2000. Domači golob Columba livia forma domestica - divja ptica, ki je ornitologi ne popisujejo. Acrocephalus, Ljubljana 21(102/103): 217-218. AL DN PA PD SM SP Smuc, A., 1980. Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 200 str. SM Geister, I., 1995. Ornitološki atlas Slovenije: razširjenost gnezdilk. DZS, večja jezera, reke Ljubljana. 287 str. AL DN PA PD SM SP in mokrišča n sredozemska grmišča gnezdišča skalnega goloba trgovina z malimi živalmi, zoo parki trgovina z malimi živalmi, zoo parki verjetno naseljevanje za lovske namene, širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij gojenje in izpuščanje gojenih ptic, naravno širjenje trgovina z malimi živalmi, zoo parki širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij, zoo parki 3.10. pti Dendrocygna bicolor (Vieillot, 1816) 3.10. pti Emberiza bruniceps Brandt 1841 3.10. pti Emberiza rutila Pallas, 1776 3.10. pti Estrilda astrild 3.10. pti Falco peregrinus Tunstall, 1771 rumeni žvižgač rjavoglavi strnad kostanjevi strnad rečna astrilda sokol selec Sr in J Am, podsahars 2006 ka Af, J Az ? Osrednja 1996 Az ? 1987 V Az Podsahars 1970 ka Af I 110 4 110 4 110 4 110 4 1999 kozmopolit I, A, M, H 12 0 4 Škornik, I., 2012. Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. Soline pridelava soli, Seča. Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). Grošelj, P., 1988. Emberiza rutila breizmni gost iz vzhodne Azije. Acrocephalus, Ljubljana 9 (37/38): 64-65. Grošelj, P., 1981. Paberki [Notes of interest]. Acrocephalus, Ljubljana 2(7): 15. Denac, D., 1999. Naj ti bodo veseli dnevi svobode, ptič. Novice DOPPS, Ljubljana 5(2): 5. SM PA DN DN AL DN PA PD SM SP nič n gnezdišča sokola selca zaradi potencialnega križanja n trgovina z malimi živalmi, zoo parki potencialno trgovina z malimi živalmi potencialno trgovina z malimi živalmi trgovina z malimi živalmi sokolarstvo n n n n n n n n 3.10. pti Falco rusticolus Linnaeus 1758 3.10. pti Geronticus eremita (Linnaeus 1758) 3.10. pti Gypaetus barbatus (Linnaeus, 1758) arktični sokol klavžar brkati ser 110 4 cirkumpola 2006 rno ? Turčija, Sirija, 2006 Maroko I, A 12 0 4 1994 Ev, Az, Af I, A 2 10 3 Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). Koren, B., 2006. Poizkusni klateži obiskali Slovenijo. Svet ptic, Ljubljana 12(2): 24-25. Genero, F., 1995. Opazovanje brkatega sera Gypaetus barbatus v Triglavskem narodnem parku. Acrocephalus, Ljubljana 16(73): 171-173. AL SP AL DN PA PD SM SP nič n sokolarstvo reintordukcija iztrebljenih n sa populacij reintordukcija iztrebljenih sa populacij 3.10. pti Gyps fulvus (Hablizl, 1783) beloglavi jastreb Ev, S Af, ? JZ Az ? 13 0 4 Mihelic, T. & F. Genero, 2005. Occurence of Griffon Vultures Gyps fulvus in Sloveniain the period from 1980 to 2005. Acrocephalus, Ljubljana 26(125): 73-79. AL DN PA SM SP nič reintordukcija iztrebljenih n m sa populacij 3.10. pti Leiothrix lutea kitajski slavček Osrednja 1976 in V Az I 110 4 Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). PA SM trgovina z malimi n m živalmi 3.10. pti Lonchura punctulata Linnaeus, 1758 muškatni galebček 1996 J in JZ Az ? 110 4 Kmecl, P. & K. Rižner, 1996. Muškatni galebček Lonchura punctulata. Ubežnice [Escapees]. Acrocephalus, Ljubljana 2(7): 86-87. DN trgovina z malimi živalmi 3.10. pti Lophodytes cucullatus (Linnaeus 1758) 3.10. pti Melopsittacus undulatus (Shaw, 1805) 3.10. pti Netta peposaca (Vieillot, 1816) kapucasti žagar skobčevka 2006 S Am ? 1992 Avst A rožnatokljuna žvižgavka 2003 J Am ? 110 4 110 4 110 4 Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). SP Vrezec, A., 2001. Položaj alohtonih vrst v slovenski avifavni. Acrocephalus, Ljubljana 22(106/107): 69-71. SM Ciglič, H. & D. Sere, 2004. Pregled pojavljanja tujerodnih rac v Sloveniji. Acrocephalus, Ljubljana 25(121): 81-85. PA trgovina z malimi živalmi, zoo parki trgovina z malimi živalmi trgovina z malimi živalmi, zoo parki 3.10. pti Nymphicus hollandicus nimfica 2007 Avst ? 110 4 Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). PA trgovina z malimi živalmi 3.10. pti Oxyura jamaicensis (Gmelin, 1789) 3.10. pti Passer luteus belolična trdorepka zlati vrabec 1999 S in J Am I, A, M Podsahars 1984 ka Af ? 110 3 110 4 Božič, L., 2001. Poročilo Nacionalne komisije za redkosti o opazovanju redkih vrst ptic za obdobje 1997-2000. Acrocephalus, Ljubljana 22(106/107): 109-113. SP Grošelj, P., 1989. Zlati vrabec Leiothrix lutea. Iz ornitološke beležnice [From the ornithological notebook]. Acrocephalus, Ljubljana 10(41/42): 67. DN širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij, zoo parki trgovina z malimi živalmi n n n n n n n 3.10. pti Pelecanus onocrotalus Linnaeus, 1758 3.10. pti Perdix perdix (Linnaeus, 1758) 3.10. pti Phasianus colchicus Linnaeus, 1758 3.10. pti Pheucticus ludovicianus (Linnaeus, 1766) rožnati pelikan jerebica fazan rdečeprsi kardinal Af, JV Ev, Osrednja 1843 in J Az I, A, M, H 1 1 0 4 1933 Ev, Az I, A, M, H 3 4 0 3 Osrednja 1828 in V Az I, A, M, H 4 5 13 1976 S Am ? 110 4 Aljančič, M., 1993. Hudoba iz brezovške fare. Proteus, Ljubljana 56(4): 139-141. DN PA SP nič Vrezec, A., 2006. Ali je vzrok upada populacije jerebice Perdix perdix v travišča in Sloveniji prikrita kompeticija s območja z fazanom Phasianus colchicus?. naravnimi Acrocephalus, Ljubljana 27(128/129): populacijami 73-81. AL PA SP SM PD DN jerebic Vrezec, A., 2006. Ali je vzrok upada populacije jerebice Perdix perdix v Sloveniji prikrita kompeticija s travišča, agrarna fazanom Phasianus colchicus?. krajina, Acrocephalus, Ljubljana 27(128/129): gnezdišča 73-81. AL PA SP SM PD DN jerebice Grošelj, P., 1981. Rdečeprsi kardinal Pheucticus ludovicanus - izredni gost iz Severne Amerike. Acrocephalus, Ljubljana 2(10): 57. DN nič zoo parki naseljevanje za lovske in reintrodukcijske namene naseljevanje za lovske namene trgovina z malimi živalmi 3.10. pti Psittacula krameri (Scopoli, 1769) aleksander 1975 Af, J Az I, A, H 110 3 Škornik, I., 1985. Od kod ovratniški papagajček Psittacula krameri na slovenski obali?. Acrocephalus, Ljubljana 6(25): 44-45. SM šrijenje iz naturaliziranih evropskih populacij, trgovina z malimi živalmi 3.10. pti Streptopelia senegalensis (Linnaeus 1766) oazna grlica Af, J in JZ 2009 Az ? 