iiaro Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarniei jemane posilj po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl 3 fl. 60 kr 20 kr.. za pol leta, 1 fl 80 kr. za cetert leta 90 kr cetert leta 1 fl. 15 kr dn V Ljubljani v sredo 31. decembra 1862. Predpisi 5 kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugah. (Konec.) rutnina se šviga okrog v krajih, v kterih je nalezljiva živinska kuga, ker se tako dostikrat lahko zgodi, da se kuga zatrosi. Dokler kuga trpi, naj bodo tedaj take živali domá zaprte. Kužni kraj naj se zaprè. kai Kaj naj stori gosposka za varstvo ljudi in živine. Največ je o nalezljivih živinskih kugah na tem ležeče stori gosposka za varstvo zdravja ljudi in ži- > zlo zlo nalezljivih živinskih boleznih (zlasti o goveji kugi) v kakem kraju , naj se tudi zaukaže , tišti kraj popolnoma za pre ti. Kadar se to zgodi, naj se prebivavcom ojstro zapové, samo v hudi hudi sili v bližnje soseske ho vine, ker se kugi samo na to vižo meja postavi, da se it i ^ svoje otroke tjè v šolo pošiijati ali v sosedne cerkve dalje ne razsirja m po mogocosti kmalo zatreti more. Dasiravno se to, kako se gosposkine naredbe izgotov k službi Božji hoditi. Tuja živina se ne sme skozi okuženi ljajo po kugi, po tem ravna, nalezljiva, kakor je kuga bolj ali manj in to ravnanje ni povsod enako, spadajo tu sem vendar nektere naprave, ktere se morajo, dasiravno ne pri kraj goniti in o času goveje skoz-nj voziti. kuge se sme samo s konji goveji Da se koga v okolico ne zatrosi, je treba , zlasti o posta kugi, kjer se v kraj ali iz kraja pride, tablo vsaki kugi enako, vendar vpeljati, iu te naprave so sledece: vjtj? na ktei i je razločno zapisano, da je v kraju živinska Zdrava živina se mora od bolne lociti. nalezljivi kugi naj se zdrava od bolne živine vselej in sicer tako loči, da se zdrava iz okuženih hlevov spravi, v njih pa samo bolna ostane. Zdrava živina naj se potem v druge prazne hleve ali pa staje postavi in ondi kuga, in govi, vozijo. zanesljivi cuvaji naj skrbé, da se meso, kože, ro-živinski odpadki, slama itd. iz okuženega kraja ne jo posebni posli, kteri 3 posli bolne živine nič v dotiko ne pridejo, krmijo in opravljajo. Poleti in v lepem vremenu sme zdrava živina tudi pod milim nebom ostati, toda tukaj je paziti, da je živina vsake škodljivosti, kolikor je moč obvarovana in prav gleštana. • V Sejmi ne smejo biti. Kakor so v okuženih krajih samih sejmi celi čas ži y ? Ako je nalezljiva kuga v kakem kraji zlo razširjena je dostikrat treba tako imenovane hleve za kugo napraviti, da se mnogoterim priložnostim za zatrosenje kuge po mogocosti v okom pride. Za to se odloči kaka šupa itd. vinske kuge ojstro prepovedani, velja to 0 času nalezljivih bolezen tudi za okolico tacega kraja, iu kadar je tako, ne sme tri ure na dalječ okoli okuženega kraja nikjer ži-vinsk sejm biti. Ravno tako se ne smejo prebivavci z ži-viuo iz okuženega kraja preseljevati. Gospodarske skušrije. (Poduk, kako živino pametno krmiti in na-ktera je od kraja nekoliko bolj oddaljena, ali pa naj se pajati.) 1. Pred vsakim krmenjem 1 ftitranjem) se morajo napravi kako tako poslopje, in vsa očitno bolna živina ti- jasli in gare čisto osnažiti in iz njih vsi ostanki pobrati. y V ce je stega kraja naj se spravi tjè ; tù jo opravljajo in treba tudi ozdravljajo posebni pôsli, kteri se ne smejo z drugimi prebivavci prav nič pečati. 2. Živini se ne srne nikoli preobilo klaje navaliti Tudi živinčeta, ktere so bile , da je sogreje in Naj se ji pred z bolnimi v enem hlevu, druga klaja ne poklada, dokler ni prve vse pojedla. 4. Ce živina ne zameće, ovoha in oslini, ker potem se neokusna postane, pa se živini priskuti. prenaglega teka jako pre in se tedaj misliti more , da so že okužpne , dasiravno so se je živina od težkega delà ali po videzu zdrave, se morajo iz hleva spraviti in ali v zunaj grela , ne pokladaj ji še vroči klaje , ampak še le , ko se kraja narejene staje (hleve za kontumacijo) razdeliti ali pa je do dobrega učuhnila in ohladila , čez 1 ali čez 2 uri. v lepem vremenu pod milim nebom pustiti, in sicer po 5 5. Po vsakem krmenji naj se ji nekoliko časa pokoja dá ; do 10 glav vkupaj. posebno potrebno je to za živino, ktera prezvekuje, ker ji Prepovedano je, živino dokupovati in prodajati. je prežvekovanje ravno tako potrebno kakor klaja, zato po-Ojstro je prepovedano, boluo živino sploh tujim ali v trebuje tudi svoj cas. Ce pa ni mogoce vpreznih volov tistem kraju ne stanujočim mešetarjem prodajati, in 0 časih po klaji pri pokoji nekoliko casa pustiti, goni jih od začetka 1» 1 • 1 I «, 1 vv • V « I I V n • • v • 1__s • 1 1___ l _ «__ ___* * _ X • zavoljo kuge nevarnih ni nikomur dopuščeno , svojo živino prav zložno. 6. Živine ne smes nikoli dolgo zejne puscati ampak napajati se mora že med krmenjem , kakor tudi po prodajati ali za prodaj pobijati, če ni bila pred ogledana. Živina ne sme več na pašo hoditi. krmenji; iu sicer saj konje po trikrat, prežvekovavno živino V krajih kjer je živinska kuga, y je treba kolikor moč pa po dvakrat na dan. 7. Tako živino, ktera naglo in obilo varovati, da živina skupaj ne zaha j a. Zavoljo tega vode pije, zadržuj, da bo le prenehoma pila, da se naen-morajo očitno bolna živina, in tište živinčeta, od kterih se krat preveč vode ne navleče. 8. Ne napajaj živine nikoli, da so okužene, v hlevih zaprte ostati, in pa prepo- ko se je krme naži la, ktera napenja in vetrove delà, ampak nekoliko časa pozneje in 0 prenehljejih. 