GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, UUBUANA- LETO XXIV - ŠTEVILKA 5. AVGUST 1983
Poslovanje v prvem polletju
Z X
Hrana čaka na pokrovčke
Če industriji za predelavo sadja in zelenjave letos ne bo zagotovljenih še 100 milijonov aluminijastih pokrovčkov, lahko pričakujejo 4 milijarde N din izgube, veliko materialno škodo, izpad izvoza hrane in nepreskrbljenost domačega tržišča. Tako so 29. julija ugotavljali predstavniki te industrije na sestanku o problematiki oskrbe z aluminijastimi pokrovčki, ki se ga je poleg 54 članov Temeljnega samoupravnega sporazuma udeležil predstavnik le enega proizvajalca aluminijaste pločevine, Impola iz Slovenske Bistrice. To je bil spet eden v verigi sestankov na isto temo, ki so se vrstili od letošnjega marca dalje. O problemu so bili marca in maja obveščeni tudi republiški izvršni sveti in gospodarska zbornica, vendar niso našli ustrezne rešitve.
V zadnjih nekaj letih so predelovalci sadja in zelenjave v sodelovanju s Saturnusom vložili veliko prizadevanj, da bi nadomestili embalažo iz bele pločevine s stekleno z aluminijastimi pokrovi in s tem zmanjšali odvisnost od uvoza. V sedmih mesecih letošnjega leta pa je Saturnus kot edini jugoslovanski proizvajalec pokrovov za steklene kozarce proizvedel le 71 milijonov namesto načrtovanih 100 milijonov pokrovčkov; proizvodne zmogljivosti so bile s tem le polovično zasedene. Vzrok je v pomanjkanju aluminijaste pločevine. Za normalno preskrbo tržišča bi je potrebovali letno 2.500 ton, kar je manj kot odstotek celotne jugoslovanske proizvodnje. Vendar proizvajalci večino aluminijaste pločevine izvozijo, da lahko krijejo lastne devizne potrebe. Kljub sovlaganjem v razširitev njihovih proizvodnih zmogljivosti od treh jugoslovanskih proizvajalcev - Impola iz Slovenske Bistrice, Valjarne bakra in aluminija iz Sevojnega in Industrije aluminija »Boris Kidrič« iz Šibenika - dobavlja Saturnusu aluminijasto pločevino le še Impol. Tudi ta pa napoveduje prekinitev dobav, če mu ne bo od septembra dalje zagotovljena devizna udeležba 850 dolarjev za tono pločevine. Saturnus je pripravljen prispevati 350 dolarjev, ostalo pa bi morali zbrati uporabniki pokrovčkov. V avgustu je Impol prodal 50 ton pločevine za dinarje, kar pa je tudi premalo za potrebe živilske industrije.
Predstavniki industrije za predelavo sadja in zelenjave trdijo, da zaradi otežkočenega pretoka deviz preko bank ne morejo v tako kratkem času zagotoviti zahtevanega deviznega deleža. Zato so sklenili, da o zadevi ponovno obvestijo pristojne republiške in zvezne organe in jih pozovejo, naj najdejo rešitev in s tem preprečijo propadanje hrane, ki bi pomenilo veliko večjo materialno škodo in tudi večji izpad deviz, kot pa nekoliko zmanjšan izvoz pločevine._
Večinoma poznamo naš gospodarski položaj v naši družbi, za katerega je značilna visoka zadolženost, prevelika poraba gled.e na razpoložljiva sredstva in ustvarjeni dohodek, visoka stopnja inflacije (kljub administrativnemu določanju cen), upadanje investicij, zmanjšana dinarska in devizna likvidnost, rast obrestne mere ter večkrat neustrezne, predvsem restriktivna ekonomska politika. Tako stanje nujno negativno učinkuje na številne organizacije združenega dela, ki ne glede na svoj trenutni gospodarski položaj nimajo prave orientacije za vodenje svoje poslovne politike na ekonomskih osnovah. Zato delovne organizacije pri iskanju izhoda iz gospodarskih težav včasih uporabljajo tudi načine, ki niso v skladu z zakonskimi določili.
Splošni gospodarski položaj je imel velik vpliv tudi na poslovanje Saturnusa. Najbolj se kaže v težavah pri oskrbi z reprodukcijskim materiali, naraščanju naših nabavnih cen ob istočasno nespremenjenih prodajnih cenah, v ultimativnih zahtevah po vlaganjih v surovinsko bazo, devizni udeležbi itd. Prav tako je v prvem polletju značilno upadanje plačilne sposobnosti naše delovne organizacije.
Vse te negativne vplive smo bolj ali manj uspešno omejevali z dodatnimi prizadevanji zaposlenih v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Pri tem so se pokazale tudi določene slabosti, ki jih moramo do konca leta odpraviti, če želimo poslovanje zaključiti tako, kot smo si zastavili z letnim gospodarskim načrtom. Zagotoviti moramo ustrezen obseg proizvodnje po količini in strukturi, omogočiti redno oskrbo z rep-romateriali, zagotoviti ustrezno kvaliteto teh materialov, redno vzdrževati stroje in naprave, da proizvodnja ne bi zastajala, uvajati nove izdelke (posebno tiste, ki bodo omogočili doseganje načrtovanega izvoza) in zagotoviti plačilno sposobnost delovne organizacije.
Gospodarski rezultati v prvem polletju so prikazane v tabeli na 2. strani.
Fizični obseg proizvodnje v statističnih cenah spremljamo z dve proizvodni temeljni organizaciji. Po mesecih se je gibal dokaj enakomerno v Tovarni avtoopreme, medtem ko je v Tovarni embalaže opaziti večja odstopanja v posameznih mesecih. Glej tabelo.
Celotni izvoz v dolarskih vrednostih je enak kot v lanskih prvih šestih mesecih. Najbolj je porastel klirinški izvoz v Tovarni avtoopreme in sicer za 45 odstotkov. Načrtovano rast smo dosegli tudi pri kooperaciji, medtem ko je močno upadel neposredni konvertibilni izvoz avtoopreme. V Tovarni embalaže je konvertibilni izvoz večji od lanskega, vendar močno pod planom zaradi izpada načrtovanega izvoza pokrovčkov.
Rast dohodka, ki je rezultat obsega prodaje na trgu ter razmerij v rasti naših prodajnih in nabavnih cen, ne moremo oceniti kot zadovoljivo. Medtem ko je manjše zaostajanje rasti dohodka za splošno inflacijsko stopnjo v času stabilizacijskih prizadevanj sprejemljivo, pa večje zaosta-
janje pomeni izgubo deleža v delitvi narodnega dohodka.
Sredstva za osebne dohodke smo povečali za 20 odstotkov glede na prvo polletje 1982. Sprejeti dogovor omejuje rast teh sredstev glede na rast produktivnosti, gospodarnosti, donosnosti poslovanja in glede na izvozne rezultate. Vsem tem postavkam, posebej pa fizični produktivnosti, na katero lahko največ vplivamo, moramo v naslednjih mesecih posvetiti največjo pozornost. V nasprotnem primeru ne bomo uspeli oblikovati osebnih dohodkov v načrtovani višini, to pa bi pomenilo hitro upadanje doseženega osebnega standarda zaposlenih.
Del čistega dohodka, ki ga namenjamo za sklade, je za 20 odstotkov (Nadaljevanje na 2. strani)
Fizični obseg proizvodnje v statističnih cenah.
TOZD Tovarna embalaže TOZD Tovarna avtoopreme
fiz. proizv. fiz. produktiv.* fiz. proizv. fiz. produktiv.’
januar 9.010 12,2 12.338 20,2
februar 9.785 13,4 15.487 25,1
marec 11.415 15,8 16.185 26,4
april 10.112 14,1 15.617 25,6
maj 12.132 16,8 13,506 21,8
junij 17.914 23,8 16.578 27,0
* Produktivnost je izračunana na osnovi dejanskega števila zaposlenih. -
Umrl je Miha Marinko
V tem mesecu smo se poslovili še od enega velikih mož naše revolucije in graditve socialistične Jugoslavije. Z Mihom Marinkom, ki je umrl 19. avgusta po 83 letih delovnega, napornega in tudi nevarnega, vendar vseskozi polnega življenja, je odšel človek, ki je pustil viden pečat svojega dela v zgodovini jugoslovanskih, še posebej pa slovenskega naroda. Od mladih nog je bil med najdejavnejšimi borci za pravice delavcev, člani KPJ od ustanovitve, od leta 1934 pa tudi član Centralnega komiteja KPJ in kasneje ZKJ. Bil je prvi komisar slovenske partizanske vojske, po vojni pa je bil na čelu SZDL Slovenije in najvišjih republiških organov - bil je predsednik slovenske skupščine in predsednik vlade.