110 4 Hanžel, J. & D. Sere (v tisku). Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus, Ljubljana 32 (150/151). SP trgovina z malimi živalmi 3.10. pti Strix nebulosa Forster, 1772 3.10. pti Tadorna ferruginea (Pallas, 1764) 3.11 sesAxis axis bradata sova rjasta kozarka čital S Ev, S 1995 Az, S Am ? 110 4 Osrednja Az, S in V 1971 Af I, A, M, H 1 1 0 3 Indija, Šri 1950 Lanka I, H, M, A 1 1 0 5 Mikuletič, J., 2000. Prvo opazovanje bradate sove Strix nebulosa v Sloveniji. Acrocephalus, Ljubljana 21(98/99): 79-80. Matvejev, S., 1984. Rjasta raca Tadorna ferruginea. Iz ornitološke beležnice [From the ornithological notebook]. Acrocephalus, Ljubljana 5(19/20): 23. Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 246 - 247. DN DN PA PD SM SP potencialno sokolarstvo ali ZOO parki trgovina z malimi živalmi, zoo parki 3.11 sesCanis aureus zlati šakal SZ Af, Pirenejski 1953 polotok I, H, M, A 3 3 13 Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 200 - 203.; Kryštufek B. 1999. Canis aureus. The atlas of European Mammals: 312 - 313.; Krofel M. 2009. Confirmed presence of territorial groups of golden jackals (Canis aureus) in Slovenia = Potrjena prisotnost teritorialnih skupin šakalov (Canis aureus) v Sloveniji. Natura Sloveniae 11(1): 65-68. n n n n n n n n 3.11 ses Capra aegagrus 3.11 sesCapra ibex 3.11 ses Dama dama 3.11 ses Mus musculus 3.11 ses Myocastor coypus 3.11 ses Neovison vison bezoarska koza kozorog gorata območja: Egejski otoki, Kreta, Oman, Mala Az, Srednja 1899 Az 1902 Alpe I, A hišna miš nutrija mink 0 10 5 3 2 0 5 SZ Af, Mala Az, damjak, damjek, jelen lopatar 1962 Iran A, M, H, I 3 3 0 5 Palearktik a I, H, M, A 4 4 0 3 3 3 0 3 110 4 3.11 sesNyctereutes procyonoides rakunasti pes zmerna podnebja 1937 J. Amerike I, A, H Severna 1972 Am I V. In SV Az Sibirija (območje Amur in Ussuri), Mongolija 1980 Japonska I, A, M, H 1 1 0 4 Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 246 - 247. Lovsko informacijski sistem Lisjak, Predlogi letnih načrtov lovsko upravljavskih območij za leto 2012, Dolgoročni načrti za LUO za obdobje 2007-2016 Lovsko informacijski sistem Lisjak, Predlogi letnih načrtov lovsko upravljavskih območij za leto 2012, Dolgoročni načrti za LUO za obdobje 2007-2016 Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 167 - 169. Lovsko informacijski sistem Lisjak, Predlogi letnih načrtov lovsko upravljavskih območij za leto 2012, Dolgoročni načrti za LUO za obdobje 2007-2016 Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 246 - 247. Vrezec al, 2007. Rakunasti pes ali enok (Nyctereutes procyonoides) na Krimu (osrednja Slovenija) - drugi podatek za Slovenijo. Natura Sloveniae 9(1): 47, Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 204 - 205. DN PA PD SM SP obrežna vegetacija, kraška polja, barja n izpusti iz umetne reje, širjenje po rečni mreži SP PD DN izpusti iz umetne reje, širjenje po kotlinah in dolinah n 3.11 sesOndatra zibethicus 3.11 sesOryctolagus cuniculus 3.11 ses Ovis aries pižmovka kunec muflon Zmerna podnebja S. 1933 Amerike I, A, M, H 4 4 0 4 SZ Af, Pirenejski konec polotok I, H, M, A 1 1 0 3 Osrednja Az od Anatolije 1934 do Tibeta, A, M, H, I 3 2 0 5 Lovsko informacijski sistem Lisjak, Predlogi letnih načrtov lovsko upravljavskih območij za leto 2012, Dolgoročni načrti za LUO za obdobje 2007-2016 AL DN PA PD SP Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 118 - 119.; Janžekovič F. in Klenovšek D. 2011. Najdba kunca v Vrbini pri Krškem. Proteus 63(7): 294 - 295. Lovsko informacijski sistem Lisjak, Predlogi letnih načrtov lovsko upravljavskih območij za leto 2012, Dolgoročni načrti za LUO za obdobje 2007-2016 obrežna vegetacija, kraška polja, barja, pas rastlinskih združb s Phragmites communis širjenje po porečjih n m 3.11 sesProcyon lotor 3.11 ses Rattus norvegicus 3.11 ses Rattus rattus 3.2 pajki Cheiracanthium mildei L. Koch, 1864 3.2 pajki Dyctina civica (Lucas, 1850) 3.2 pajki Larinioides sclopetarius (Clerck, 1757) 3.2 pajki Pholcus phalangoides (Fuesslin, 1775) 3.2 pajki Psilochorus simoni (Berland, 1911) 3.2 pajki Tegenaria atrica C. L. Koch, 1843 3.2 pajki Theridula gonygaster (Simon, 1873) 3.2 pajki Uloborus glomosus (Walckenaer, 1841) 3.3. razrCorythucha ciliata (Say, 1831) 3.3. raznLeptoglossus occidentalis Heidemann, 1910 3.3. raziStephanitis pyrioides (Scott, 1874) rakun siva podgana črna podgana platanina čipkarka storževa listonožka azalejina čipkarka Območja zmernega podnebja v S. 2002 Ameriki A, M 1842 SV Az I, H, M, A 5. stole JV Az I, H, M, A Holoarktik 2008 a Med, S. Af, S, Am, 2008 Turčija Kozmopoli 1999 tska Kozmopoli 1934 tska 2005 S Am 1962 Ev, Z Med Kozmopoli 2010 tska 1994 S Am 1975 S Am 2003 S Am 2009 Az 110 4 4 4 0 3 4 4 0 3 3 3 0 3 5 5 0 4 5 5 0 4 5 5 0 4 2 10 2 4 3 0 3 110 4 110 5 Kryštufek B. 2011. Rakun pri Trebnjem, Lovec 94(7/8): 409 - 410. Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 164 - 167. Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 163 - 164. KOSTANJŠEK, Rok, CELESTINA, Ana. New records on synanthropic spider species (Arachnida: Araneae) in Slovenia. Nat. Slov.. [Tiskana izd.], 2008, letn. 10, št. 1, str. 51-55. [COBISS.SI-ID 24535769] KOSTANJŠEK, Rok, CELESTINA, Ana. New records on synanthropic spider species (Arachnida: Araneae) in Slovenia. Nat. Slov., 2008, letn. 10, št. 1, str. 51-55. Kuntner, M., 1999. Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije pajkov severovzhodne Slovenije (Arachnida: Araneae). Natura Sloveniae, Ljubljana 1(1): 29-44. Kratochvil, J., 1934. Liste générale des Araignées en Yugoslavie. Prirodoslovne razprave, Ljubljana 2: 165-226 KOSTANJŠEK, Rok, RAMŠAK, Lucija. Psilochorus simoni (Berland, 1911) (Araneae, Pholcidae), a new record for Slovenian fauna from Postonjska jama cave. Nat. Slov.. [Tiskana izd.], 2005, letn. 7, št. 1, str. 37-40. Polenec, A., 1962. Hišni pajki. Proteus, Ljubljana 24(8): 208-210. KOSTANJŠEK, Rok. A contribution to the Slovenian spider fauna. I., 2010, letn. 12, št. 2, str. 23-33, ilustr. Kuntner, M. 1994: Ameriški pajek Uloborus glomosus najden v Sloveniji. Proteus. 57(3): 130. I, A, M, H 5 3 0 4 Gogala, A., 2004. Heteroptera of Slovenia, II: CirAL DN PA PD SM SP I, A, M, H 3 Gogala, A., 2008. Heteroptera of Slovenia, V: Pe AL DN PA SM SP 3 Gogala, A. & G. Seljak, 2010. Two new records (SM nasadi platan gozd/nasadi iglavcev gojene azaleje n m n transport vrsta se širi sama, transport se širi sama, transport sadike sleča 0 3 naravna 5 0 naravna 5 0 naravna 5 0 naravna naravna naravna 0 naravna 0 n 3.4. dvo Aedes albopictus (Skuse, 1895) tigrasti komar 2OO2 tropska Az I, H 3.4. dvo Ceratitis capitata (Wiedemann, 1824) 3.4. dvo Contarinia pisi (Winnertz, 1854) 3.4. dvo Contarinia quinquenotata (Hardy) 3.4. dvo Dasineura gleditchiae (Osten Sacken, 1866) 3.4. dvo Dasineura oxycoccana (Johnson, 1899) 3.4. dvo Dohrniphora cornuta (Bigot, 1857) 3.4. dvo Drosophila suzukii (Matsumura, 1931) 3.4. dvo Hermetia illucens (Linnaeus, 1758) 3.4. dvo Liriomyza huidobrensis (Blanchard, 1926) 3.4. dvo Liriomyza trifolii (Burgess, 188O) breskova muha grahova hržica lilijeva hržica gledičeva listna hržica Podsahars 1959 ka Af I, A, H 1972 Z Az A, M zmerno kontinental 1979 na V Az A, M 2O1OS Am I, A, M, H 2OO4 S Am I, H plodova vinska mušica unknow AvstralAz A 2O1O Kitajska I, A 2OO9 S Am I, H Sr. in J 1999 Am I, A, M, H 197OS Am I, A, H 5 4 2 O O O 2 2 O Kalan, K., R. Kostanjsek, E. Merdic & T. Trilar, 2011. A survey of Aedes albopictus (Diptera: Culicidae) distribution in Slovenia in 2007 and 2010. Natura Sloveniae, Ljubljana 3 Kalan, K., 113(1): 39-50. DN PA SM Peyrek, B., 1960. Rad s vočnom muhom u 1959. god. na področju Slovenačkog primorja. Biljna zaštita, 0 0 0 1 Peyrek, B.,Zagreb 3: 66-70. SM Janežič, F., 1984. Štirinajsti prispevek k poznavanju živalskih šišk (zoocecidijev) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh. fak. Univ. 0 10 1 Janežič, F.Ljubl., Ljubljana 43: 115-169. PA SP Janežič, F., 1979. Deseti prispevek k poznavanju živalskih šišk (zoocecidijev) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl., 2 2 0 1 Janežič, F.Ljubljana 33: 195-226. AL DN PA PD SP 0 Jurc, M. & D. Jurc, 2O1O. Dasineura gleditchiae (PA SP 1 EPPO, 2OO6. New pests found in Slovenia. EPP< PA SP 0 0 0 0 Skuhrava, M., Martinez, M.&Roques, A., 2010: Dunknown Seljak, G., 2011. Plodova vinska mušica - Drosophila suzukii (Matsumura), nov škodljivec jagodičastega sadja v Sloveniji. Sad 14 12 Seljak, G., 22(3): 3-5. PA SM de Groot, M. & P. Veenvliet, 2011. Hermetia illucens L. (Diptera, Stratiomyidae), a new alien invasive species in Slovenia. Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana 3 2 0 4 de Groot, M 19(2): 195-198. PA SM EPPO, 2000. Situation of glasshouse quarantine pests in Slovenia. EPPO Reporting Service, Paris 5: 1 EPPO, 200 2000/076: 3-4. eradicated Maček, J., 1999. Hiponomološka favna Slovenije [Hyponomologische Fauna Sloweniens]. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, Dela 5 EPPO, 200 37. Ljubljana. 385 str. AL PA PD SM SP (temporal) water bodies, urban areas, waste deposites n Regularly or recently cultivated agricultural, horticultural and domestic habitats,Arable land and market gardens n agricultural land n m transport parks and gardens, waste deposites honey locust trees, parks and gardens Vacinium plants buildings and houses transport accidental transport, seed contaminant transport with hostplant transport transport transport, unknown dispersal agricultural land n agricultural land, waste deposites arable land and market gardens, cultivated areas of gardens and parks; glasshouses not arable land and market gardens n transport transport, self dispersal transport transport n m n local Impact on the mushrooms, waste deposits, buildings of cities, towns and villages 3.4. dvo Megasella gregaria (Wood, 1910) unknowAvstralAz unknown 0 0 0 1 http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.dunknown unknown unknown Janežlč, F., 1972. Prispevek k poznavanju šlšk (zoocecidijev) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bloteh. fak. 3.4. dvo Monarthropalpus flavus (Schrank, 1776) 1972 Med A, M, H 0 0 0 0 Janežlč, F. Univ. Ljubl., Ljubljana 19: 87-99 DN PA PD SM SP ? unknown native distribution EPPO, 2008. Obolodiplosis robiniae: a new invasive species in Europe. Roblnla EPPO Reporting Service, Paris 10: pseudoacacia transport, self 3.4. dvo Obolodiplosis robiniae (Haldeman, 1847) 2004 S Am I, A, H, M 5 0 2 1 EPPO, 200 2008/202: 13-14. SM trees n dispersal EPPO, 2007. First outbreak of Prunus trees, Rhagoletis cingulata in Slovenia. forests and unknown; highly EPPO Reporting Service, Paris 8: woodlands, parks likely transport and 3.4. dvo Rhagoletis cingulata (Loew, 1862) 2007 S Am A, M, H 1 2 2 3 EPPO, 200 2007/148: 3. SP and gardens n natural dispersion Seljak, G. & I. Žežlina, 1999. Pojav in razširjenost orehove muhe (Rhagoletis completa Cresson) v Sloveniji. Maček, J. (ured.), Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu wallnut trees rastlin (3.