9. Ne napajaj živine, ki je soli dobila, koj po nji, preveč bi se znala vode y misli vedati se mora tudi, po videzu zdravo živino na skupaj na vodo goniti, ker bi se primeriti utegnilo, da bi gmajno in se živina kuga razširila. od druzih bolnih živinčet kuge navzela in tako natrombati, kar ji utegne škodovati, ali saj sol prevec zvo «. « f • rv . • • y • « v « « • v « « • Ojstro ojstro je paziti y da psi y prešiči in domaća pe deni. pajaš 10. Razgreti in zejni živini pomeci y , preden jo na nekoliko klaje ; če pa zastran žeje po nji ne sega? % • 443 namočene ali pa vlažne krme, ali potresi so bile najhitreje mm t a a V»#V > • • a m • mm - morje, za vino so ÍY^posodi, iz ktere zivince pije , z otrobi ali pa imeli sode, ne mehov kakor drugod, in vozov tudi obilno za prevaževanje blaga i da se živinče tako naglo vode ne navleče, v Akvileji se na kamnih berejo društva lesarjev in o Oř arstvo, obrtnijstvo in trgovstvo na slovenski zemlji v starem času v Ce se današnje čase rado od tega govori, kako naj se kmetovanj > obrtnija in trževanje pospešuje med naro dom, ne bo neprijetno pogledati v je takrat stalo s temi rečmi. kdanj cas kako 5 ob bolj Slovenska zemlja zadeva v italijanske mejnike kraji tedaj ima nekoliko bolj srečno lego, više pa y gorata in mrzla , tedaj ne toliko rodovitna. Tako poočitu-jejo tudi nekdanji zemljopisci to zemljo , ki se je takrat ločila v Istrij i a Norik in Panonij Krog Akvileje v lepi ravnini poleg Soce se je vidilo drevje v vrstah posajeno vmes so bile trte preprežene in kviško speljane 9 tako da se je vsa planj je rastlo drago vidila kot z věnci ozaljš Blizo Trsta vino pucinsko, ki ga je cesarica Julija i Avgustova zaročuica , toliko cenila, da tudi v Rimu je Ie tacega rabila. Ob mořském kraji je zemlja rodila dobre sadove, zlasti je imela oljke in trte; tedaj je cesar Maksimin ob Soči toliko vinskih sodcov našel, da je iz njih most čez ? reko mogel narediti. Notranji kraji so bili bolj nerodovitni vendar tudi v japodskih hribih je rastlo žito in proso. Dalje v deželi noriški so bili griči, ki so se dali prav obdelovati in zopet doline, ki so bile dobro obdelane. Na panonskih ravninah se je rabilo drevo in kopača svoj čas, in lepo obsejana je bila zemlja; in srp se je zopet svoj čas brusil, in spravljal obilni sad Niže ob Savi in Dr so bile solnčne gorice, in vi nogradi so na njihovih stranéh se bolj ali manj gosto ka-zali. Pa tudi gojzdov se ni manjkalo nekdaj v teh deželah. Panonija je rodila dosti hrastja in želoda, julske in noriške planine so bile z gostimi v * logi zarascene; pa tudi v pri morji niso bile gole pećine; Istrijani in Liburnijani so imeli dosti lesa za svoje ladije; ob Timavu je stal lep log. Gojzdi in zraven lepi pašniki so dali tudi razno živino lepo rediti. Stari latinski pesuik Virgili vé zadosti prepevati od lepe živinice in veselih pastirjev, o visocih planinah, o no- riških gričih in o pašnikih poleg Timava, nasproti pa tudi od hude živinske ku stirje pregnala. ki je zelene trate spraznila, in pa Pa stari stanovavec slovenske zemlje ni bil samo kmet in obdelovavec polj in goric; marsi ktero drug delo in obrtnijo so znale njegove roke. Zemlja je hranjevala bogate zaklade v svojem krilu skrite. Noriške rudne jame . da neki stari so dajale železa , in njihove kovačij jekla pesnik primero daje: več je iška zemlja dajala bogastva z obilnim železom, kakor španjski svet s svojo rumeno zlato rudo. Vendar tudi zlato se je dobivalo v uoriških hribih ; blizo Akvileje se je nahajalo zlato posebno više pri v ze Tavriških , ki so stanovali v bolj goratem Noriku. Ko so se tisti zlati rudniki našli, se je po pripovedi starega pi-satelja , cena zlata po celi Italii precej za tretji del poni- žala. Tedaj se je denar iz zlata in druzeg blaga koval v Akvileji in Siscii, narejale so se mnogotere drage lepo-tine. Pa tudi kovačev za železo in jeklo se ni manjkalo, noriški meči so bili sloveči; društva kovačev so pisane na starih kamnih v Akvileji, Trstu in Celji. Drugačna obrtnija se je tudi nahajala. Kako so naši predniki kamen obdelovati, zidati male in velike stavbě tem pričujejo mnogoteri kamuati spominki, ostanki mestnih ozidij Trstu dalje. > > tempelj gledišč in stolpo t bodi si v Akvilej i Poli i Ljubljani , ali pri Celovcu 9 Celi 9 Ptttjem in Dobro so znali tudi les obdelavati; liburnske ladij *) Za pokusnjo iz novega, v ,,Novicahu unidan pohvaljenega Domaćega koledarja". ljarjev. Glino in ilovico so vedili tudi dobro rabiti; mar-sikteri ostanki skled , vrčev in loncov se nahajajo v starih razvaliuah, velike in trdne opeke se kažejo v zidovih in vodotocih. Pa tudi tkanine raznega načina so se vedile v deželi napravljati; bere se v starih pisateljih o mnogobar-vanih, z zlatom in srebrom pretkanih oblačilih. Kar se tiče v zadnje trgovstva, je tudi o tistem zadosti pisano pri nekdanjih zgodovinarjih. Akvileja je bila poglavitno trzisce med talijanskimi in ilirskimi deželami ; ponujala je silo reči, ki so se skupaj speljevale po rekah iu cestah, trgovcom in brodarjem, ki so prišli po morji i zopet mnogotere reči dajala višim deželam potrebne je z morja ki uiso bile toliko bogate in rodovitne Iz marmor, zelezo je prihajala živina, planinsko zelišče, morja se je prepeljavalo Ceste so šle od Akvilej tranjih dežel koze, sir, osek, méd, les, leséna posoda y y jeklo tudi sužnji y od olje, drage oblačilne lepotine Norik in Panonijo Dalmacijo proti izhodu za Sočo na Virun ï na vse strani, proti Italii, proti Donavi, poleg morja čez istrij cez i in Na pr cesta je šla iz Akvileje pri Celovcu in Norejo pod Judenburgom proti gornji Donavi; zopet čez julske plan ali Hrušico na Emono, sedanj Celj in Petov Ljublj ano, in od ondod po eni strani na Ptuj proti