Njegovemu spominu se je poklonila tudi delegacija iz Saturnusa, ki se je udeležila svečanega mimohoda v dvorani Izvršnega sveta. ____
______________________________
1 v
Orodjarna - delo za izvoz Nova linija za pokrovčke
Trenutni gospodarski položaj v naši državi je zelo kritičen. Velika devizna zadolženost države, velika odvisnost gospodarstva od uvoza, nizka produktivnost, prevelika skupna in splošna poraba itd. so vzroki nastalemu položaju.
Pri iskanju poti iz zagate je pomembna komponenta gibanje izvoza oziroma povečanje izvoza celotnega jugoslovanskega gospodarstva. V naši delovni organizaciji zato temu vprašanju posvečamo še posebno pozornost. Zavedamo se, da z izvozom v mnogočem prispevamo k normalizaciji in izboljšanju stanja tako v delovni organizaciji kot v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Vključevanje v izvoz in mednarodno delitev dela je vse prej kot lahka naloga. Zahteva velike napore in kvaliteto dela na vseh področjih. Kljub takšnim ugotovitvam pa smo se že septembra 1982 lotili težke naloge in pričeli osvajati žaromet in zadnjo združeno svetilko za novo nastajajoče vozilo GOLF 83-N, ki naj bosta v prihodnje naša najmoč-
nejša izvozna izdelka v Zahodno Nemčijo in tudi sicer.
Naloga, še predvsem kar se tiče orodij za združeno svetilko, je izredno težka in zahtevna, kljub temu, nam pri tem veliko pomaga Volks-vvagen kot proizvajalec avtomobilov in bodoči kupec ter Hella kot velik proizvajalec svetlobne opreme, oba iz Zahodne Nemčije.
Izredna zahtevnost, zapletenost, tehnološke novosti in nenazadnje velike dimenzije orodij so še predvsem v začetku postavljale pred nas veliko neznank in ovir, ki smo jih, lahko trdim, z lastnim znanjem, iznajdljivostjo, improvizacijami, s kooperacijo, ter s pomočjo programskih strojev, s katerimi na srečo že razpolagamo, v olavnem uspešno obvladali.
Izkušnje, ki smo jih pri tem dobili, pa nam nedvoumno kažejo, da bo potrebno za izvedbo takšnih in podobnih projektov našo orodjarno v marsičem dopolniti. Potrebovali bomo nekatere ključne obdelovalne stroje večjih dimenzij, dvigala za
Z investicijskim programom tozda embalaže v letu 1982 smo se med drugim odločili, da povečamo zmogljivosti za proizvodnjo samostojnih pokrovčkov. Za vlaganje v to vrsto proizvodnje smo se odločili iz več razlogov. Potrebe naše industrije za
transportiranje, orodjarsko stiskalnico -za tuširanje in preizkušanje, specialna obdelovalna orodja.
Trenutno je za žaromet večji del orodij gotov, manjši pa v zaključni fazi. Vzorci žarometov so že na predhodnem testiranju pri naročniku v Zahodni Nemčiji.
Orodja za združeno svetilko so domala vsa, razen orodja za štanca-no vezje, v zaključni fazi izdelave. Predvidoma bodo vzorci združene svetilke, sicer s pomočjo Hellinega štancanega vezja, izdelani meseca avgusta. Žaromete bomo predvidoma začeli dobavljati avgusta, združene svetilke pa septembra letos.
Celotno osvajanje in izdelava orodij je trenutno na žalost v manjši zamudi, čeprav smo si to nalogo zastavili kot prednostno. Glavni in največji vzrok nastali zamudi so velike spremembe na izdelkih, ki smo jih morali uveljavljati na zahtevo Volks-vvagna in Helle, ko je bila izdelava orodij že v polnem zamahu, in že prej naštete pomanjkljivosti v opremljenosti orodjarne. Tem vzrokom pa lahko dodamo še tretjega, ki je subjektivne narave. Sleherni delavec v Saturnusu, še predvsem pa v razvoju avtoopreme in v orodjarni, ki sta nosilca celotnega osvajanja, bi se moral bolj zavedati pomembnosti osvajanja za izvoz ter temu ustrezno tudi več prispevati.
Želim in upam, da se bo vse končalo, kot si vsi želimo.
Janez Smrajc
predelavo sadja in zelenjave rastejo, mi pa smo edini proizvajalec samostojnih pokrovčkov v Jugoslaviji. Obstajajo tudi realne možnosti za izvoz pokrovčkov, surovine za njihovo izdelavo pa je domači aluminij. Prednost pokrovčkov pred ostalo embalažo so tudi nižji transportni stroški.
Zmogljivosti za proizvodnjo samostojnih pokrovčkov smo pred kratkim povečali z izgradnjo nove linije, ki je začela poskusno obratovati konec junija. Nova linija je nameščena na oddelku polizdelkov. Slabost nove lokacije je ločitev linije od matičnega oddelka, prednost pa predvsem ta, da se prostor ne segreva do tako visokih temperatur.
Novost linije je rešitev medfaznega transporta med stroji. Transport pokrovčkov opravljajo trakasti transporterji, prednost pred pnevmatskim transportom pa so zelo dobra preglednost nad pretokom pokrovčkov, nizka montaža in večja univerzalnost. Na trakove so vgrajena elektronska čutila (sonde), ki nadzorujejo stalnost pretoka pokrovčkov in avtomatsko krmilijo (ustavljajo in zaganjajo) stroje. Na koncu linije sta postavljena dva trakova: kontrolni trak za vizuelno kontrolo pokrovčkov in števni trak s kretnim mehanizmom.
Proizvajalec vseh naštetih naprav je ljubljanski UNIŠ - TOS. Tovarna je specializirana za izdelavo transportnih naprav. Transport za našo linijo je njihov vzorčni izdelek in menimo, da imamo prav zato nekaj več težav s kakovostjo, kot smo pričakovali.
Velika prednost nove linije je, da je vanjo vključena domača tunelna sušilna peč proizvajalca SOP Krško v sodelovanju z Železarno Štore. Kakovost peči popolnoma ustreza zahtevam in ne zaostaja za kvaliteto podobnih angleških peči. Robil-na stroja so kvalitetno izdelali v na-(Nadaljevanje na 3. strani)
Izdelava orodja za zadnjo združeno svetilko golfa 83 N.
Poslovanje v prvem polletju
Gospodarski rezultati v prvem polletju 1983 v 000 din
Kazalci TOZD 3 indeks 83/82 TOZD 5 indeks 83/82 TOZD 7 indeks 83/82 DSSS indeks 83/82 Saturnus indeks 83/82
fizični obseg proizv. 70.341 83,0 89.711 102,0 - - - - 160.052 92,0
produktivnost (fiz. obseg proiz. na delavca) 103,14 89,7 153,62 100,9 - - - - 126,42 96,3
izvoz (tečaj 1$ x 63,40 din) 14.526 68,5 228.682 103,5 - - - - 243.208 100,4
celotni prihodek 615.664 105,0 554.472 126,7 102.646 139,6 88.383 130,2 1.361.165 116,8
dohodek 150.346 97,5 195.058 118,1 59.239 118,4 46.683 128,5 451.326 111,2
osebni dohodki 79.163 112,7 66.630 121,2 35.474 130,1 34.149 126,9 215.416 120,1
skladi 10.169 31,3 63.228 109,1 3.813 41,6 5.366 144,8 82.576 79,9
(Nadaljevanje s 1. strani)
manjši kot v preteklem letu. Ta sredstva so razporejena v sklad skupne porabe in rezervni sklad, kot določajo predpisi, medtem ko smo sredstva za poslovni sklad lahko oblikovali samo v avtoopremi.
Splošna ugotovitev, ki jo je potrdila tudi razprava ob sprejemanju periodičnih obračunov na delavskih svetih, je, da rezultati poslovanja v prvem polletju niso zadovoljivi ter da mora vsak zaposleni v okviru svojih možnosti prispevati k izboljšanju rezultata poslovanja. Pripravili bomo poseben akcijski program z ukrepi na ključnih področjih poslovanja, ki mora pokazati svojo učinkovitost že v tem, še bolj pa v prihodnjem letu.
Že sedaj moramo razmisliti o planiranih nalogah za leto 1984, tako da bo gospodarski načrt predstavljal realne cilje poslovanja ter da bodo v njem usklajena vsa prizadevanja za dosego teh ciljev.