-4. marec 1999, Portorož), Juglans regla, juzna in str. 231-238, Društvo za varstvo Parks and transport, self 3.4. dvo Rhagoletis completa Cresson, 1929 orehova muha 1997 sredna Am I, A, H 5 5 0 5 Seljak, G. & rastlin Slovenije, Ljubljana. AL PA SM SP gardens n dispersal Janežič, F., 1972. Prispevek k agricultural lands, zmerno poznavanju šišk (zoocecidijev) na host Panlcum kontinental rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh. fak. miliaceum L., 3.4. dvo Stenodiplosis panici Rohd. prosena hržica 1972 na Az - 0 0 0 0 Janežič, F. Univ. Ljubl., Ljubljana 19: 87-99. unknown proso unknown unknown De Groot, M., M. Virant-Doberlet & A. Žunič, 2007. Trichopoda pennipes heteropteran initially imported in F. (Diptera, Tachinidae): A new insects (especially Italy and than natural enemy of Nezara viridula (L.) Squash bug; selfdispersal with in Slovenia - short communication. Nezara viridula), help of Nezara 3.4. dvo Trichopoda pennipes (Fabricius, 1781) n2003S Am I 4 2 1 4 De Groot, ¡Agricultura, Maribor 5: 25-26. SM agricultural land n viridula verjetno širjenje iz naturaliziranih evropskih J in SR populacij, 3.5 hros Acanthoscelides obtectus Say, 1831 fižolar 1951 Am I, A, M, H 1 1 0 2 Janežič, F. Janežič 1951 SP ? n transport živil 3.5 hros Alocentron curvirostre (Gyllenhal 1833) ? ? Az A, M 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? ? ? ? verjetno širjenje iz naturaliziranih Az, JV evropskih 3.5 hros Aspidapion validum (Germar, 1817) ? 1866 Med I, A, M, H 4 3 0 3 Siegel, M., Siegel 1866 PA SP ? n populacij verjetno transport 3.5 hrosBruchus lentis Frölich, 1799 lečar 1866 Holarktika ? 0 0 0 1 Siegel, M., Siegel 1866 ? nič ? živil 3.5 hrosBruchus pisorum (Linnaeus, 1758) grahar 1763 Az I, A, M, H 4 3 0 2 Scopoli, J.Scopoli 1763 SM PA SP nič (v skladiščih) n transport živil nič (polja, 3.5 hros Bruchus rufimanus Boheman, 1833 ? konec Af I, A, M, H 2 3 0 2 Drovenik, EDrovenik 1990 SM SP skladišča) n transport živil gozdovi (v 3.5 hrosCaenoscelis subdeplanata C. Brisout de Barneville 1882 ? ? S Am I, H 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? odmrlem lesu) ? ? 3.5 hrosCallosobruchus chinensis (Linnaeus 1758) ? ? V Az I, A, M, H 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? nič (skladišča) ? ? 3.5 hrošCarcinops pumilio (Erichson, 1834) 3.5 hrošCarpophilus bifenestratus Murray, 1864 kozmopolit kriptogena 1980 vrsta ? Af I 4 5 0 4 Vienna, P.,Vienna et al. 2008 0 0 0 1 DAISIE DAISIE AL DN PA PD SM SP polja, gozdni rob n m nič (njivska in ? urbana območja) ? 3.5 hrosCarpophilus hemipterus (Linnaeus, 1758) ? 1866 tropska Az I, A 0 0 0 1 Siegel, M., Siegel 1866 ? ? n tropi, nič (njivska in 3.5 hrosCarpophilus nepos Murray, 1864 ? ? subtropi H 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? urbana območja) ? nič (njivska in 3.5 hrosCarpophilus pilosellus Motschulsky, 1858 ? ? tropska Az I, A, H 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? urbana območja) ? Zbirka: Osrednja zbirka hroščev (Coleoptera) Slovenije (Prirodoslovni nič (njivska in 3.5 hros Cartodere nodifer (Westwood 1839) ? konec Avst, Az I, A, M, H 4 4 0 2 Zbirka: Osi muzej Slovenije ) AL DN PA SM SP urbana območja) n rečna obrežja, 3.5 hrosCercyon laminatus Sharp, 1873 ? 1983 V Az A 4 3 0 2 Brelih, S., ' Brelih 1983 PA SM SP ruderalne površine n tropi, 3.5 hros Coccotrypes dactyliperda (Fabricius 1801) ? ? subtropi I, M 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? nič (skladišča) ? kriptogena 3.5 hros Cryptolestes duplicatus (Waltl,1839) ? 1997 vrsta A, M 2 2 0 2 Zupančič, IZupančič et al. 1997 PA ? n kriptogena 3.5 hros Cryptolestes ferrugineus (Stephens, 1831) žitnik 1866 vrsta A, M, H 4 4 0 2 Siegel, M., Siegel 1866 ? ? ? 3.5 hros Cryptolestes pusillus (Schönherr, 1817) ? 1866 tropi I, A 1 0 0 1 Siegel, M., Siegel 1866 ? nič ? Zbirka: Osrednja zbirka hroščev kriptogena (Coleoptera) Slovenije (Prirodoslovni nič (urbana 3.5 hrosCryptophagus acutangulus Gyllenhal 1828 ? konec vrsta I, A 2 1 0 2 Zbirka: Osrmuzej Slovenije ) PA SP območja) n Zbirka: Osrednja zbirka hroščev kriptogena (Coleoptera) Slovenije (Prirodoslovni nič (urbana 3.5 hros Cryptophagus cellaris (Scopoli, 1763) ? konec vrsta I, A, M, H 2 1 0 2 Zbirka: Osrmuzej Slovenije ) PA SP območja) n kriptogena nič (urbana 3.5 hrosCryptophagus fallax Balfour-Browne 1953 ? ? vrsta I, A 0 0 0 1 Denux, O. Denux & Zagati 2010 ? območja) ? kriptogena nič (urbana 3.5 hrosCryptophagus subfumatus Kraatz 1856 ? konec vrsta I, A 2 1 0 1 Zbirka: OsrPMS PA SP območja) n 3.5 hrosCryptopleurum subtile Sharp, 1884 ? 2002 V Az I, A, M 1 1 0 2 Čarni, A., TČarni et al. 2002 SM ruderalne površine n 3.5 hros Diabrotica virgifera LeConte, 1868 koruzni hrošč 2003 Sr. Am I, A, M, H 4 4 2 3 Modic, Š., Modic et al. 2008 AL PA PD SM SP nič (koruzne njive) n kriptogena nič (urbana 3.5 hros Epauloecus unicolor (Piller & Mitterpacher 1783) ? ? vrsta I, A, M, H 0 0 0 1 Denux, O. Denux & Zagati 2010 ? območja) ? Nova 3.5 hros Euophryum confine (Broun 1880) ? ? Zelandija A, M 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? ? ? kozmopolit kriptogena 3.5 hrosGibbium psylloides (Czempinski, 1778) ? konec vrsta I, A, M, H 2 2 0 2 Culiberg, MCuliberg et al. 1998 PD SM SP nič (hiše, vrtovi) n ruderalna okolja, S in Sr. vrtovi, sadovnjaki, 3.5 hrosGlischrochilus quadrisignatus (Say 1835) ? ? Am I, A, M, H 2 2 0 1 Modic, Š., Modic 2012 PA gozdi robovi n verjetno širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij ? širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij, trgovina z živili ? ? ? širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij transport ? ? ? ? ? ? ? širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij ? ? ? verjetno širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij 3.5 hrošGnathotrichus materiarius (Fitch 1858) 3.5 hrošGracilia minuta (Fabricius, 1781) 2007 S Am 1898 Med 2 2 0 2 Jurc, M., SJurc et al. 2012 2 2 0 3 Brelih, S., IBrelih et al. 2006 PA SM SP gozd (iglavci) vrbovje travniki in grmišča z domačimi polonicami, 3.5 hros Harmonia axyridis (Pallas, 1773) harlekinska polonica 2008 Az I, A, M, H 5 5 2 4 Kus Veenv Kus Veenvliet & Veenvliet 2009 DN PA SM SP agrarna krajina n 3.5 hros Korynetes caeruleus (DeGeer, 1775) ? 