srednji Donavi, po drugi strani na Noviodun pri Krškem in Siscijo ali Sisek proti spodnj Donav Senijo dalj cez Trgeste ali Trst, Tarsatiko pri Reki ali Senj dalje v Ilirijo. Nasproti so Primorci brodarili toliko, da so bili še pred prihodom Rimljanov sloveči kot dobri mornarji; po rekah pa, po Navportu ali Ljublja-nici in Savi, so se ladije vozile že veliko let pred rimskim so staro Emono zidali, so gospodstvom; tisti nasledniki, ki prišli po vodi ua ta kraj. Tako je stalo z gospodarstvom in trgovstvom na slovenski zemlji pred 2000 leti; in bi Sloveaec s eda nj i ča& ne hotel se gibati, in si na vsako stran pomagati, da bi zopet v boljši stan přišel? Natoroznanske reči. Burjava ali severna luč. Glej ! na svitu vsake zore Boga sled zaznamvan je. L. Toman. fali pred 14 dnevi na po-nočnem nebu , ki ga je le malokdaj moč uživati pri nas. Bila je ta prikazen burjava ali severna luč („Nord- licht, turora borealis"), zato tako imenovana, ker se vidi Lepo prikazen smo ogleda v nih krajih nebá. Čeravno je ta ponoćna zarja čisto naravna prikazen in že od nekdaj znana omikanim Ijudem, jo vendar nevedno ljudstvo zapleta še dandanašnji v take pač očitno vidi, kako treba je prostému ljud- vraže, da se stvu podučenja o natori iu njenih prikaznih. Natora ) blaži srce in pelj nost k Stvarniku; zato je po pravici rekel sv. Anton puscavnik: „Moja knjiga je na rava, ker v njej najde vselej Bog Bilo je v nedeljo (14. dne t. m.) zvečer, in kakor je pri taki prikazni navadno, zlo jasno; veliko zvezd na nebnem oboku. Ravno sem občudoval te svetove je 48 minut čez deveto uro, je migljalo - bilo ko zagledam v severu blišečo Kmalo je nastal okroglej od zvezd A, u in burjavo. Hérakla" do srede zvezdja „lovskih psov" , čez 77, ^ in « » 99 velikega voza ali borovza" (Ursae majoris) s prav mocno rudečico. Najlepša je bila prikazen 57 minut po devetih; svitli, beli žarki, 6 do 7 po številu , so plameneli kvisko neki 10° čez obnebje (horizont) po celi dolgosti burjave od NNW—NNO. Teh je 1. pri 77 in Bootis" in kona", 4. do rj a „Drakona" 9 3. memo 99 99 vel. voza", 2. pri & Bootis in i ,,Dra „Drakona", 5. pri i „Hérakla", 6. pri rt in * 443 Ti žarki niso bili tako svetli, kakor oni „Hérakla". nastali pozneje (57 minut po 9 tisti, ki je plamenil blizo in v do f 9 ki so Sosebno velik je bil 99 Drakona", in 99 Bootis do y » manjšega voza", in vstric z ri in 99 od veli Zgodovinske preiskave Jarenina in Trebelna. # Svojemu spisu v tisočletnici sv. Cirila in Metoda" 9 kega voza. u Rudečica se je zlasti uravnavala pri „velikem v kterem sem omenil narodno povest, po kteri je sv. Metod vozu" in tam je dospěla do najveće lepote. Čez 3 minute v kapeli sv. Mih je pa prišla pod „mali voz". Tamkaj so plameneli žarki . V mm « m • • 1 ft 9 /\ í\ V • 1 A • maseval, se pristavljam , da sta ta v svetnika sv. Mihela Arhangela posebno mogla častiti dnjič omenjeni. Okrogl je obsegel do 20° v širokosti, toda ni bil povsod enako mocen, tudi ne tako širok. Proti podnebj je Pribina ali pa Kocel v Weszprim ker i veli starih listinah tudi Weisb ktero mesto se pa Hezilsburg so zgubili žarki in rudečica polagoma(15 minut (Kocelov grad) — gotovo po solnograških škofih tako ime čez 10 v siv segment novano tudi postaviti dal cerkev v čast sv. Mih Da si pojasnimo kaj k je taka lepa prikazen kakor se bere » v Memorabilia de Abbatia s. Adriáni. M sledili bomo izrekom nekterih slavnih moz de Szalavar" pri Kollaru letopis, str. 200): Florebant qui Slavnoznani natoroslovec Delarive (1861) pravi, da dem et alliae ecclesiae, sed nulla ecclesiae s. Adriáni in nastane burjava, kadar se elektrika v zraku zgošuje vedno Mosburg, et s. Mich es bolj do tečajev (polov) zemlje. Zi merman v svoji fiziki (str. 303 I. zvezek 1856 v b u r » * vel Weisb Zraven J élis Archan (Weszprim) ima tudi poddru fe in Hezili rri potuit Tr e b eIn Berolinu) pravi, da je burjava magnetično-električna prika- na Dolenskem svojo povest, da je v njej sv. Metod sveto zen po naglih spremenih magnetičnih vrst (Richtungslinien) mašo bral, kakor je to gosp. Juri Sodevski — prezgodaj in zdatnih razločkih toplote, kakor jih nahajamo sosebno v polarnih deželah. Al. žl. Humboldt nam mnogo pripoveduje v svojem umerliKobe — v „Novicah" (1844 str. 119) priobčil. To kapelico najdemo narisano v „Mittheilungen des historischen Vereins Krain" 1847 85, in res čudno je, da je skor Kosmos" (I. zv. p. 198 205 in IV. p 142 145) od v m jareninski podob Tudi gosp. Hicinger se začetka, od barvě itd. burjave itd.; pa samo to naj sledí Kobetovemu mnenju pridružuje, in njegov edini pomislik: jregen einwenden, dass die an der Stelle v es liesse sich da tukaj : ,,Burjava ni toliko unanji vzrok , da je ravnotežje zemeljskega magnetizma delavnost, ki celó napreduje do des Altars befindliche Nische dem nach griechischen Ritus Priester zu wenig Raum darbietea, razpadne, fungirenden svitlega fenomena, ki prvič kalamicnico pripravi v neki nered, in drugič tudi razsvetluje severno nebo s čarobnim, če se premisli, da Ciril in Metod t P današnjem krasnim svitom" (Dufay, Hierter in Halley). Burjava je grsk bsirnem obred temuc po rimskem toraj po tem mnenji neko tiho izpraznovanje in konec ma- tinskem) službo Božjo opravljala. Ker so se pri starih gnetičnega vremena. Krasota burjave celó v dezeli Finn-marken nima take mocnosti ko polna luna. San tin i pravi, da je burjave početek kozmičen; snova pa, iz ktere obstojí, pride iz planetničnega prostora. Viso-čino burjave ceni on od 70 do 160 milj, Humboldt pa od 3000 do 4000 čevljev do več milj. — To so najznanejse misli o burjavi. Celo prigodbo