Bojan Falež
Dolgoročni program ekonomske stabilizacijo
Več dela v embalaži
Fotografija je iz Zaloga, kjer je zdaj, v poletnih mesecih, polno dela. V obratu, ki je bil do konca aprila najbolj kritičen, kjer je bila nekajkrat proizvodnja celo popolnoma ustavljena, imajo zdaj dovolj bele pločevine nekako do sredine oktobra. Če bo tudi naročil dovolj, torej dela vsaj do takrat ne bo manjkalo. Zdaj manjka delavcev, zato so dobili okrepitev: za določen čas so sprejeli več novih delavcev, 40 pa jih je prišlo iz Most. V proizvodnji delajo tudi študentje in dijaki, ki pa jih je v avgustu že premalo; v vsem tozdu jih je le 36 namesto načrtovanih 100.
Tudi v Mostah imajo zdaj večinoma dovolj materiala. Težave, v nekaterih oddelkih celo izrazitejše kot v prvih mesecih, pa imajo tam, kjer delajo z aluminijasto pločevino. Zaradi pomanjkanja te tudi v Polju delajo z manjšimi zmogljivostmi, čeprav imajo veliko naročil za napisne ploščice. Kljub temu je proizvodnja tozda embalaže od začetka junija dalje izrazito večja kot prej.
Nova linija za pokrovčke
(Nadaljevanje z 2. strani) šem tozdu Orodjarna in vzdrževanje, osvajajo pa že gumirne stroje. Z vključitvijo teh bi postali popolnoma neodvisni od uvoza opreme za take linije.
Zagon linije kasni v glavnem zaradi nesočasne opreme različnih proizvajalcev.
Zasnovo opisane tehnološke rešitve so razvojniki embalaže prilagodili našim razmeram po ogledu v nemški tovarni PANO. Prilagajanje je bilo potrebno zaradi posebnosti
strojev in kvalitete aluminijaste pločevine.
Montažo in poskusno proizvodnjo smo vodili razvojniki embalaže in odpravljali pomanjkljivosti, nenehno pa so nam bili v pomoč sodelavci iz prototipne delavnice in preddelavci oddelka samostojnih pokrovčkov. Vsa ostala dela so opravljali naši električarji, orodjarji in ključavničarji. Ob takšnih skupnih prizadevanjih se delavci med seboj spoznavamo in pozabljamo na »tozdovske meje«.
Milan Gruden
Kraigherjeva komisija, ki je leta 1982 pričela s pripravo dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije v Jugoslaviji, je do sedaj pripravila številne dokumente. Ti naj bi bili osnova za spremembo družbenoekonomskih odnosov in za vodenje gospodarske politike. Že sama izhodišča dolgoročnega programa so obravnavala vzroke za težki gospodarski položaj v državi ter nakazovala potrebe po temeljitih spremembah. Sklepi del dolgoročnega programa, ki je bil predstavljen javnosti v juliju, pa povezuje glavna spoznanja in vsebuje splošne sklepe, do katerih je prišla komisija in njena delovna telesa med svojim delom, in daje temeljna priporočila za akcijo.
Osnovna misel, ki je vpletena v celoten program, je izražena v zahtevi, da mora ves sistem vrednotenja v družbi izhajati iz edinega možnega merila, to je vrednotenja po prispevku živega in minulega dela. Na tej podlagi se morajo spremeniti cenovna razmerja, celotna delitev pa se mora rešiti prevlade etatističnega urejanja odnosov. Neizogibne so spremembe preveč enostranske gospodarske strukture. Pri gospodarskem sodelovanju s svetom je nujen odločen preboj in prestroje-vanje celotnega gospodarstva za tako delo in poslovanje, ki nas bosta iz dneva v dan približevala merilom produktivnosti in učinkovitosti razvitih držav. Na socilanem področju se je treba boriti proti uravnilovki, močno okrepiti motivacijo in interes delavca za delo in ustvarjalnost, ter zatirati tiste razlike, ki ne izvirajo iz rezultatov dela.
V Ustavi, v Zakonu o združenem delu ter v številnih dokumentih smo opredelili, da je delavec glavni subjekt v združenem delu s pravico dela z družbenimi sredstvi in s pravico do sadov svojega dela v obliki pridobi-
sadov svojega dela v obliki pridobljenega dohodka. Osrednje vprašanje, od katerega je odvisno uresničevanje takšnega položaja delavcev v združenem delu, je ustvarjanje pogojev, da se delavec hkrati potrjuje kot ustvarjalec nove vrednosti in kot upravljalec družbenih sredstev, celotnega delovnega procesa ter ustvarjanja in delitve družbenega proizvoda. To je možno le, če so delavci v temeljnih organizacijah blagovni proizvajalci, katerih rezultati
dela se merijo na trgu ter na katere vplivajo z različnimi oblikami zavestnega načrtnega delovanja. Danes delavci še niso v takem položaju. Tržno vrednotenje rezultatov je bistveno okrnjeno zaradi vpletanja državnih organov v urejanje gospodarskih tokov in njihovega prevzemanja funkcij, ki jim ne pripadajo. S tem so zanemarjene ekonomske zakonitosti, v takih pogojih pa je bistveno zmanjšana ekonomska odgovornost za posledice ravnanja in odločanja.
Program jasno zahteva ustrezne spremembe sistema in ekonomske politike, ki bodo zagotovile ekonomsko zainteresiranost delavca za smotrno uporabo sredstev družbene reprodukcije. Posebej se izpostavlja razporejanje dohodka, ki mora biti odvisno od njegove nenehne rasti in na podlagi tega omogočati povečanje življenske ravni. Delavci morajo pri odločanju o pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka izhajati iz višine vloženih sredstev in dela ter iz možnosti, ki jo ta dohodek daje za pridobivanje osebnih dohodkov in za razširjeno reprodukcijo. Torej morajo upoštevati štiri osnovna merila:
- dohodek na delavca
- dohodek glede na porabljena sredstva
- bruto osebni dohodki na delavca
- akumulacija glede na porabljena
sredstva.
Dosledna uporaba teh kazalcev v vseh organizacijah združenega dela zagotavlja, da delavci ugotavljajo in določajo pogoje in rezultate svojega dela ter na tej osnovi uresničujejo načelo delitve po delu in razultatih dela. Uveljavljanje tega načela pa zahteva tudi enotne in enakopravne pogoje gospodarjenja na enotnem jugoslovanskem trgu. Podlaga delitve je pridobljeni dohodek, kjer je nujno izločiti tisti del, ki ni neposreden rezultat dela temeljne organizacije, temveč izvira iz rente, monopola ali posebnih ugodnosti.
Dolgoročni program ekonomske stabilizacije je tako rekoč uradni naziv za globoko gospodarsko reformo, ki bo obsežnejša in dolgotrajnejša od vseh prejšnjih in bo vplivala na vsa področja naše družbene dejavnosti. Z njo naj bi postavili na noge docela novo gospodarstvo, ki bo v vsakem pogledu bolj sodobno in bolj uspešno ter bo povezovalo interes posameznika z interesi družbe. Pojem stabilizacija ne bo več sinonim za odpovedovanje in žrtve, ampak za splošni napredek. V tem kontekstu si je delo zastavila tudi komisija, ki je v izhodiščih programa zapisala:
»Pozivanje k žrtvam, odpovedovanju, spremembi delovnih in drugih navad, da bi premagali hude težave v dosedanjem razvoju, ne da bi pri tem posameznik našel svoj interes v jutrišnjem boljšem življenju svoje družine in splošnem napredku samoupravljanja in družbe, je v naprej obsojen na neuspeh.«
Bojan Falež
Zapletene poti oskrbe z materialom
Zahteve temeljnih organizacij po uvozu reprodukcijskega materiala in rezervnih delov prekašajo možnosti in načrtovane prilive deviz: Združevanje kot glavni del prilivov ni potekalo po predvidevanjih in temu smo morali prilagoditi potek nabave rep-romateriala. V ta namen smo stalno sodelovali s programerji surovin v temeljnih organizacijah, s prodajno in finančno službo ter s kupci naših proizvodov. V celoti gledano smo sproti zagotavljali reprodukcijski material. Vendar tak način dela ne more zagotoviti nemotene proizvodnje, zato smo delne primankljaje, kjer je bilo to mogoče, nadomeščali z začasnimi posojili pri drugih delovnih organizacijah. Ugotoviti pa moramo, da ni popolnega usklajevanja med plani prodaje, proizvodnje in nabave glede na pritok deviznih sredstev. Medsebojno vsklajevanje se je sicer nekoliko popravilo, vendar še ne v taki meri, da bi to v celoti izključevalo pomanjkanje reprodukcijskega materiala glede na načrtovani obseg proizvodnje. V bistvu bomo lahko zagotavljali pravočasno oskrbo le v primeru pravočasnega razpolaganja z deviznimi sredstvi in pod pogojem, da ne bo zastojev deviznih izplačil tudi s strani bank.