1866 kozmopolit A 2 1 0 2 Siegel, M., Siegel 1866 AL SP nič n tropi, 3.5 hros Lasioderma serricorne (Fabricius, 1792) ? ? subtropi I, A, M 0 0 0 1 Zbirka: LjulJogan, neobjavljeno PA ? n S in Sr. 3.5 hros Leptinotarsa decemlineata Say, 1858 koloradski hrošč 1946 Am I, A, M, H 5 5 1 4 Janežič, F. Janežič 1951 AL DN PA PD SM SP nič (polja) n nič (urbana 3.5 hros Lyctus brunneus Stephens, 1830 rjavi parketar 1989 JV Az I, A 1 1 0 1 Pohleven, Pohleven 1996 SM območja) n 3.5 hros Mallodon downesi Hope, 1843 ? 2006 Af 1 Pw 1 1 0 4 Zbirka: VreZbirka: Vrezec Al PA nič n 3.5 hros Micropeplus marietti Duval, 1857 ? J Ev, 1899 Kavkaz A 1 1 0 2 Krauss, H.Krauss 1899 SP ruderalna območja n listant gozd in 3.5 hrosNathrius brevipennis (Mulsant, 1839) ? konec Med A 2 2 0 3 Brelih, S., IBrelih et al. 2006 SM grmišča n 3.5 hros Necrobia violacea (Linnaeus, 1758) ? 1763 kozmopolit A, M 3 3 0 2 Scopoli, J. Scopoli 1763 AL SM SP neznano n gozd (zlasti 3.5 hros Neoclytus acuminatus (Fabricius, 1775) ? 19. sto S Am I, M, H 4 3 1 3 Brelih, S., IBrelih et al. 2006 DN SM listavci) n kozmopolit kriptogena 3.5 hrosOryzaephilus surinamensis (Linnaeus 1758) zobati žitnik ? vrsta ? 4 4 0 2 Lovrec, B., Lovrec 2007 AL DN PA PD SM SP nič (skladišča) ? ruderalna 3.5 hrosPerigona nigriceps Dejean, 1831 ? 1992 J Az ? 2 2 0 1 Drovenik, i Drovenik & Peks 1999 PA SP območja, vrtovi n 3.5 hros Philonthus rectangulus Sharp, 1874 ? 1980 Az I, A, M, H 1 2 0 3 Bole, J. (nt Bole et al. 1980 DN ? n nič (urbana 3.5 hros Ptilodactyla exotica Chapin, 1927 ? ? Af I 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? območja) ? kriptogena nič (urbana 3.5 hrosPtinus bicinctus Sturm 1837 ? konec vrsta I, A, M, H 0 2 0 1 Zbirka: OsiPMS SM SP območja) ? kriptogena nič (urbana 3.5 hrosPtinus fur (Linnaeus, 1758) ? konec vrsta I, A, M, H 4 3 0 2 Zbirka: OsiPMS PA DN AL SM SP območja) n kriptogena nič (urbana 3.5 hros Ptinus latro Fabricius, 1775 ? konec vrsta I, A, M, H 4 2 0 3 Zbirka: OsrPMS PA SM območja) ? nič (urbana 3.5 hros Ptinus tectus Boieldieu 1856 ? ? Avst, Az I, A, M, H 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? območja) ? Az, JV 3.5 hros Rhopalapion longirostre (Olivier, 1807) ? 1983 Med I, A, M, H 3 3 0 2 Zbirka: Furlan Vincenc PA SM ? n verjetno širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij vrbovo vejevje, trgovina s košarami širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij, biokontrola trgovina z lesom transport (suhi rastlinski deli, tobak) naravno širjenje iz naturaliziranih populacij trgovina z lesom in kavčukom sinantropna vrsta, izdelki iz vrbovja naravno širjenje verjetno širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij transport živil verjetno širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij transport rastlinskega materiala ? ? ? ? verjetno širjenje iz naturaliziranih evropskih populacij n A n nič (urbana 3.5 hroš Rhynchophorus ferrugineus (Olivier, 1790) palmov rilčkar 2009 tropska Az I 4 2 0 3 Seljak, G., Seljak et al. 2010 SM območja) n transport rastlin 3.5 hroš Rhyzopertha dominica (Fabricius 1792) žitni kutar konec tropska Az I, A, H 4 4 0 2 Lovrec, B., Lovrec 2007 AL DN PA PD SM SP nič (skladišča) n transport živil 3.5 hroš Rodolia cardinalis (Mulsant 1850) avstralska polonica 2007 Avst I 1 2 0 2 Zbirka: Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarj SM ni znano n biokontrola 3.5 hrošSitophilus oryzae Linnaeus, 1763 rižev žužek 1866 kozmopolit I, A, M, H 4 3 0 3 Siegel, M., Siegel 1866 AL DN PA PD SM SP nič n transport živil kozmopolit kriptogena 3.5 hrošSitophilus zeamais (Motschulsky) koruzni žužek ? vrsta I, A 3 3 0 2 Lovrec, B., Lovrec 2007 AL DN PA PD SM SP nič (skladišča) ? transport živil Sr. in J nič (poljske 3.5 hrošStelidota geminata (Say, 1825) ? ? Am I, A, M 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? površine) ? ? gozd (v odmrlem 3.5 hrošStenoscelis submuricatus (Schönherr, 1832) ? 1866 JZ Ev ? 1 1 0 1 Siegel, M., Siegel 1866 ? lesu listavcev) ? ? kozmopolit kriptogena 3.5 hroš Tenebroides mauritanicus (Linnaeus, 1758) mavretanski mokar 1866 vrsta I, A 4 4 0 2 Siegel, M., Siegel 1866 AL DN PA PD SM SP nič (skladišča) ? transport živil kozmopolit kriptogena 3.5 hrošTribolium castaneum (Herbst, 1797) rjavi mokar 1866 vrsta A, M 4 4 0 2 Siegel, M., Siegel 1866 AL DN PA PD SM SP ? ? transport 3.5 hrošTribolium confusum Jacquelin du Val, 1863 mali mokar konec Af I, A, M, H 4 4 0 2 Drovenik, ! Drovenik 2003 AL DN PA PD SM SP nič (skladišča) ? transport transport in naravno širjenje nič (urbana naturaliziranih 3.5 hrošTrogoderma angustum (Solier 1849) 2006 Sr in J Am A 3 3 0 3 Zbirka: OsiPMS PA AL območja) n populacij transport in naravno širjenje kriptogena nič (urbana naturaliziranih 3.5 hrošTrogoderma glabrum (Herbst 1783) konec vrsta A 4 3 0 3 Zbirka: OsiPMS SM PA SP območja) n populacij 3.5 hrošTrogoderma granarium Everts 1898 indijski žitnik ? Az I, M 2 2 0 1 Lovrec, B., Lovrec 2007 ? nič (skladišča) ? transport živil kozmopolit kriptogena 3.5 hrošTrogoderma versicolor (Creutzer, 1799) ? 1871 vrsta A 1 1 0 2 Brancsik, CBrancsik 1871 SP nič ? ? nič (urbana 3.5 hroš Urophorus humeralis (Fabricius 1798) ? ? tropska Az I, A, H 0 0 0 1 DAISIE DAISIE ? območja) ? ? 