nam popisuje Argelander v Bonu v Slovanih ..treb » velele t i tr e b pa mesta ? na kterih se je molikom darovalo, je tedaj tamkaj utegnilo izprva kakošno trebišče poganskih Slovanov stati. Čudna mestu tudi pravlica o rec je res da celó na drugem sv. Metodu v ustih naroda teka. Da bi si pač kdo truda vzel, pa poiskal, kteremu svetniku da je trebelnska kapela posvećena bila. Kakor slisim, hočejo Jarenincani popraviti kapelo krátkém tako-le: „Kaka rujava barva na severnem nebu na svoje stroške, ker je neki mož proti volji rajnega gosp. blizo obzorja je vsigdar priča burjave. Barva postane temna kaplana Zadravca sporočenih 500 goldinarjev za nekakošno in viditi je okrogel segment od veće ali manje širjave, ob- drugo kapelo porabil!P»*) — Služilo bode pridnim Ja redane s svitlim pašom. Ta pas, ki se pridruži okrogleju, ninčanom v posebno veliko čast, in pričalo daleč po svetu 9 . V ima belo, včasih tudi modro-visnjevo barvo od il o 2 3° v njihovo bogo in domoljubnost, ako se to uresniči. Pa tudi širjavi, spodnji pas je sosebno oštro omejen. Obširnost pasa Dol en ci naj bi vzeli sekiro v roke in posekali beršlin 9 šteje 25 o 30° 5 včasih celó 180% visokost pa 2° 5 • V 12° 9 kteri trebelnsko kapelico pokriva, in pa sirotico pokrili. navadno je okrogel, malokdaj elipticen. Sreda tega pasa m njegova podlaga je sploh obrnjena k Tako NNW, malokdaj leži lahko leta 1863 stajarski in kranjski • v t««v V • ... Slovenci na historicnem zemljišču obhajali slovesnost, ktera v magnetičnem meridianu. Cela prikazen se preminja, zdaj bo do staroslavnega Velehrada odmevala. _ - . • V « á • « m m"T • i V ! I t V t gm V I • vzdiguje, zdaj zopet ponižuje, in plava v vzhodno in Naj to rec dotični g. farmestri v roke vzamejo in > zahodno stran. Na ti ali uni strani prideta pas in podlaga naj ne cakajo povelja in naredbe iz kancelij. Jaz mislim iz poprejšne oblike; kmalo se vtisne svitloba v podlago. da bodo dotični viši pastirji pod predloženi nacrt tudi postavili besede vrlega nitranskega škofa: „Laudamus distric-tualem pietatem, qua ss. apostolorum Cyrilli et Methodii Kadar začnejo plameneti žarki, postane pas na nekterih krajih svitleji iu se nagne proti podlagi. Svetla zarja ima barvo pasa, ki se dviguje do 1,4° v širjavi, malokdaj je cultum promovere intendunt" tr © lej 99 Zgodnja Danica" 1862 9 širja v sredi bolj svitla , na koncih pa bolj temna. Kakor stran 292). blisk plane na kviško, vzgoraj plameni, se razdeli v več strani, se nagne k izhodu in zahodu, včasih švigljaje, ko bi jo majal hud veter. Včasih nastaja v neki višini nad svitlim pašom nova zarja; navadno je koncentrična s pašom in s podlago, in sploh manje obširnosti kot pas, na stranéh dobro omejen. Sploh ima tište prikazni kakor omenjeni pas. Iz tega pa izhaja več žarkov, ki se navadno zlo gostijo in celi svitli pas se polagoma razgubi v lepih žarkih. Pre-krasen pogled imamo takrat, kadar iz pasa in oboka ob pa do- Na sv. blagdan 1862. Davorin Terstenjak. Kratkočasno berilo 9 enem prihajajo žarki; uni plamenijo le do oboda, ti sežejo navadno večo visokost. Ogrinc Viljem. Originali iz domaćega življenja. Spisal Valentin Zarnik. IV. Pater Jer i ho. (Konec.) P. Jeriho se je v prostih urah z rastlinstvom pečal in se je držal Henrik Heine-tove sisteme, ki bilderft vse rastline v dva razpola razdeluje: v „Reise v tište 9 *) Nam bo drago, le, kar naj vec morete, po domaće (popularno). Vred. ki so za jesti 9 m v tište, ki niso za jesti. Spustil S kakošno pravico? Vred. * 444 se je on v drago vrsto, in med temi so se mu posebno glavo; vidil ni skoraj uič , pa imel je glas, ki se je raz škodljive gobe priljubile; študiral je posebno tudi ujih Fundorte" , da je za vsako vedil, kje da raste y lesral enako nebeški trobenti, zlasti ko se je lotil razlaganja zlasti v izrazov ..transcendental" analitisch Zapisalo se e. ki jjruuuw.iv , -- ---------- y ) «.«»V. . 5JUM.IOVVUUVUIU. , „uuuiiuotll nu. - £j se po Slovenskem nahajajo a Pa kakor vse ve- po koridoru pustili do konca semestra. Večidel se je potlej mož sam sprehajal, se sam like može, je tudi njega nemila osoda v daljue kraje in v poklic zanesla, da ni mogel svojega preimenitnega saboj pogovarjal, sebi dajal r> drug delà zgotoviti. ljudj gium peripateticum" in se srdil, da današnji mladi tako malo hrepeué po viru vede vseh véd. Neko Podam toraj tù le odlomek, ki nam ga je jutro se ga pater Jeriho usmili in napoti se naravnost v bral za poskusnjo neki večer pri je to-le: n e. mumiji" Bral nam » gium V • „Kakor so se v starodavnih casih razne žita, slive colle stopi vesel v sobano a občudovat Sterukukarjevo filozofii Starček y srce mu radosti igra, ker noben po y slusavec se mu ze ni prikazal cele tri mesce. Vsede se naglasom da breskve itd. iz ptujih krajev v naso slovensko zemljo za- v katedro in pričue pri Aristotelu , s takim plodile, tako so se tudi v novejšem času vrinile nektere se je naš junak bati začel, da ue bi zidovje pokati jelo strupene štrumente" (vsakovrstne pisma) brati znali,, in da bi pri časnikih rečeno. Ko je presvitli Cesar pohvalil delavnost gosposki kaj več veljali, ko ini, njihovi očetje. Saj ste dr. Tomau-a v državnem zboru, mu je zaupauje razodel, se pri zadnji volitvi sam prepričal, kaj da naš jezik veljá in koliko nam pomaga u Vidite, tako se godi naši da tudi v deželnem zboru domaćem, ki bo imel mnogo opravil, bo ravno tako prideu, in da deželni zbor kranjski 446 bo v lepem porazumljenju raznomislečih mnogo koristnega namen dovršil za deželo. Gosp. dr. Toman je Njih Veličanstva s omika našega zanemarjenega in kaj da zahtevamo. Nas namen edini je