Likvidnost poslovanih bank v Jugoslaviji je v drugem četrtletju še naprej padala, s tem povezano pa tudi naš uvoz stagnira in celo rahlo upada. Seveda ta trend ne velja
enako za vse poslovne banke v Jugoslaviji. Ljubljanska banka -Gospodarska banka je omogočila Saturnusu takojšnje (v nekaj dneh po predložitvi naloga za otvoritev akreditiva) odpiranje nepreklicnih in nepotrjenih akreditivov, vendar z odloženim plačilom od 30 dni do 60 dni od datuma odpreme blaga, odvisno od trenutnega deviznega položaja bank. Po eni strani to vendarle zagotavlja kupcu hitro odpiranje akreditivov in plačilo dobavitelju, po drugi strani pa terja zagotovitev deviznih sredstev s strani Saturnusa. Pri plačilih z nakazilom je postopek enak kot v prvem četrtletju, to pomeni, da od naloga do izvedbe plačila poteče več kot mesec dni. Pri poslovanju z drugimi bankami pa je položaj še slabši, vendar je odvisen predvsem od aktivnosti naših kupcev kot nalo-godajalcev banki za otvoritev akreditiva oz. plačila z nakazilom.
Plačilna sposobnost bank Jugoslavije nasproti inozemstvu je odraz zahtev dobaviteljev do kupcev v Jugoslaviji. Vse več naših dobaviteljev zahteva pri poslovanju z nami spremenjene in ostrejše plačilne pogoje; prej je bilo mogoče plačati blago šele po odpremi in carinjenju v Ljubljani, zdaj pa zahtevajo predhodno zavarovanje nakazil, otvoritev nepreklicnega potrjenega akreditiva ali celo otvoritev akreditiva, zavarovanega pri nemški ali drugi tuji zavarovalnici. Tako zaostreni plačilni po-
Kakšna je naša delovna disciplina
V prvem polletju letos je disciplinska komisija obravnavala 81 delavcev. Delavci so najpogosteje kršili delovno obveznost z uživanjem alkohola pri delu, protipravnim prilaščanjem premoženja temeljnih organizacij, neopravičenim izostajanjem z dela, neopravičenim odklanjanjem izvršitve del in nalog in fizičnim obračunavanjem v prostorih delovne organizacije. V ietu 1982 je bilo v postopku za ugotovitev odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti obravnavanih 60 delavcev, v letu 1981 45 delavcev, 76 delavcev v letu 1980 in 29 v letu 1979. Iz tega primerjalnega prikaza izhaja, da število v disciplinskem postopku obravnavanih delavcev iz leta v leto narašča. To je lahko posledica manjše discipliniranosti delavcev pri delu ali pa doslednejšega prijavljanja kršitev delovnih dolžnosti.
Odstotek povratništva, to je večkratnega kršenja delovnih obveznosti je nizek, bolj zaskrbljujoče je, da je v večini primerov vzrok po-vratništvu uživanje alkohola. Prav tako vznemirljivo je število tatvin premoženja temeljnih organizacij, še posebej pa dejstvo, da nas o velikem številu odkritih tatvin in storilcev obvestijo organi za notranje zadeve. Vprašajmo se, kakšen je naš odnos do družbene lastnine in v koliki meri pomagamo službi za zavarovanje premoženja pri odkrivanju in preprečevanju deliktov!
Najstrožji disciplinski ukrep, prenehanje delovnega razmerja, je bil letos izrečen šestim delavcem, šestim delavcem je bila izvršitev tega ukrepa odložena za dobo šestih mesecev, štirinajstim pa za dobo enega leta; torej je bil ta ukrep izrečen v 32 odstotkih od vseh primerov. Pri izreku ukrepa prenehanje delovnega razmerja je disciplinska komisija upoštevala težo kršitve delovne obveznosti, predkaznovanost delavca, njegov odnos do dela in sodelavcev in podobno.
Giede na to, da mora disciplinska komisija po uveljavitvi sprememb in dopolnitev pravilnikov o delovnih razmerjih TOZD in DSSS za nekatere hujše kršitve delovnih dolžnosti obvezno izreči disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, je pričakovati, da se bo kaznovalna politika še poostrila.
Kaj storiti za izboljšanje delovne discipline? Disciplinska komisija lahko z izrekom disciplinskih ukrepov kot posledico kršitve delovne discipline vpliva na kršitelje in druge delavce predvsem vzgojno, delavci sami pa lahko in moramo s tovariškim odnosom do sodelavcev in z odgovornim odnosom do dela kot naše neodtujljive pravice prispevati k boljšemu delu in večji delovni disciplini.
Nevenka Ferencek
goji zavlačujejo dobave repromate-riala in terjajo določen spremenjen odnos do potencialnih dobaviteljev. Običajno nam uspe doseči soglasje za otvoritev nepreklicnih, vendar nepotrjenih akreditivov z odloženim plačilom, žal pa vedno ne. Prav tako moramo vedeti, da dobavitelji, z redkimi izjemami, prično s postopkom izdelave materiala šele po otvoritvi akreditivov.
Spreminjajo se tudi uvozni režimi in potrebna soglasja pri uvozu blaga. Zvezni izvršni svet je izdal Odlok o izdaji seznama blaga, zajetega s posameznimi .oblikami izvoza in uvoza, in o postopku, po katerem carinski organi kontrolirajo njegovo uporabo, in Odlok o načinu pridobitve kontingentov. Precejšnje število repromateriala je prišlo iz svobodnega uvoza na kontingente, tako količinske kot vrednostne. Žal smo lahko ob koncu meseca junija ugotavljali, da od uveljavitve odlokov 1. junija še niso bila rešena marsikatera načelna vprašanja v zvezi s pridobitvijo soglasij in dovoljenj tako s strani raznih poslovnih združenj kot gospodarske zbornice oz. njenih splošnih združenj. Kot primer navedimo le primer kositra, ki ga v državi ni in je nujen uvoz. Kljub raznim
pismom, ki smo jih poslali Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino, Gospodarski zbornici, Splošnemu združenju barvnih kovin, Zvezni direkciji za rezerve industrijskih proizvodov, je trajalo več kot mesec dni, da smo pridobili formalno dovoljenje za uvoz, morali pa smo seveda zagotoviti devizna sredstva. Bili pa smo že na višku sezone, ko lahko tako pomanjkanje resno ogrozi in prekine proizvodnjo pločevink v Saturnusu. Enako je tudi pri uvozu bele pločevine, hladnovaljanih trakov, delčkov za žaromete itd.
Pričakujemo, da se bodo te značilnosti pojavljale tudi v tretjem četrtletju, da se bodo domači gospodarski pogoji še zaostrovali, kar bo imelo za posledico še večje potrebe po uvozu ali po devizni udeležbi pri nakupu domačih materialov. Kljub te mu menim da bomo lahko zadovoljili potrebe po repromaterialu, seveda ob ustreznih prizadevanjih vseh v nabavni službi. Zavedamo se, da lahko v danih okoliščinah vsaka subjektivna napaka toliko bolj zavleče dobavo in ogrozi proizvodnjo. Zato posvečamo toliko večjo pozornost delu vsakega posameznika.
Silvo Baznik
Poleti je vroče
S prihodom jeseni bo narava sama poskrbela za boljše delovne pogoje v naših najbolj vročih oddelkih - v tiskarni, v oddelku samostojnih pokrovov in v oddelku plastike v tozdu avtoopreme. Poleti se je temperatura dvignila tudi nad
40 stopinj.
Saturnus je za zgled
Pohvala vedno dobro dene, še posebej pa v časih, ko vsak najrajši kritizira. Za tiste, ki 4. avgusta niso natančno prebrali Dela, ponatiskuje-mo pismo bralca, v katerem se javno zahvaljuje Saturnusu za zg‘edno ravnanje.
Glas Saturnusa izdaja DO Saturnus, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16, telefon 444 466.
Ureja ga uredniški odbor: Marjan Do-brilovič, Bogomir deklič, Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Edo Martinčič, Zdravko Petrič, Ksenija Prinčič in Dragica Zupančič.
Številko pripravila Vita Cajnko in Miran Todori (tehnični urednik).
Tisk: Saturnus - oddelek tiska na papir. Po mnenju sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 412-1 /72 z dne 8.9.1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet.