3.5 hrošXyleborus pfeilii (Ratzeburg 1837) ? ? Az I, A, M, H 0 0 0 1 Sauvard, D., M. Branco, F. Lakatos, M. Faccoli 8? gozd (listavci) ? ? širjenje iz naturaliziranih evropskih gozd (zlasti populacij, 3.5 hrošXylosandrus germanus (Blandford 1894) ? 2000 V Az I, A, M 5 3 1 4 Jurc, M., ZJurc et al. 2010 AL DN PA SM iglavci) n transport lesa trgovina z lesom širjenje iz naturaliziranih listopadni gozd in evropskih 3.5 hrošXylotrechus stebbingi Gahan, 1906 ? 2004 Az I 3 2 1 3 Brelih, S., IBrelih et al. 2006 SM SP grmišča n populacij 3.6. kožo Adelencyrtus aulacaspidis (Brethes, 1914) ? ? J Am I, M, H ? ? 0 1 Rasplus, J.-Y., C. Villemant, M. R. Paiva, G. DelvSM ? ? namenski vnos ekstenzivni 3.6. kožo Aphelinus mali (Haldeman, 1851) krvavkin najezdnik ? S Am I, A, M 4 3 0 2 Rasplus, J.-Y., C. Villemant, M. R. Paiva, G. Delv? sadovnjaki n m namenski vnos 3.6. kožo Aphytis mytilaspidis (Le Baron, 1870) ? ? S Am I, M, H ? ? 0 1 Rasplus, J.-Y., C. Villemant, M. R. Paiva, G. Delv PA SM SP ? ? namenski vnos 3.6. kožo Aproceros leucopoda Takeuchi, 1939 3.6. kožo Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, 1951 3.6. kožoEncarsia berlesei (Howard 1906) 3.6. koži Isodontia mexicana (Saussure, 1867) 3.6. kožo Megastigmus wachtli Seitner, 1916 3.6. kožo Monomorium pharaonis (Linnaeus, 1758) 3.6. kožo Neodryinus typhlocybae (Ashmead, 1893) 3.6. kožoSceliphron caementarium (Drury, 1773) 3.6. kož(Sceliphron curvatum (F. Smith, 1870) 3.7. metAntheraea pernyi (Guérin-Méneville, 1855) 3.7. metAntheraea yamamai (Guérin-Méneville, 1861) 3.7. met Apomyelois ceratoniae (Zeller, 1839) 3.7. metArgyresthia thuiella (Packard, 1871) 3.7. metArgyresthia trifasciata Staudinger, 1871 brestova grizlica kostanjeva šiškarica ?najezdnik murvovega kaparja ? mehiška grebača ?cipresina semenarka faraonska mravlja ameriška kleščarka Az (Japonska , Kitajska, daljni vzhod 2011 Rusije) 2005 Az Az S Am in 1990 ZDA Ev: Grčija, 1915 Turčija ?okoli kozmopolit S Am 1999 (ZDA) ameriška grebača zidarka 1996 S Am azijska grebača zidarka mongolski hrastov prelec 1991 Az 1871 V Az rozičeva vešča okoli 1: J. Med klekov zapredkar cipresov zapredkar 1990 S Am Z Palearktik 1998 a A, M M, H A, M, H H H A, M A, H A, H V Az (Japonska japonska sviloprejka, jamamaj 1867 ) 3.7. metCacyreus marshalli Butler, 1898 pelargonijev bakrenček 2008 J Af I, H 0 10 1 de Groot, M., T. Hauptman & G. Seljak, 2012. Pr PA SM 3 2 2 4 Kos, K. & S. Trdan, 2010. Biotično zatiranje kost; AL PA PD SM SP ? ? 0 1 Rasplus, J.-Y., C. Villemant, M. R. Paiva, G. Delv? 5 4 13 Gogala, A., 2011. Sphecid wasps of Slovenia (HyPA SM SP ? ? 0 1 Rasplus, J.-Y., C. Villemant, M. R. Paiva, G. DelvSM 5 3 0 1 Bračko, G., 2000. Review of the Ant Fauna (HymPA 4 2 0 3 Žežlina, I., 2000. Poskus zatiranja medečega škrSM 5 2 13 Gogala, A., 2011. Sphecid wasps of Slovenia (HySM 5 4 13 Gogala, A., 2011. Sphecid wasps of Slovenia (HyPA SM SP Carnelutti, J., 1956. O metuljih priseljencih. Proteus, Ljubljana 18(6): 0 0 0 5 137-143. izumrla Michieli, Š., 1967. Sto let širjenja jamamaja (Atheraea yamamai Guer., Lepid.) v Sloveniji. Biološki vestnik, 4 4 0 5 Ljubljana 15: 73-77. _ AL DN PA PD SM SP Carnelutti, J., 1985. Škodljive vešče in pravi molji. Moj mali svet, Ljubljana 0 2 0 2 16(4): 40; 16(5): 40. SP Škerlavaj, V. & A. Munda, 1999. Argyresthia thuiella Packard - nov škodljivec na kleku v Sloveniji (izvleček). V: Maček, J. (ured.), Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin (3.-4. marec 1999, Portorož), 2 10 3 str. 451, Društ PA SP Gomboc, S., 2003. Nove vrste listnih zavrtačev v Sloveniji [New leaf miner species established in Slovenia]. V: [Anonymus] (ured), Izvlečki referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin (4.-6. marec 2003, Zreče), str. 99-100, Društvo za 2 10 3 varstvo SP Verovnik, R., S. Polak & G. Seljak, 2011. Pojav in širjenje tujerodne vrste dnevnega metulja -pelargonijevega bakrenčka (Cacyreus marshalli (Butler 1898)) v Sloveniji. Acta Entomologica 3 2 14 Slovenica, Ljubljana 19(1): 5-16. AL PA SM mestni parki, gozd n nasadi kostanja n ?n travniki, rob gozda n nasadi cipres n ogrevane stavbe n predvsem Primorska n Soline, Kras naselja grmišča grmišča drevoredi okrasne rastline n okrasne rastline n sadike brestov sadike kostanja namenski vnos les in trstika z gnezdi transport namenski vnos transport predmetov z gnezdi transport predmetov z gnezdi gojenje gojenje transport transport veter okrasne rastline n transport s semeni n n x n m n 3.7. metCadra cautella (Walker, 1863) 3.7. metCadra figulilella (Gregson, 1871) 3.7. metCaloptilia azaleella (Brants, 1913) 3.7. met Cameraria ohridella Deschka & Dimic, 1986 3.7. met Coleophora spiraeella Rebel, 1916 3.7. metCydalima perspectalis (Walker, 1859) 3.7. metEilema caniola (Hübner, 1808) 3.7. metEphestia elutella (Hübner, 1796) 3.7. metEphestia kuehniella Zeller, 1879 3.7. metGrapholita molesta (Busck, 1916) 3.7. met Hyphantria cunea (Drury, 1773) 3.7. metOegoconia novimundi Busck, 1915 datljeva vešča figova vešča 1975 JAz Z Palearktik 1975 a 0 2 0 2 0 2 0 2 azelejin zavitkar 2001 V Az 2 10 3 kostanjev zavitkar, kostanjev listni zavrtač okoli 1J Balkan I, A, M, H 5 4 2 4 medvejkova vrečonosa veščica okoli 1:J Ev 2 4 0 3 pušpanova vešča južni lišajar 2009 V Az I, A, M 3 2 2 4 pred 1! J. Med tobakova vešča, kakavova vešča, čokoladar pred 1!J Med mlinarka breskov zavijač murvov prelec pred 1!J Med 4 2 0 3 4 2 0 2 4 2 0 2 okoli 1:C Az I, A, M, H 5 4 0 2 pred 1S Am I, A, M, H 2 3 0 3 2007 S Am 0 10 2 Carnelutti, J., 1985. Škodljive vešče in pravi molji. Moj mali svet, Ljubljana 16(4): 40; 16(5): 40. _ SP Carnelutti, J., 1985. Škodljive vešče in pravi molji. Moj mali svet, Ljubljana 16(4): 40; 16(5): 40. SP Gomboc, S., 2003. Nove vrste listnih zavrtačev v Sloveniji [New leaf miner species established in Slovenia]. V: [Anonymus] (ured), Izvlečki referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin (4.