le maternega jezika na poti spodobno besedo zagotovil, pa vsi zborniki krajnski si po- drustvenega življenja, in kdor tema namena še v prihodnje ganjajo za edinost in krepost Avstrije , in ce bo vse naj si bodo sicer kakoršuih koli misli, tista zmernost in pravic- ki so nas dozdaj obrekovali. druge razmere podtikuje, je lažnik , kakor so bili vsi tisti, nost za narod naš edinih misel navdajala, kakor Da nam je pa ciscenje našega mene in ki so z menoj jezika živa potreba za omiko ljudstva slovenskega, nam ne je dostavil dr. Toman je porazumljenje more nobeden zopergovoriti. Saj nam je dobro znano gotovo in gotov je dober uspeh zbora v deželi, ki je Va- kako sistematično in očitno se je pokvarjal naš jezik. Ko šemu Veličanstvu vseskozi tako verno udana, kakor so za- je deček v šolo přišel, so ga začeli po tedanji šegi sukati: stopniki njeni. In na to so so bili vsigdar zvesti". Cesar odgovorili : „Res! Krajnci To je bil zapopadek Cesarjevega v pogovora i kteri kaže , da ima Njih Veličanstvo v blagem brali sali a » ponk1 , če je so ga posadili „schwazov", > r> Schulgesetze (4 so mu „doli ? spominu našo deželo, o kteri po pravici naš pesnik poje, , zvestoba Slovenca ne gane". ce je bil „flisek a so ga v „schworze buch" zapi ■ a i so ga za „musterschularja" nare da „Hrib in hrast se omaje dili tako so učili so ga potem „abándrati" , v abwandlati" , in »a solmastri sami s takimi besedami očili tisto čo-Cesar pa stavijo tudi zaupanje v deželni zbor krajnski, in bodro, ktero so pravo „krajnsko špraho" imenovali in kteri tudi to zaupanje se ne bode zmotilo, ako se spolne to, kar so ptujci take priimke dajali, da se sramujem jih tukaj poje dr. Toman prav iz naših src govorivši Njih Veličanstvu navijati. Tako se je zgodilo , da so ravno šolarji. kteri so rekel. Z mer no zahteva zastopnik slovenskega našega na- zastran „kulture" učelišča obiskavali, ostudno čobodro med roda le pra vi co svojemu narodu, da po njej na poti vedno ljudstvo zatroševali. Zraven tega pa je za tudi potrebno posvetno omiko manjkalo pripravnih beril; zgodbe svetega pisma, prestavljene po Japelnu in Kumerdaju, Tomaž Kem- bolje omike dospeva čedalje več duševnega in materialnega prida. Brez teh pravic n i za-nj ustavnega življenja in ni ces a teara © ? kar ima ustava dodeliti vsem narodom, penzar, življenje sv. Genoveve itd. so bile edine berila, pa Kdor nam te pravice krati, ni mož ustave, ni prijatel ne še te le v redkih hišah. Ni tedaj po takih zaprekah iu overah čuda, da je obširniša omika po domači poti čisto jezikih pridobivati. V i nase ozje, ne velike domovine nase. Bog daj, da se zave dajo vsi zborniki naši zvesto, da slovenski narod biva na zaostala in da se je mogla po Krajnskem in da „narod brez narodnosti je telo brez kosti." V letu drugih 1843 so začele izhajati „Novice" v poduk pro-stega ljudstva, in ž njimi se je odprla nova dôba naše li-vice" veselile prihoda domoljubnega našega rojaka gospoda terature. Res je, da je ta časopis veliko Ijulike populil iu Komaj je poldrugo leto preteklo , kar so se „No dr. Schrott-a kot zacasnega c. k. deželnega zdravniškega svetovavca v Ljubljano, iu že moramo žalostnega srca na- mnogo mnogo dobrega semena na domaćem polju zasejal, al on je bil le podlaga za branje v govoru in v znaniti, da naš v službenem in privátném življenji občespo- djanju je bil naš jezik še vedno siromak. Ko se je za-štovani gospod, povikšan za pravega c. k. deželnega zdrav- blišela leta 1848 svetlejša doba , se je tudi obudila želja niškega svetovavca, pride v Trst. Javno zdravništvo pri- po praktični omiki našega jezika, in ustanovilo se ta-morsko přejme ž njim moža, ravno tako skušenega kakor krat slovensko društvo. Ko je pa vlada tadajna spet energicnega, ravno tako bistroumnega kakor dobrovoljuega: na rakovo pot se obrnila, je utihnilo društvo in na tihem vse to so lastnosti > ki nam, zraven iskrenega domoljubja ? zgubo gosp. doktorja toliko bridkejo delajo. tlelo do lanskega leta, ko so nam presvitli cesar prosto • voljno ustavo podělili. Ziva potreba omike našega jezika Ljubljanska zdravniška družba seje po dovoljenji je stopila spet na dan. Ravno tisti gospod, ki se je od leta visoke c. kr. vlade razširila v zdravniško družbo za celo 1843 na domaćem polju potil, je bil prvi sprožil osnovanje deželo; pristopilo ji je že nekoliko c. k. okrajnih zdravnikov čitavnice, ktere namen je: omika in praktična vaja slo- iz dežele, tako, da šteje zdaj že 22 udov; pristopilo jih venskega jezika. Bili ste pa meni prijazni in zvolili ste me bode gotovo še več. Družba si drži 18 zdravniških čas- za vodja novega društva. Al prepričan sem, da moje za- nikov in njena bukvarnica šteje že čez 400 zvezkov raz ličnih knjig. slu ge in lastne vednosti niso nič pripomogle k temu zau panju. Vas je morebiti želja obudila svojemu družtvu kako Iz Ljubljane. V s V nedeljo ob 11. uri dopoldne politično zavetje pridobiti in mlado šibičuo dete s političnim je bil letni zbor čitavnice naše. Zbralo se je nad sto plajškom pokriti, da bi bilo zavarovano v prvih dnevih družbenikov, da bi slišali izvcstje odborovo zastran čitav- sovražnih napadkov. Al, dragi moji, minul je čas ničnih zadev preteklega leta, pa tudi volili nov odbor. Predsednik čitavnice iu mestni župan gospod Mihael nevarnosti; okrepčalo se je dete in stoji že čvrsto na nogah, ne boji se več napadkov, ne potřebuje politične odejet Ambrož je začel zbor s sledečim ogovorom: „Obhajamo zato me vabi kristjanska pohlevnost, odstopiti od vodstva, danes drugi letni zbor. Pri prvem letnem zboru smo se le za ktero imate bolj prebrisano glavo med