Na tehničnem pregledu mojega avtomobila so ugotovili, da je v obeh žarometih voda. Ker je garancija za vozilo že potekla (letnik 1981), sem najprej pogledal, čigav izdelek sta žarometa, in ugotovil, da ju je izdelala tovarna Saturnus iz Ljubljane. Poklical sem v tovarno po telefonu in tovarišu Bojanu Bobiču povedal, kaj se mi je pripetilo. Naročil mi je, naj pridem z vozilom k njim v tovarno, kar sem tudi storil. Tovariš Bobič me je prijazno sprejel, sam odmontiral stara žarometa in namestil nova, brezplačno. Hkrati se mi tudi opravičil in dejal, da je bil za napako kriv slab klej, žal pa nekaj časa niso imeli drugega. Sedaj pa je že spet vse v redu in svoje izdelke že tudi izvažajo na konvertibilni trg.
Tovarišu Bobiču in tovarni Saturnus se zahvaljujem za uslugo. Hkrati jim želim še mnogo poslovnih uspehov.
RADO MALENŠEK Ljubljana Rožna dolina, C IV / 31
MINIPORTRET
Etelka Čečelič (35) je referent za rekreacijo. V Saturnusu dela sedmo leto.
Kaj so vaša dela in naloge?
Delo organizatorja športne rekreacije je predvsem organiziranje rekreacije med delovnim časom (med 30-minutnimi odmori in posebnimi odmori po vvork factorju), organiziranje rekreacije v prostem dnevnem in tedenskem času, na letnih oddihih in zdravstveno preventivnih aktivnih oddihih.
Sama pa opravljam dela z Športno rekreativno društvo Saturnus, organiziram tekmovanja v okviru delovne organizacije in med delovnimi organizacijami v občini, letos pa sem prevzela tudi oddih v zdraviliščih in počitniško dejavnost.
Ste s svojim delom v Saturnusu zadovoljni?
Težko vprašanje!
Pa drugače; povejte, kako si predstavljate svoje delo v Saturnusu, da bi bili z njim zadovoljni.
Predvsem si želim, da bi imela pogoje za delo, saj zahteva moje delo posebne pogoje (športne objekte, finančna sredstva in kadre), da bi delo lahko potekalo nepretrgano, da ne bi bilo vezano le na občasne športne akcije. Moja naloga je, da dejavnosti načrtujem glede na razpoložljive športne objekte in pripomočke, denarna sredstva in kadre. Vodje za izvajanje pripravljenih programov bi mi morali posredovati nato povratne informacije, da bi lahko preverjala uspešnost programov in pripravljala nove.
Delo referenta za rekreacijo namreč ni pisarniško delo, ampak je delo na terenu. Prav tako njegov delovni čas ni prilagojen času v delovni organizaciji, saj bi moral biti referent prisoten pri rekreativnih dejavnostih v prostem dnevnem in tedenskem času.
Menim tudi, da je velika škoda, da smo prekinili z zdravstveno preventivnimi aktivnimi oddihi, saj so bili udeleženci nad njimi zelo navdušeni.
Rekreacija med odmori med delovnim časom je predvsem izvajanje kolektivne gimnastike. Ali bi nam lahko povedali o tem kaj več?
Korektivna gimnastika je izvajanje gimnastičnih vaj, ki imajo nasprotni učinek od gibanja delavca oziroma delavke pri delu. Delavec opravlja
praktično osem ur delo z enakimi gibi, delo je monotono, utrujajoče. Korektivna gimnastika pa vključuje mišice, ki med delovnim procesom niso dejavne, s čimer pospeši krvni obtok, krepi srčno-žilni sistem, sklepe in mišice. S tako aktivnostjo delž-vec hitreje odpravi znake utrujenosti. Prav zgrešeno je mnenje, da si človek bolj odpočije, če popolnoma nič ne dela! S to gimnastiko smo poskušali v računovodstvu in kadrovski službi, v tozdu avtoopreme pa v oddelku stiskalnic in montaži. Seveda vnema kaj hitro mine, ker v začetku čuti človek bolečine, saj mišice niso bile navajene na tako obremenitev. Vendar sčasoma ob vztrajni vsakodnevni vadbi te bolečine minejo, ker se mišice prilagodijo večjim naporom, in takrat ljudje lažje prenašajo vsakodnevne telesne obremenitve na delu in doma. Izvjanje korektivne gimnastike pri nas je bilo otežkočeno predvsem zaradi pomanjkanja prostorov in vodij vadbe. V vsakem oddelku bi moral biti nakdo zadolžen za vodenje vsakodnevne vadbe - en sam referent namreč ne more biti ob istem času na več mestih!
V začetku so se skoraj vsi delavci že prej omenjenih oddelkov udeležili korektivne gimnastike, ki je potekala v spomladanskih mesecih. Večina pa je vztrajala le mesec, mesec in pol, potem pa so se že pojavili prvi izgovori »nimam časa«, »delo imam«. Verjetno pa so izostajanja krivi neprimerni pogoji, vadbo smo izvajali kar na hodniku, kjer so jo delavci iz drugih oddelkov z zanimanjem opazovali in niso prav nič štedili s pripombami, ki vadečim niso ravno dvigale morale.
Najprimerneje bi bilo, če bi delavci le malce vstran od svojega delovnega mesta ob glasbi izvajali te vaje -seveda pa bi morali v vseh obratih urediti ozvočenje. Že pred leti sva se o tem pogovarjala s tovarišem Savo-vičem. Takoj po osmi uri, v odmoru po vvork factorju, bi vključili ozvočenje, pozdravili delavce, jim povedali, da je prišel čas za vadbo, napovedali bi vajo in zadolženi voditelj vadbe bi jo praktično pokazal, nato pa bi jo vsi delavci ob glasbeni spremljavi izvajali. Tak odmor naj bi trajal pet do sedem minut, kar po statistiki zadošča za obnovitev telesne sposobnosti.
Gimnastika ob glasbeni spremljavi me je spomnila na aerobiko. Saturnužanke se zelo zanimajo zanjo in prav gotovo bi se vadbe aerobike marsikatera udeležila, če bi organizirali tečaj. Sicer pa so v Ljubljani za to jesen predvideni tečaji aerobike tudi za moške. To samo mimogrede, da tema ne bo preveč ženska!
Na lastne stroške sem maja in junija obiskovala seminar za vaditeljico aerobnega plesa in opravila sem tudi zaključni praktični izpit. Ker je zanimanje za aerobiko res veliko, nameravam v prostem času organizirati vadbo o čemer bom pravočasno obvestila tudi Saturnužanke. Mnogi res menijo, da je aerobika modna muha, med drugim tudi zaradi nenavadnega oblačila, pri tem pa pozabljajo, da je vsako gibanje nujno potrebno za pravilen razvoj in delovanje organizma. Z aerobiko raz-
vijamo kvalitete, ki sem jih že prej omenila pri korektivni gimnastiki. Vendar pa mora biti vadba aerobike prilagojena starosti udeležencev, njihovim telesnim sposobnostim in zdravstvenemu stanju. Prav tako mora biti vadba pravilno vodena, tako da izvaja udeleženec vajo v pravilnem položaju. Ker nekateri vaditelji aerobike niso dovolj strokovno usposobljeni, smo tudi pri nas na kliničnem centru že zabeležili večje število poškodb gibalnega aparata, nekaj celo zelo težkih.
Vaje aerobike, ki jih ženske gledajo po televiziji, pa naj jih naj ne zbegajo - zagotovo jih ne morejo izvajati tako spretno, bolj pomembno je, da je vaja pravilno izvedena in da doseže svoj namen.
Prej ste omenili zdravstveno preventivni aktivni oddih. Bi lahko povedali kaj o tem?
Tri leta smo na tak organiziran oddih pošiljali delavcd v Poreč, potem pa smo ga črtali! Tega oddiha so se udeleževali zdravi delavci, ki so delali v slabih delovnih pogojih. V hotelu so imeli popolno oskrbo, v dopoldanskem in popoldanskem času pa je bilo organiziranih pet ur vadbe pod strokovnim vodstvom - ta je zajemala različne dejavnosti vse od čolnarjenja in kolesarjenja pa do košarke, streljanja in pikada. To je bila resnična preventiva, saj so bili udeleženci zdravi ljudje z okvarami - predvsem okvarami gibalnega aparata.
O našem počitniškem domu v Ve-lem Lošinju letos vse najlepše. Vseeno pa sem slišala pripombo in to iz ženskih ust, da je to letovanje za upokojence! Tudi sama sem si občasno zaželela drugačne rekreacije razen hoje do kopališča in plavanja!?
Veliko ljudem na dopustu nista dovolj le morje in zrak, svoj dopust želijo preživeti aktivno. Saj smo se pogovarjali o tem. Žal pa so vsi športni objekti v Malem Lošinju in najemnina teh je zelo draga, kar je za nas nesprejemljivo.