-6. marec 2003, Zreče), str. 99-100, Društvo za varstvo PA Milevoj, L. & J. Maček, 1997. Roßkastanien-Miniermotte (Cameraria ohridella) in Slowenien. Nachrichtenblatt des Deutschen Pflanzenschutzdienstes 49(1): 14-15. Maček, J., 1967. Listni zavrtači Slovenije. I. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 14: 173-177. PA DN SP Jež, M., 2012. Cydalima perspectalis (Walker 1859) (Lepidoptera: Crambidae), pušpanova vešča, nova vrsta metulja v Sloveniji. Knjiga povzetkov 3. slovenskega entomološkega simpozija z mednarodno udeležbo PA SP Hafner, J., 1912. Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge VII. Carniola, Ljubljana 3: 43-75. SM SP Rebel, H., 1907. Lepidopteren aus dem Gebiete des Triglav und der Črna Prst in Krain: II. Nachtrag. Jahresbericht des Wiener entomologischen Vereines, Wien 18: 123-144. AL SM SP Janežič, F., 1951. Varstvo rastlin. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 567 str. AL PA SM SP Janežič, F., 1951. Varstvo rastlin. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 567 str. AL SM SP Carnelutti, J., 1956. O metuljih priseljencih. Proteus, Ljubljana 18(6): 137-143. PA SP Lesar, T., H. Habeler & E. Arenberger, 2009. Prispevek k poznavanju metuljev (Lepidoptera) Slovenije II: nove vrste metuljčkov (Microlepidoptera). Natura Sloveniae, Ljubljana 11(2): 39-60. SM suho sadje suho sadje transport transport okrasne rastline n transport AL DN PA PD SM SP drevoredi grmišča n. m veter veter okrasne rastline n skalovja transport veter n m veter n m veter sadovnjaki nasadi gozdovi transport transport veter n n n n semena semena n n n 3.7. metParalipsa gularis (Zeller, 1877) 3.7. metParectopa robiniella Clemens, 1863 3.7. met Paysandisia archon (Burmeister 1880) 3.7. met Phtheochroa pulvillana (Herrich-Schäffer, 1851) 3.7. met Phthorimaea operculella (Zeller, 1873) 3.7. met Phyllocnistis vitegenella (Clemens, 1859) 3.7. met Phyllonorycter issikii (Kumata, 1963) 3.7. met Phyllonorycter leucographella (Zeller, 1850) 3.7. met Phyllonorycter platani (Staudinger, 1870) 3.7. met Phyllonorycter robiniella (Clemens, 1859) 3.7. metPlodia interpunctella (Hübner, 1813) 3.7. metSamia cynthia (Drury, 1773) robinijev listni duplinar palmov vrtač špargljev listni zavijač krompirjev molj kačasti listni zavrtač lipov listni zavrtač 1995 JV Az pred 1 ! S Am 2008 J Am I 2005 JV. Ev 2004 S Am I 2006 V Az ognjene-trnov listni zavrtač pred 1! J. Med platanov listni zavrtač pred 19 Z. Az 0 10 2 2 3 0 3 2 10 4 0 10 2 pred 19 C. Am I, M, H 5 4 0 2 2 2 0 3 5 4 2 3 3 3 0 3 3 3 0 3 robinijev listni zavrtač 1994 S Am I, A, M, H 2 3 0 3 kozmopolit krhljar, bakrena sušna vešča pred 19 ska ajlantovec, ajlantov prelec 1870 V Az 3 3 0 2 0 0 0 5 Stanta, R., 2008. Novi najdbi v slovenski favni metuljev (Lepidoptera). Acta entomologica Slovenica, Ljubljana 16(1): 63-66. Maček, J., 1986. Listni zavrtači Slovenije XVI. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl., Ljubljana 47: 101-108. Seljak, G., 2010. Palmov rilčkar in palmov vrtač ogrožata palme tudi v Slovenski Istri. V: Novosti na področju zdravstvenega varstva in tehnologije sredozemskih rastlin (4. februar 2010, Marezige pri Kopru), Marezige. [seminar] Lesar, T., H. Habeler & E. Arenberger, 2009. Prispevek k poznavanju metuljev (Lepidoptera) Slovenije II: nove vrste metuljčkov (Microlepidoptera). Natura Sloveniae, Ljubljana 11(2): 39-60. Janežič, F., 1951. Varstvo rastlin. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 567 str. Seljak, G., 2005. Kačasti listni zavrtač (Phyllocnistis vitegenalla Clemens) že v Sloveniji. Sad 16(5): 13-14. Jurc, M., 2011. Tujeroden lipov listni zavrtač Phyllonorycter issikii (Kumata, 1963) od leta 2006 tudi v Sloveniji. Novice iz varstva gozdov 4: 2-2. Maček, J., 1978. Listni zavrtači gozdnega rastja v Sloveniji. II. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana 16(1): 63-82. Maček, J., 1968. Listni zavrtači Slovenije II. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl., Ljubljana 15(a): 55-59. SM PA PD SP tujerodne rastline n SM SM SM SM okrasne rastline n kulturne rastline n kulturne rastline n kulturne rastline (vinska trta) n AL DN PA PD SM SP listnati gozdovi n m PA SM SP PA PD SP okrasne rastline n drevoredi n Seljak, G., 1995. Phyllonorycter robiniella (Clemens), še en nov listni zavrtač robinije v Sloveniji [Phyllonorycter robiniella (Clemens), Another new Lithocolletida of Robinia in Slovenia]. Gozdarski vestnik, Ljubljana 53(2): 78-82. PA SM SP Carnelutti, J., 1985. O moljih. Moj mali svet, Ljubljana 16(1): 36-37; 16(2): 37. PA SM SP Carnelutti, J., 1956. O metuljih priseljencih. Proteus, Ljubljana 18(6): 137-143. izumrla tujerodne rastline n suho sadje n grmišča x trarsport trarsport trarsport veter trarsport trarsport trarsport veter trarsport trarsport trarsport gojene semena n 3.7. metScrobipalpa ocellatella (Boyd, 1858) 3.7. metSitotroga cerealella (Olivier, 1789) pesni molj koruzni molj Palearktik pred 21 a I, A, M, H 3 3 0 2 3.7. metTheresimima ampellophaga (Bayle-Barelle, 1808) trsni brstar pred 1! J Am pred 1! J Med 3.7. metTuta absoluta (Meyrick, 1917) paradižnikov molj 3.9. slacAmeiurus melas (Rafinesque, 1820) 3.9. sladAmeiurus nebulosus (Lesueur, 1819) 3.9. sladCarassius auratus (Linnaeus, 1758) rjavi somič zlata ribica 19. stoV Az 3.9. sladCarassius gibelio (Bloch, 1782) 3.9. sladClarias gariepinus (Burchell, 1822) babuška afriški som 1962 V Az 5 4 13 2 2 0 3 2009 J Am I, A, M, H 14 2 2 Valič, N., F. Vučajnik, B. Ferenčak, M. Mlinarič & S. Trdan, 2005. Spremljanje zastopanosti pesnega molja (Scrobipalpa occelatella Boyd, Lepidoptera, Gelechiidae) v Sloveniji s feromonskimi vabami. V: Maček, J. (ured.), Zbornik predavanj in referatov 7. s SP Janežič, F., 1951. Varstvo rastlin. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 567 str. PA SM Seljak, G., 2005. Trsni brstar (Theresimima ampelophaga) - malo znan, a včasih hud škodljivec vinske trte na Primorskem. Sad 16(6): 12-14. PA PD SM SP Žežlina, I., Benko-Beloglavec, A., Pajk, P. 2011. Paradižnikov molj (Tuta absoluta Povolny) - izsledki posebnega nadzora v Sloveniji v letu 2010. Izvlečki referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Podčetrtek 2011 PA PD SM SP kulturne rastline n kulturne rastline n kulturne rastline n kulturne rastline n m 1935 S Am I, A, M, H 5 4 0 2 Povž, M., 2Povž 2007 AL PA SP 1935 S Am I, A, M, H 5 4 0 2 Povž, M. &Povž & Šumer 2005 4 4 0 2 Povž, M. & Povž & šumer 2005 AL DN PA PD SM SP stoječe vode, AL DN PA PD SM SP mrtvice 5 4 0 2 Povž, M. & Povž & šumer 2005 1997 Af M, H 110 5 Povž, M. &Povž & šumer 2005 stoječe vode, DN PA PD SM SP mrtvice SP transport transport transport transport namerne in nenamerne preselitve; širi se sama po naravni poti in se razmnožuje; pobegi iz ribogojnic namerne in nenamerne preselitve; širi se sama po naravni poti in se razmnožuje; pobegi iz ribogojnic namerna naselitev; širi se sama po naravni poti namerne in nenamerne preselitve; širi se sama po naravni poti in se razmnožuje; pobegi iz ribogojnic namerna naselitev, ni jasno, če še živi prosto v naravi J n n 3.9. slacCoregonus lavaretus (Linnaeus, 1758) Ev A 110 2 Povž, M. & Povž & šumer 2005 AL SP 3.9. sladCtenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844) beli amur 1963 V Az 0 2 0 4 Povž, M. & Povž & šumer 2005 AL DN PA PD SM SP vodna vegetacija 3.9. sladGambusia holbrooki Girard, 1859 vzhodnoameriška gambuzija 1927 S Am 3.9. slad Hypophthalmichthys molitrix (Valenciennes, 1844) srebrni tolstolobik 3.9. slad Hypophthalmichthys nobilis (Richardson, 1845) sivi tolstolobik 1963 Az 1963 Az 4 2 0 4 Povž, M. & Povž & šumer 2005 0 2 0 4 Povž, M. & Povž & šumer 2005 0 2 0 4 Povž, M. & Povž & šumer 2005 SM stoječe vode, DN PA PD SM SP mrtvice PA SM SP stoječe vode, mrtvice stoječe vode, 3.9. slacLepomis gibbosus (Linnaeus, 1758) sončni ostriž konec S Am 5 4 2 2 Povž, M. &Povž & Šumer 2005 AL DN PA PD SM SP mrtvice stoječe vode, 3.9. slac Micropterus salmoides (La Cepede, 1802) postrvji ostriž 1892 S Am 5 12 4 Povž, M. &Povž & Šumer 2005 PD SM SP mrtvice 3.9. slad Mylopharyngodon piceus črni amur 2004 Az 0 10 0 Povž, M., 2Povž 2009 SP 3.9. sladOncorhynchus kisutch (Walbaum, 1792) srebrni losos 1977 S Am 0-14 Povž, M. &Povž & Sket 1990 izumrla 3.9. sladOncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792) šarenka 1891 S Am 3.9. sladOreochromis niloticus (Linnaues, 1758) nilska tilapija, afriški nilski ostriž 2008 Af 3.9. slad Pseudorasbora parva (Temminck & Schlegel, 1846) psevdorasbora 1986 V Az 5 4 13 Povž, M. & Povž & šumer 2005 AL DN PA PD SM SP 2 2 0 4 Slatner, M.Slatner 2008 SP mrtvica Vrbina 5 4 12 Povž, M. & Povž & šumer 2005 PA PD SM SP širjenje iz sosednje države; se ne razmnožuje namerne preselitve; pobegi iz ribogojnic namerna naselitev; širi se sama po naravni poti in se razmnožuje namerne preselitve; pobegi iz ribogojnic namerne preselitve; pobegi iz ribogojnic namerne in nenamerne preselitve; širi se sama po naravni poti in se razmnožuje; pobegi iz ribogojnic namerne in nenamerne preselitve; razmnožuje se sama namerne preselitve namerna naselitev, ni več v Sloveniji namerne preselitve; širi se sama po naravni poti in se razmnožuje; pobegi iz ribogojnic pobegi iz ribogojnic; razmnožuje se sama namerne in nenamerne preselitve; širi se sama po naravni poti in se razmnožuje; pobegi iz ribogojnic 3.9. slac Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1814) 3.9. sladSalvelinus umbla (Linnaeus, 1758) 4 morsk Anadara kagoshimensis 4 morsk Anadara transversa 4 morsk Arquatula senhousia 4 morsk Asparagopsis armata 4 morsk Balanus trigonus 4 morsk Beroe ovata 4 morsk Bonnemaissonia hamifera 4 morsk Bursatella leachi 4 morsk Codium fragile subsp. fragile 4 morsk Crassostrea gigas 4 morsk Ficopomatomus enigmaticus 4 morsk Gambusia holbrooki 4 morsk Mnemiopsis leydyi 4 morsk Rapana venosa 4 morsk Terapon theraps 4 morsk Venerupis philippinarum potočna zlatovčica jezerska zlatovčica japonska ostriga mercierela vzhodnoameriška gambuzija priseljena rapana filipinska vongola 1884 S Am 1928 S Am 1996 Indopacifik Indijski 2003 ocean Pacifiške 2005 obale Azije 1991 Avtralasia Tropska 2005 morja Črno 2007 morje 1995 Pacifik Rdeče 1999 morje 1992 Pacifik Pacifiške ? obale Azije 1994 Indopacifik <1930 Z Atlantik Črno 2007 morje 1983 Indopacifik 2007 Indopacifik 1993 Indopacifik 3 2 0 3 Povž, M. & Povž & Sumer 2005 3 2 0 3 Povž, M. & Povž & Sumer 2005 4 2 0 3 De Min in Vio (1997) 4 2 0 3 Crocetta (2011) 4 3 0 3 110 3 4 2 0 3 1 0 2 2 0 3 4 3 0 3 110 3 4 3 0 3 4 3 0 3 4 5 0 3 0 10 2 4 2 0 3 110 3 4 2 0 3 Mavrič et al. (2010) Orlando--Bonaca (2001) Mavrič et al. (2010) Shiganova in Malej (2009) Orlando--Bonaca (2001) Lipej et al. (2008a)/Jaklin in Vio (1989) Munda (1992) De Min in Vio (1998) Lipej et al. (2009) Leiner et al. (1995) Shiganova in Malej (2009) De Min in Vio (1998) Lipej et al. (2008b) Lipej (1994) AL DN PA PD SM AL PA PD alpska jezera namerne preselitve; razmnožuje se sama; pobegi iz ribogojnic namerne preselitve; razmnožuje sama; pobegi iz ribogojnic balastne vode balastne vode marikultura marikultura ladijska obrast balastne vode marikultura Sueški kanal balastne vode marikultura ladijska obrast namerni vnos balastne vode balastne vode Sueški kanal marikultura