sabo , terja v příhodnost obraćali, ker zgodovine družtvene nismo še pa to od mene tudi pravica, da naj se skaze tistemu možu imeli. Danes se lahko nazaj in naprej obrnemo, ker imamo očitna čast predstojništva , kteri je za blagor našega na-že od pretečenega leta kaj povedati , zraven pa v prihod- roda in tedaj tudi zastran osnovanja čitavnice naše že toli— oči obrniti. Naše ravnanje preteklega leta bo krat grenke tajnik obširniše razložil i meni pa dopustite ponoviti, kar slovesnost požiral. In tako mislim, dragi moji, da bomo zbora veljavno obhajali, ako drugega letnega sem pri prvem zboru omenil. Rekel sem, da smo vsadili enoglasno izvolimo dr. B lei we i s -a za predsednika čitav- mlado vejico narodne omike v domačo zemljo — v središče nice in v ta namen vabim vse gospode, kteri so mojih slovenskih dežela — v glavno mesto Ljubljano; obljubil misel, da naj vzdignejo roko!" sem, da se bo drevesce dobro obrastlo, in če bi ga ravno Gosp. dr. Bleiweis prosi za besedo, v kteri svoje za- mnogi vetrovi in viharji sèm ter tjè majali, okrepčalo se vzetje obznanjuje, da je gospod predsednik kaj tacega bode, zato, ker je zasajeno v pravem kraju. Ne prilastujem předložil, kar mora on prvi in na vso moc odbijati in si sicer lastnosti preroka, pa moje prerokovanje se je spol- kar tudi v začetnem govoru predsednikovem nikakor ni na nilo natanko, kakor sami vidite, da drevesce že čvrsto stojí pravem mestu. On tedaj protestira zoper tak predlog, in da je pognalo že mladike, ki se razširjajo po drugih ni le čisto navskriž z njegovim mnenjem, temuč tudi z krajih slovenskih deželá. mnenjem vseh družbenikov, kterih želja in volja mu je y Mi vsi smo se porazumeli o vse drugacnem s kterim smo se name- Zgodovina enega leta nam je vzrok, da obraćamo dobro znana. danes zaupanja polni naše oči v příhodnost, ne bo- predlogu pravi dr. Bleiweis jimo se več krivega natolcevanja in hudobnega obrekovanja, nili na dan stopiti, kadar pride volitev predsednika na vrsto, ker smo v pretečenem letu dostojno pokazali, kaj da je naš Ker pa je gosp. predsednik tako hitel namesto sebe name- 447 štiti mene in odložiti předsednictvo čitavnice, vem, da spol- je pelo in govorilo, nazadnje pa srečkalo za darove, ki so nujem voljo vseh družbenikov, da po takem prekucnemo jih přejeli udje te vse hvale vredne dražbe. Ker so njeni duevni red, in zato že zdaj rečem, da se vsi združujemo udje Slovenci in Nemci, se je vsakemu narodu pravica v enem glasu, da naj gosp. Ambrož tudi vprihodnje pred seinik čitavnice bode. (Od vseh strani: Da, da pravo, p'avo!) Čeravno je res. da nam je vsem dobro délo in po celi deželi od vseh domoljubov bilo z radostjo sprejeto, ;e je župan glavnega mesta, po zaupanju, ki smo mu hvale gotov, in tako je bilo tudi letos. Škoda le skazala; slisali smo tedaj slovenske in uemske, prav micno izbrane reči. Gosp. dr. Vončina , kteri se vseskoz obnaša kot pravi oče te družbice, kaže vsako leto tako dober takt v izberi večerničnih predmetov, da si je vsigdar očitne ga lansko leto skazali, , da je vstopil tudi na čelo narodnega dvorana za toliko radovednih poslušavcov premajhna. Treba družtva. bi bilo to velika nehvaleznost, da bi tistega moža, ki je prevzel v mršavem času predsedništvo čitav- kola lomi. bo, da gosp. vodja drugo leto si izberó veći prostor. Sila zdaj ne volili za svojega predsednika. (Pravo! V nedeljo je spet čitavnica nasa imela svojo pravo! od vseh strani). Če ste, gospod predsednik, ta- „besedo". Pa je le spet bilo kaj prijetno! S tremi pes-krat, ko so silni viharji zaletavali se na mlado domačo mami (čveterospevom „Nezvesti", Fleišmanovim, samospevom družtvo, imeli krmilo v svojih rokah, kako da se ga zdaj „Mornar" Kam. Mašekovim in četveroapevom Šubertovim želite znebiti, ko je strast potihnila in pamet na njeno mesto rLahko noč" ) so nas razveselili g. pevci stopila i zdaj ko so se protivniki naveličali strupene jezike y brusiti, spoznaje, da poštena domaća naprava vendar tudi ima svojo pravico na domaći zemlji. Ker pa ste, gosp. z deklamacijama „Slepec" od Cegnarja in „Slovenskim dekletam" od dr. Toman-a pa dva gospoda in z dvema deklamacijama ki ste „Legendo" predsednik, blagovoljno omenili „Novic", in „Novoletnico" Koseskovo gospodičnji y naj tudi jez svojo prvikrat za mizo govornikov se vstopile in tako izvrstno da ravno Vas, ako prebiramo povem, hajamo med tistimi prve nje tečaje, na- svojo rec opravile, da se je dvorana tresla od ploska y s pisatelji, ki so za narodno stvar ze ta- kterim ste bile njune deklamacii sprejete; kakor je prva s krat peró zastavili , ko je še celó malo delavcov bilo na popolnim razumljenjem legende in milim svojim glasom ga-polji domaćem. Bili ste takrat predstojnik e. kr. okrajne nila vse , tako je druga krepko povdarjala domorodne čuti, gosposke, pokazati se za to, tedaj v okoljsinah, v kterih kar so, Slovence. je mnoge gospode strah i ki kipijo iz Koseskove „Novoletnice", in navdušila vse. Da Ker se tedaj tudi Vi sta tudi gospoda dobro rešila svojo nalogo, kazala je glasna ne truditi še le od lani za blagor slovenskega naroda, tedaj pohvala. Globoko v srce je segla v današnji besedi tudi tudi iztega ozira nimate vzroka, da zdaj, ko se že veselimo igra narodnih pesem na pišalko in glasovir, s ktero žetve onega, česar smo takrat sejali, bi zapustili cêlo družtva, sta nas razveselila gospod in gospá, ki sta mogla ponav- ki je ravno tako pošteno kakor lojalno, ravno tako potrebno ljati priljubljene narodne melodije, ker pred ni bilo miru. kakor koristno, in ki se pouasati more, da so mu iz srca Prihodnja nedelja nas spet nova veselica