Koliko denarja imamo letos Satur-nužani za rekreacijo?
Za rekreacijo med delovnim časom so nam dodelili letos 50.000 dinarjev. Za rekreacijo v prostem dnevnem času, za katero skrbi Športno rekreativno društvo Saturnus, pa so nam dodelili 350.000 dinarjev.
Sami športnih objektov nimamo, tako da uporabljamo sredstva športnega društva v glavnem za najemnino objektov za zimsko vadbo in za udeležbo na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo delovne organizacije naše občine.
Razumevajoče pa nam ob denarnih stiskar priskoči na pomoč sindikalna organizacija.
Ženske velikokrat rečejo: Moja rekreacija je osem ur v službi, doma pa pri loncih!
Delo v službi in doma ne more biti rekreacija, saj je to vsakodnevna obremenitev, ki povzroča tako psihično kot tudi telesno utrujenost organizma, ki sčasoma prehaja v kronično, to pa je velikokrat vzrok različnih obolenj.
Zdravniki v zadnjih letih priporočajo čim več gibanja na svežem zraku
V slovo Jožetu Paplerju
Pred nekaj dnevi je iznenada ugasnilo še eno življenje dolgoletnega člana delovnega kolektiva Saturnus. Umrl je tovariš Jože Papler.
Rodil se je 9. oktobra 1908 v Ljubljani kot sin številne delavske družine. Že v rani mladosti je spoznal in občutil vse tegobe življenja in izkoriščanja delavskega razreda v takratni družbi.
Izučil se je za strojnega ključavničarja. Po začetnem službovanju v takratni ljubljanski pivovarni Union se je leta 1930 zaposlil v predvojnem Saturnusu, in v njem vztrajal ob krajših prekinitvah vse do leta 1973, ko je odšel v zasluženi pokoj. V začetku službovanja v Saturnusu je opravljal dela nastavljalca orodij, kasneje pa so mu bile zaupane naloge obratovodje. Pri delu je bil uspešen in rad je prenašal svoje znanje in izkušnje na mlajše delavce in sodelavce. V povojnem obdobju se je aktivno vključil v akcije za obnovo domovine in v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Po odhodu v zasluženi pokoj ni miroval in je deloval v svetu KS Zelena Jama, da bi kot njen tajnik čimveč prispeval k razreševanju problemov in razvoju te krajevne skupnosti.
Rad se je vračal v Saturnus, zanimali so ga naši uspehi in razvoj. Kruta smrt je vračanje in stike s Saturnusom res pretrgala, ni pa uspela zbrisati spomina na človeka, ki je vse svoje življenje posvetil delu in napredku njegove in naše delovne organizacije.
Slava njegovemu spominu!
Janez Smrajc
- predvsem pospešeno hojo, plavanje, gimnastične vaje. Seveda se je treba tudi tukaj izogibati vsakega pretiravanja.
Vsaka ženska bi si morala vzeti vsak dan vsaj deset minut prostega časa za dnevno sprostitev, seveda pa bi morali tudi možje ženo razbremeniti pri domačih opravilih.
Anamarija Plesničar
Saturnužan državni prvak v bowlingu
Stojan Tršan, zaposlen v pripravi dela tiskarne kot programer napisnih ploščic, se v prostem času ukvarja s pri nas še malo poznanim športom, bovvlingom. Po odličnih rezultatih v pretekli sezoni je na koncu osvojil tudi naslov državnega prvaka.
»V pretekli sezoni mi je šlo na tekmovanjih res dobro od rok. Dosegel sem za jugoslovanske razmere nadpovprečne rezultate. Osvojil sem tudi naslov republiškega prvaka in če ne bi uspel tudi na državnem prvenstvu, bi to pomenilo, da sem imel veliko smolo. Na prvenstvu smo igrali prvič v trojicah, naslednjič pa v parih in posamezno. V parih sva s soigralcem osvojila drugo mesto, posamezno pa sem v konkurenci 62 igralcev v 24 igrah, ki sem jih odigral v petek in soboto po 6 in v nedeljo 12, prepričljivo premagal nasprotnike in osvojil naslov državnega prvaka. S tem sem tudi osvojil zlati kegelj, ki ga podeljuje Bovvling skupnost Ljubljana trem najboljšim igralcem bovvlinga za uspešno sezono.
Z bovvlingom se ukvarjam sedmo leto. Prej sem kegljal, a so se mi kmalu pokazale posledice na hrbtenici. Želja po podiranju kegljev pa je ostala in edina možnost za to je bil bovvling, saj pri njem ob metu na hrbtenico ne delujejo takšne sile kot pri kegljanju. Pri bovvlingu ima igralec posebne copate z usnjenim podplatom, ki zato, ker malo drsijo, preprečijo sunke na hrbtenici. Treniram v klubu Iskra-Zmaj. Treninge imamo enkrat tedensko, saj je v Ljubljani devet klubov in vsi treniramo na istem igrišču.
Igranje bovvlinga ni toliko naporno kot kegljanje, uspeh igralca pa je v veliki meri odvisen od sposobnosti koncentracije, tehnike in uigranosti. Moč igralca pri bovvlingu ni odločilna.«
Pogosto omenjaš tudi kegljanje. Kakšna je pravzaprav razlika med bovvlingom in kegljanjem?
Bovvling je za tiste, ki ga ne poznajo, podoben kegljanju, vendar je med njima več razlik. Pri bovvlingu je deset kegljev, krogla je večja in ima tri luknje, da je mogoče kroglo prijeti in ji ob metu dati čimvečjo rotacijo, podrti keglji se seštevajo po svojem sistemu, tekmovalec pa ne igra vseh iger na isti stezi, temveč jih med
igranjem menja. Tak sistem igranja zahteva od igralca, da res obvlada tehniko, ne glede na stezo na kateri igra.
Koliko je razširjen ta šport po Jugoslaviji?
Bovvling igrajo na Hrvaškem, v zadnjem času v Črni gori, v Budvi, kjer so ob obnovi zgradili steze, in pri nas v Sloveniji. Klubi prirejajo turnirje, tekmujemo pa tudi na republiških in državnih .prvenstvih. Včasih odigramo prijateljske tekme s tujimi ekipami pri nas ali pa gremo v tujino.
Katerih tekem v tujini se udeležujete in kakšne uspehe dosegate?
V tujino hodimo na tekme za evropski pokal in na evropsko prvenstvo ter na tiste tekme in srečanja, ki niso predaleč za mejo. To pa zato, ker niti klub, niti zveza nimata dovolj denarja, da bi krila stroške. Tako si igralci v glavnem pomagamo sami. S tem so povezani tudi uspehi naše države na mednarodni ravni, ki glede na razmere, v katerih delamo, niso slabi. Če upoštevamo, da imajo v nekaterih deželah tudi v tem športu profesionalce, naša ekipa pa je sestavljena ne iz najboljših igralcev ampak iz tistih, ki si lahko ali so pripravljeni plačati stroške gostovanja, so naši uspehi še toliko več vredni. Največji uspeh je doživel jugoslovanski bovvling na Evropskem prvenstvu v Rimu 1980 leta.
Kako je bovvling razvit drugje?
Bovvling igrajo v zahodnih deželah Evrope, Ameriki, na Japonskem in drugje na zahodu. Jugoslovani smo edini iz tako imenovanih vzhodnih dežel. Bovvling se tam igra kot družinski šport, amatersko in profesionalno. Dvorane imajo od 12 do 40 stez, na Japonskem in v Ameriki pa tudi do 400. Iz prijetnega rekreacijskega športa so naredili posel, ki prinaša velike dohodke tako lastni-
kom kot tekmovalcem na turnirjih, saj zmagovalci prejmejo visoke nagrade. Tekmovanja pa prirejajo tako za amaterje, teh se lahko udeleži vsak, kakor za profesionalce. Od velikosti tekmovanja pa so odvisne tudi nagrade.
Bovvling pa zate niso samo tekmovanja in treningi?
Kot grafik sem se lotil tudi neke vrste propagande bovvlinga. Najprej
sem izdelal nalepko bovvling kluba Iskra-Zmaj. V jugoslovanskem merilu pa tudi nismo imeli nikakršnega emblema, zato sem se lotil tudi tega. Za vse sem izdelal design. Sedaj poznajo prek teh emblemov jugoslovanski bovvling vsi, s katerimi smo se kdaj srečali na mednarodnih tekmovanjih.
Kaj te pravzaprav toliko veže na ta šport?
Predvsem je to tovarištvo odnos med igralci, tako na domačih igriščih kakor tudi v tujini. Uspehe posameznika se tu veselijo vsi. Ko smo bili junija na Dunaju, smo doživeli enkratno vzdušje. Ko je eden izmed favoritov turnirja večkrat zaporedoma podrl deset kegljev, so gledalci v dvorani utihnili, igralci so prenehali igrati in vsi smo spremljali mojstrske mete in uspešne burno pozdravljali. Tu se pokaže sposobnost koncentracije igralca.
Miran Todori
Zadovoljni z letovanjem v naših domovih
Poletje se bliža koncu in večina nas je že izkoristila večji del dopusta. Precej je takih, ki so si izbrali za oddih eno od možnosti, ki jih nudi naša delovna organizacija - letovanje v prikolicah ali v naših domovih. Za nas so trenutno najbolj zanimivi vtisi tistih, ki so dopustovali v prenovljenem domu v Velem Lošinju. Morda bodo njihove besede, ki so brez izjeme pohvalne, spodbudile še koga, da si bo jeseni privoščil oddih v domu. Pet sob je namreč sedaj opremljenih z majhnimi kuhinjami, pa je mogoče tam prav udobno preživljati dopust tudi po končani sezoni, ko prehrana ni več organizirana.
Po vtisih smo povprašali tudi dve sodelavki, ki sta se odločili del dopusta preživeti v Kranjski gori - zato, da anketa ne bi bila čisto enostranska, pa tudi zato, ker dopustavanje brez morja še vedno ni povsem običajno. Naš dom v Kranjski gori je poleti slabo zaseden, nekoliko bolj pa se je napolnil po 22. juliju, odkar je tudi tam organizirana prehrana.
Kristina Smolič: V našem domu v Velem Lošinju sem bila prvič, zato ne morem primerjati. Moram pa reči, da so garsonjere zelo udobne, hrana je prav obilna, pri šanku pa so cene zelo nizke. Vse mi je bilo všeč, ne samo hrana, tudi postrežba. Le za zabavo in šport v Lošinju ni dosti možnosti. Z možem sva se največ sprehajala, zvečer pa smo posedali na terasi. Slabe spomine imam samo na vožnjo. Avtobus je vozil 6 ur, pa še v najhujši vročini; z avtom pa nisem mogla zaradi bonov.
Zaman Marija: V Lošinju je zelo lepo. Že večkrat sem bila v domu, lani nazadnje. Dom je zdaj lepo urejen, soba je udobna, vsaka ima svojo kopalnico in stranišče. Hrana je bila že prej v redu in tudi zdaj je odlična, pijača v domu pa je zelo poceni. Cena penziona, 300 din dnevno, je ugodna in sprejemljiva tudi za delavca. Prevoz je v redu, vsakih 10 dni vozi avtobus direktno med Ljubljano in Lošinjem. Na morje hodim zaradi sonca, pa sem bila vse dneve na plaži. Preostali dopust pa bom izkoristila v hribih.
Borivoj Koren: Če bo kdo letos kritiziral hrano in postrežbo, naj kar pride in pokaže, kaj doma je. Motilo me je le to, da je med zajtrkom in kosilom premalo časa, posebno za-
to, ker je daleč do plaže. Dom je enkraten; zavedati pa se moramo, da je naš in da moramo paziti nanj.
Mili Lovec: Že deset let hodim v Lošinj; za današnji standard je bil dom prej že zastarel, zdaj pa je moderen, lepo urejen. Zdi se mi, da je v zadnjih dveh letih, kar imamo novega upravnika, tudi hrana boljša. Ko gledam nov dom, pa se samo bojim, da se ljudje ne bodo dovolj zavedali, daje vanj vložen naš skupni denar in da ga je treba čuvati. Prvi madeži na tapisonu se že poznajo.
Zabave v Lošinju res ni, a za družine z otroki, ki si zabave niti privoščiti ne morejo, je prav primerno. Sama grem tja, da si odpočijem od hrupa, in imam rada mir. Nikoli ne stanujem prav v domu, vedno imam privatno sobo. Kolikor je človek v privatni sobi prikrajšan za udobje, saj imamo zdaj sobe v domu lastne kopalnice, ima pa več miru.
Alojz Alič: V Lošinju sem bil julija z družino. Prvič sem bil v našem domu in ne vem, kakšen je bil prej; zdaj je res krasno urejen. Hrana je bila odlična, vsi smo bili zadovoljni. Dobro je urejena tudi prodaja pijač v domu - cene so kot v trgovini, pijača pa je vedno hladna. Nečesa pa smo vendarle pogrešali. Vreme je bilo lepo in kdor se rad kopa in sonči, je
Izlet na Durmitor
Durmitor je bil cilj izleta, ki ga je za prvi teden julija organiziralo naše planinsko društvo. Naj naštejem nekaj številčnih podatkov, ki govorijo o velikosti izleta: udeležencev 47 - torej poln avtobus. Prtljage za 85 ljudi - saj so nekateri udeleženci deloma po moji krivdi imeli nekaj robe preveč, del prtljažnika pa je zasedel šofer z rezervnim gorivom po krivdi govoric, da v Bosni in Črni gori ni goriva. Prevozili smo 1721 km. V Žabljaku smo se srečali s 54 člani makedonskega PD Giorgi Naumov, s katerimi je naše društvo pobrateno. Povzpeli smo se na cilj našega izleta - 2523 m visoki Bohotov Kuk, enega od 14 vrhov jugoslovanske planinske transverzale.
Začetek je bil slab - v petek, 1. julija ob 17. uri, ko naj bi prišel avtobus je namesto tega lilo kot za stavo. Avtobus je prispel z tričetrtumo zamudo in z utrujenim voznikom. Upali smo; začetek slab konec dober. Toda dež nas je spremljal vse do mosta čez kanjon Tare, nad Durmitorjem pa se je že nekoliko svetlikalo, podobno kot pri lepem sončnem zahodu. Na Žabljaku v soboto 2. julija prvo razočaranje. Na avtokarti je narisan znak, da obstoja kamp; po telefonu so nam sporočili, da ni problema in da naj le pridemo. Turistični urad je bil kljub uradnim uram zaprt, tako da nam tam nihče ni mogel povedati, da kampa sploh ni.
Po dolgem pregovarjanju so nam le dovolili, da smo lahko postavili šotore na majhno jaso poleg vojaškega letovišča. Z Makedonci smo bili zmenjeni, da se na Žabljaku dobimo med 12 - 14 uro v »kampu«. Že mi smo imeli dveurno zamudo, Makedoncev pa še nikjer. Ker nismo bili v »kampu« smo se bali, da smo se zgrešili - toda nismo se. Prišli so tri ure za nami - imeli so še slabši začetek kot mi.
Avtobus so imeli naročen ob 4. uri ponje pa je prišel ob 7 uri. Poleg tega jim je počila vzmet, pa so porabili še dve uri za popravilo. Iz lepega vremena v Bitoli so prešli na dež v Žabljaku, tudi iskali kamp, ki ga ni bilo, in nas našli povsem po naključju. Bilo jih je 54. Ponovno je začelo deževati - za začetek nam slabega ni manjkalo. Nekako smo le spravili skupaj en planinski tabor, se pozdravili in si izmenjali darila in priznanja. Moram priznati, da smo opravili prehitro, brez prave »štimunge« - ne vem, kam se je mudilo, saj so nas čakali še trije skupni dnevi.
Imeli smo tudi smolo, da je bil v tem času zbor telovadnih društev Jugoslavije. Vsi hoteli so bili polni, tako da za pravo, pristno srečanje ob kozarčku dobrega vina ni bilo prostora. Po prespani deževni noči smo se zjutraj 3. julija odločili, da si gremo ogledat vsaj nekaj jezer, ki jih je na Durmitorju polno. Največje je Črno jezero - ob suhih dnevih se razpolovi v dve jezeri. Ob njem je Titova pečina, kjer je vrhovni komandant sprejel odločitev za preboj čez Durmitor. No, končno se je nebo razjasnilo, ne vem, kateri republiški ali zvezni bog nam je naredil to uslugo.
Končno so se iz oblakov pokazali obrisi Durmitorja. Res prekrasen pogled za vsakega sladokusca. Na povratku nazaj zvemo, da nas je obiskal direktor narodnega parka Durmitor in da nas je podil v kamp, ki ga ni. Da ne bi imeli sitnosti, smo tabor podrli in ga postavili nekaj kilometrov dalj od jezera, blizu pokopališča. Ponoči nisem vedel, ali se je vame dregnil Matiček ali kak okostnjak z pokopališča. Toda prišli smo na boljše-poleg je bila restavracija z živo muziko. Popoldne smo si šli ogledat, kako velika je planota Žabljak. Res je ogromna; kamor ti seže oko, sama ravnina, sami pašniki.