caka: glediščna kratkočasna igra pod naslovom : „Mož in žena se kregata", VPVi ■1 hi mi h udáni vsi domoljubi. Zato ponavljam predlog: da vsi, brez pisanja volitnih listkov, Vas volimo spet za predsednika poslovenjena in po naših okoljšinah uravnana iz nemškega čitavnice!" Le en glas „da, da" in » živio" ie donel po » dvorani. In volitev je bila končana. Taki enoglasnosti se gosp. župan ni mogel zoperstaviti in sprejel je volitev. Der hâusliche Zwist." Za novo leto je marljivi gospod vrednik „Učitelj. Tovarša" napravil tudi v s io ven s ke m jeziku prati ko, Potem so prišli drugi predmeti na vrsto. Ker nam ki se dá na stěno obesti; v Milicovi tiskarnici natisnjeno prostora manjka, omenili bomo sklepe le ob krátkém. Gosp. tajnik Praprotnik bere kratek, pa prav je- tika". prodaja Giontini. To je prva tako imenovana „viseča pra derno sostavljen pregled vseh družtvenih opravil preteklega leta, ki je bil s tako zadovoljnostjo sprejet, da je bilo skle Iz Ljubljane, r. Upati je, da bo nas slovenski njeno, ga z imenikom družtvenih udov, ki se ima brž natisniti, na svitlo dati. Naznanili bomo ta pregled drugo pot. družtva. jezik, ki ga poldrugi milijon naših bratov govori, sčasoma Gospod dnarnicar Vec naznanja dnarstveni stan Predlog gosp. prof. dr. Vončina: naj družba ■■■■■■■■li, je gosp. voli tudi čas tne ude in za to nastopi postavno pot bil enoglasno sprejet, in na predlog dr. Bleiweis-a A. Nedved za svoje zasluge o pevskih zadevah čitavnice za častnega uda v zapis vzet. Po predlogu gosp. dr. Etb. Costa-ta je bilo sklenjeno, naj častue ude potrjuje občni Dalje je obveljal predlog gosp. A. V. S u pa na zbor. naj tudi odborové seje bojo očitue, naravne pravice dosegel, ki mu gredo, in se v javno življenje malo po malo upeljal; morebiti bomo že v prihodnih deželnih zborih tù in tam ljubo materno besedo čuli. Ker je pa v velikih zborih navada, da se govori posamesnih govornikov brzopisno (štenografično) posnemajo , je sila potrebno , da se stenografija po izvrstni Gabelsberger-jevi sistemi, ki slovanskim narečjem posebno rabi, za naš slovenski jezik prestroji. Gospod Magd i č v Zagrebu, rojen Slovenec, je že lani Gabelsberger-jevo sistemo za hrvaški dr. B 1 e i w e i s o v y 9 J. Debevcov in Žeravcov predlog: naj za napravo novega spodobnega pohišja v veliki dvorani se izdá 100 do 200 dělnic (akcij) po 10 gold. y in pa gosp. Lev štiko v predlog: naj se za leto 1863 napravi prevdarek dohodkov in stroškov. Ko so bili za pretres letošnjega računa gospodje jezik prestrojil, in se je v zagrebskem zboru hrvascina vrlo štenografično pisala. Nadjamo se tedaj , da se bo kak do-moljuben jezikoslovec, ki stenografijo ume, te važne reči brez odloga poprijel, nam Slovencom štenografično sistemo ustrojil in nas razveselil kmalo s to novico. Kavčić, Ja m šek ? y in Levstik izvoljeni se je očitna zahvala naznanila gosp. Več-u za veliki trud ki ga je imel leto in dan z dnarstvenimi zadevami. Namesti njega je bil gosp. trgovec Fabian za leto 1863 enoglasno izvoljen. Pa tudi ostalemu odboru je občni zbor svojo poglavniše reci omenili, se je glasil tako-le: „Častiti udj zaupnico s tem skazal, da so spet vsi ovborniki bili na- Mojega cesarskega državnega zbora! Z zaupanjem sem vas novo izvoljeni. — In tako je v lepem edinstvu dovršil drugi cesareviče Mojega rodů, prečastne, svitle in častite ude Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Cesarjev govor, s kterim je bil prvi državni zbor sklenjen , in iz kterega smo v poslednjem listu y letni zbor svojo nalogo. Dvoje veselih večernic imamo danes omeniti, zal nam je, da nam prostor ne pripušča, obširnišim biti. Mojega državnega zbora krog sebe zbral, da bi zaceli delo y le po kterem se ima z Bozjo pomocjo blagostanje Avstrije stanovitno utemeljiti. Spremljani od blagoslovov Mojih zve-Na sv. Štefana večer je po stari navadi osnoval ne- stih narodov ste se takrat lotili naloge , ktero sem položil » vtrudljivi vodja ka to 1 i š k ega rokodelskega družtva v vaše roke po uredbah , ki so bile oživljene z diplomom gosp. prof. dr. Vončina prav prijazno veselico, v kteri se od 20. oktobra 1860 in z ustavo od 26. februarja 1861. 448 V tem. hipu, v kterem sklepam prve seje državnega dosedanjega poberanja davka, ktero je mnogim pritož zbora, izrečeni z dovoljnostjo, da upanje, ktero me je tisto priložnost dajalo, novo bolj ugodno pobiranje vpeljano a uro navdajalo, ni me goljufalo in da sem za trdno prepri can y da bo teknilo delo z zedinjeno mocjo začeto. Nemoten nam je ostal mir, in upati smemo, da se kupčijstvu Odprava prevožnine in njo namestijoča izvožnina ? cenja ze zdaj kazati svoj v • vljaj v • upij v trgovst\ borno tega dragocenega daru še dalje veselili. Tudi Dalmacija se bo po odp Zlo povišalo se je zaupanje v zmožnost Avstrije. Njeno svoje lege ob morju večih dobičkov udeležila prevožnine za pogumno stopanje na novih tirih mirnega razvitka ji je Postava, ktera uravnuje prigled ali kontrolo držav r o----------v « - v ---o -------- J s ----- 7 ------------J i------------MiuMi .j prigotovilo čislanje narodov in oživilo nagnjenje prijatelskih dolga, zagotovlja zastopovancom primerni upljiv pri m k držav. Velika in tezka je bila naloga, ki je bila dana Mojemu državnemu zboru. 