VELI LOŠINJ 3 A .^ . S J ^
; -VMM" mw>y vv\ ■v .fevato l (jkwv CkJUv-it t \j-tWibVLCj - Jpn-fl* HV In' ^JLko Mod "ttv
ti)jW Atol* v "bdiMrtM*
MtW ttv Ar>K'kte\Ld Ib
imel ves čas zapolnjen. Kadar pa je vreme slabše, in ob večerih, bi nam prav prišla televizija, tudi zaradi otrok. Za rekreacijo ni posebnih možnosti, ker ni prostora; dom je stisnjen med druge hiše prav ob obali. Za res nizko ceno letovanja pa tudi ni mogoče preveč zahtevati.
Silva Mrežar: Letos sem bila samo nekaj dni na morju, en teden pa sem preživela v Kranjski gori. O Kranjski gori lahko rečem le vse najboljše. Tam ima človek kaj početi, na morju pa lahko samo leži. Lahko se sončiš, kopaš, hodiš na izlete. Mi smo hodili
v Tamar, v Planico in Krnico, za v hribe pa je bila konec julija prehuda vročina. Dom je dobro urejen in tudi kuhinja je bila dobra. Ker nas je bilo malo, smo se lahko včasih tudi zmenili, kaj bomo jedli. Drugo leto grem gotovo za 14 dni v Kranjsko goro.
Nuša Sovine: V Kranjsko goro hodim že leta, pozimi smučat, poleti pa v hribe. Poleti kombiniram - na morje grem počivat, v Kranjsko goro pa »delat«. Čudim se, da je dom tako slabo zaseden. V začetku avgusta, ko sem bila jaz tam, nas je bilo sedem. Naš dom je v redu, le to manjka, da od šestih zvečer ni več mogoče dobiti hrane in pijače.
Lahko bi gojili na milijone ovac in druge živine. Seveda smo se vsi spraševali, zakaj jih ne, pa ni bilo nikogar, ki bi nam znal ali hotel na to odgovoriti. Res, neizkoriščene izjemne možnosti.
Na predvečer Dneva borca smo se v bližnji restavraciji do sitega naplesali.
Sam Dan borca smo proslavili tako, kot se spodobi. Povzpeli smo se na Bobotov Kuk. Naš šofer Stanko nas je popeljal po ozki cesti do skoraj 2000 m visokega sedla, od koder smo krenili proti cilju. Motilo nas je le blato po dolgotrajnem dežju. Moram reči, da je pot zelo dobro markirana, vendar to ni zasluga ljudi iz Žabljaka, temveč Beograjčanov. Za vsak slučaj pa smo imeli s seboj odličnega vodiča, dobrega poznavalca Durmitorja -Soklič Staneta iz PD Železničar. Ta nas je po lepo speljani poti pripeljal po treh in pol urah na vrh Bobotovega Kuka. Ta je strm, ne dopušča prav nobenega spodrsljaja in tega na splošno zadovoljstvo ni bilo. Neprijeten je le sestop po nestabilnih skalah do Valovitega Dola - to je najbolj občutil Gustl. Mimogrede smo si ogledali Ledeno pečino, ki res zasluži svoje ime. To je jama, globoko v steni; dno je popolnoma ledeno, kapljice vode pa delajo ledene kapnike.
Po približno petih urah in pol sestopanja smo prispeli do Črnega jezera, kjer nas je zabaval eden najzaslužnejših, da je izlet uspel - Vinko Pintarič. Tudi Makedonci so bili zelo zadovoljni s turo, ki je res vsestransko uspela, saj naša ekipa za prvo pomoč ni imela nobenega dela. Ta uspeh smo lepo proslavili v našem taboru ob tabornem ognju in kasneje na plesišču dokazali, da imamo še rezerve v kondiciji.
V torek 5. julija smo zjutraj krenili skupaj z Makedonci v smeri Tjentišta. Nameravali smo narediti ovinek in si ogledati tudi Pivsko jezero, občino Pluži-ne, s katero ima občina Moste-Polje prijateljske odnose. Makedonci so imeli nekoliko drugačne načrte-ogledati si Tjentište in prispeti še do Zlatibora. Zato smo se dogovorili, da se dobimo na Tjentištu in da se tam poslovimo. Ločili smo se v Nikšiču in krenili proti Pivskim jezerom. Do tja vodi obupno slaba cesta, vendar smo videli, da gradijo novo, moderno cesto. Torej smo krenili na pot kako leto prezgodaj. Po kakih treh urah vožnje po slabi cesti smo le zagledali konec Pivskega jezera, ki je dolgo kakih 40 km. To je kanjon reke Pive, ki so jo pri Mratinju zagradili z ogromnim jezom in sčasoma je voda napravila ogromno jezero. Zgoraj nad jezerom so naredili novo naselje za ljudi, ko so morali zapustiti svoje domove da so pripomogli k reševanju energetske bilance republike Črne gore. Naselje - Plužine je zelo lepo, zgrajeno v alpskem stilu. Pred potopitvijo so rešili tudi Pivski manastir. Ta projekt je financiral UNESCO. Samostan so prestavili, vsak kamen označili, freske previdno odstranili in jih nato na lepem kraju nad Pivskim jezerom sestavili in obenem restavrirali in tako ohranili ta lep zgodovinski objekt. Od tu naprej smo krenili
proti Tjentištu, kjer smo se ravno še ujeli z Makedonci. Od njih smo se poslovili in si na kratko ogledali Tjentište. Vsepovsod je polno taborov in videti je, da je resnično Tjentište postalo mladinski center. Ob pogledu na visoke gore ne moreš, da ne bi ponovno občudoval junaštva in načina, kako so partizani preslepili nekajkrat številčnejšega in po orožju močnejšega sovražnika in se izvili iz obroča. Zal nismo imeli časa, da bi si ogledali še grob Save Kovačeviča, Ljubin grob in druga zgodovinska obeležja - kreniti smo morali proti Sarajevu. Prišli smo pozno zvečer in si ogledali Baščaršijo, ki je tudi ponoči lepa. Prikrajšani smo bili za nakup spominkov, zato pa nismo veliko zapravili. Okoli polnoči smo prišli do hotela v Busovači, kjer smo prespali in krenili proti Jajcu. Obiskali smo muzej-hišo, kjer je bilo znamenito drugo zasedanje AVNOJ-a in kmalu krenili dalje proti Plitvičkim jezerom. Tu smo se okopali ali namakali noge -vsekakor nam je ta osvežitev po naporni poti in v vročem vremenu še kako prijala. Tuje obiskovalcev vedno veliko in opaziti je bilo pravi turistični vrvež.
Pozno popoldne smo krenili proti Karlovcu in tam zavili proti Metliki. Čeprav je izlet uspel in smo videli veliko zanimivega, smo vendarle težko dočakali Slovenijo. V Ljubljano smo srečno prispeli okoli devete ure zvečer in se poslovili pri Lasanu ob pivu.
Na koncu opisa bi rad povzel svoje vtise. Vsak tak izlet v Črno goro je avan-tura-za primer naj omenim, da so Črnogorci dali vrisati v Avtokarto Jugoslavije nekaj cest, ki v resnici sploh ne obstajajo. V Žabljaku gostoljubnosti do nas in Makedoncev ni bilo. Imajo res velike naravne možnosti za govedorejo in ovčerejo, vendar jih malo izkoriščajo. Domačini svoj lepi Durmitor zelo malo poznajo in se nanje ni zanesti. Narodni park Durmitor je slabo vzdrževan-v vsakem jarku kakšna avtomobilska razbitina ali druge stvari, ki v tak park ne sodijo. Ceste so obupno slabe, tako da je treba voziti skrajno previdno. Sosednja republika Bosna in Hercegovina močno odstopa po delavnosti. Naravo imajo čudovito lepo; priporočam plovbo na splavu po kanjonu reke Tare, ki jo organizira Alpetour-to je res nepozabno doživetje.
Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti ing. Kralju in tov. Dernovšku za pomoč pri izvedbi, prav tako pa izredno prizadevnemu Vinku Pintariču, ki je skrbel za dobro počutje vseh nas, in šoferju Stanku, ki se je izkazal z izredno vožnjo v teh pogojih. Tudi z vodičem Stanetom Sokličem smo imeli izredno srečo-res dober poznavalec Durmitorja je in pomagal je, kadarkoli je bilo potrebno. Zahvaljujem se tudi Slavku Gerlici-Encijanu, za komentiranje poti do Pivskih jezer, za kraje v Bosni pa Dobrivoju Vukosavljeviču, in vsem udeležencem za disciplinirano obnašanje tudi v trenutkih, ko ni šlo, kot smo načrtovali.
Zdravko Petrič
Poletna križanka