8 pogumno resnostjo iu pravo razumnostjo ste se lotili njenega rešenja. vanju tega dolga in opravil ki so ž njim sklenjene Po bankni postavi so podla za do finančně uprave z zastopniki narodne bauke dobljene; ta dogovor bo Kar se je v mejah Vaše djavnosti dalo doseči, ste z uredil razmero bauke do države in ona sama se bo na bolj bistrim očesom spoznali in celo svojo moč zastavili, da se trdne noge postavila. je doseglo v družbi z Mojo vlado. Ze je po ustavni poti mnogo važnih postav gotovih. Nevtrudljivo prizadevanje, ktero ste na te postave obli ol ji račali, in da so se zmanjšali stroški in pokazal Kakor svobodnost Vasih posvetovanj in neprikrajšano uspeški pretečenega leta, je povsod dovoljnost zbudilo. Spremljani od vesele vesti, da k boljemu koračimo razodevanje Vaših osebnih mnenj , ravno tako je tudi raz odevanje javnega mnenja, kolikor govori skozi usta tiskar- vmete v svojo y se domovino, kjer Vas sopet nova delavnost čaka stva, pod brambo postave postavljeno; osebni svobodi pa je krepkeje poroštvo dano. Ondi bote oznanovavci in srednjiki tistih načel y iz kterih svoje korenine poganjajo ustavne postave, ktere sem S tem, da je bilo sklenjeno obcni in vojaski kazenski dal, in ktere bom, kakor doslej vedno trdno spolnoval zakonik dopolniti, da je bila pristojnost sodnij in upravnih Utrudili se ne bote o prizadevi, še čvrstejše nategniti gosposk o prestopkih dolocena, je pomagano potřebám, ktere véz, ktera veže avstrijauske narode v njih lastni bia so novi čaši přinesli. cele stoletja. Postava zastran poravnavne obravnave pri dolgovih ima namen, dokler se ne dá nova postava zastran tistih, ki so varovati edinost di s ze fako bote tudi Vi pripomogli, uresničiti Moj trdni sklep y in do konca do » začeto delo prišli na kant, odpraviti pomanjkljivosti, ktere so se doslej ustave. v tem ravnanju pokazale. Vpeljanje novega kupčijskega zakonika, kteri se v ze to * Resno prizadevanje Moje vlade bode vedno merilo na da se doseže ta namen po poti, ki jo zaznamovajo te- za voljo svojih notranjih prednost priporoca in je v sosednih meljne postave. nemških zveznih drzavah ze moc postave dobil občni prid pospeševati. y bo pomagalo Ko Vas, častiti udje državnega zbora s Svojo zahvalo in s Svojo cesarsko blagovolj nostjo razpustim, Me bo vese Postava zastran nekolikosne odprave fevdne zaveze lilo, Vas vse sopet prihodnje leto za nadaljevanje Vaše do-zaznamlja napredek na poti svobodnega razvitka lastnine, moljubne delavnosti v državnem zboru viditi okrog mene ktera pot se je že pred več ko desetimi leti s tem odprla, zbrane. Bos: pa, kteri je še le pred kratkim Meni in Moji ro- da so se zemljišča oprostile. Ena najvažnejih nalog sklicanih deželnih zborov bo, » na podlagi pravil y ktere ste Vi potrdili y pomagati y dovini srečno znamenje svoje milosti pokazal, kar so Mo da se v narodi z veselim srcom sprejeli, Bog pa naj v svoji vst Mojih kraljestvih in deželah osnujejo nove občine (srenje). mogočnosti dá svoj blagoslov, da Avstrija cvete in raste Posebno skrb Vam je prizadjalo, gospodarstvo državnih v slogi mogočna in bogata vse slave Ie4 stroškov in dohodkov v red djati. Ko sem po pomisliku, ki Na političnem polji sedaj vse nekako miruje; po Vam je bil o svojem času na znanje dan, Svoje minister- sebno važnih novic ni nikjer. Kdo bo kralj grški, se se stvo pooblastil in mu naročil, naj Vam predloži državne • V me ne vé: anglezka vlada, zvita politikarca, je Grkom prevdarke za leto 1862 in 1863 z dotičnimi osnutki finan- prepustila jonske otoke; s tem se znebi mnogo težav in čnih postav, ste te prevdarke z vestno neutrudnostjo pre- sitnosti, pa si pridobi srca Grkov, ki ji bojo dobro došle o tresovali in ustanovili. Z dovoljnostjo sem spoznal y da turških homatijah. Že dolgo si césar Napoleon in sveti ste krepko in uspešno podpirali prizadevanja Moje vlade, oče papež ništa bila tako dobra kakor zdaj; al kako dolgo da bi se kar najbolj moč znižali državni stroški in ugod- bo to trpělo, kdo vé? Rimska vlada je sklenila nekoliko neja razmera vpeljala med dohodke in stroške državne, prenaredb o V i i • • i * i « i • m » - _ ^ dnarstvenih, sodniskih in vojaških napravah. Razmere te prav spoznavsi ste si pravilo izvolili, da naj Čedalje več orožja in střeliva vozijo skoz Valahijo na se to, česar manjka, večidel iz lastne zmožnosti cesarstva Srbsko. — Svetinje in pohvalne pisma iz londonske zajame To pravilo se pa ne dá drugače izpeljati, kakor razstave se bojo razdelile še le konec prihodnjega mesca. s povišanjem davkov. Živo živo obžaljujem to potrebo; al Avstrijancom jih bo minister kupčijstva grof AVickenburg mnoge skušnje so me s prepričanjem navdale, da so Moji na Dunaji slovesno izročil; izmed 1300 razstavniki avstri- narodi vsigdar pripravljeni bili, darovali toliko državi, da janskimi so došle svetinje 544, pohvalne pisma pa 370. I pam, da se bodo po Kmali potem bojo eesar nektere za domače obrtništvo naj- se moc in blagor ^Avstrije pospesi enakem razpartenju břemen one v bližnji prihodnosti zlaj- bolj zaslužene obrtnike posla v ili s krizei in redi. šale tam, kjer najhuje stiskajo. -- Enaki namen doseči so nektere druge postave pri pravne, ktere so se iz Vaših posvetovanj izsnovale. S tem, da je rudarska desetina odpravljena, je osvo bodeno rudarstvo davsine, ktera ga je v pospesnem razvi- banaške 5 fl. 9. janju doslej ovérala. Zit il a cena v Ljubljani 30. decembra 1862. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 9 turšice 3 fl. 55. soršice 3 fl. 82 rez 3 fl. 30. ječmena 3 fl. 1. prosa 2 fl. 97. ajde 2 fl Dača za žganje po merilu izdelovanja je dalo za vazno narodo-gospodarstveno obrtovanje bolj pravo podlago za iz-mero tega davka. Na drugem polji porabníne (davka za vžitek) je gledé 60. oves 2 fl. 27. 5 o Kursi na Dunaji 30. decembra. Ažijo srebra 14 fl metaliki 76 fl. 75 kr. kr Narodno posojilo 81 fl. 80 kr. Cekini 5 fl. 50 kr Od ft vrednik: Dr* Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik