POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE 40 let ŠTEVILKA 31 LETO XLI 31. JULIJ 2009 CENA 1.35 EUR 8000032 3000 Celje a * |o ht 00 1 1 lun m ■ 1 O I ■■■■■■m 1 i 1 GO r- 1 <5s Rl, M o» na * ir s' swäkiggsjm g °t/ IWPUcN'* ^ f* ' BENCINSKI SERVIS LETUŠ tel. 03 891 56 111 r Säil [MltelinDGSflfD^HD^^p TähäkansiJtkD AKCIJA in 'C7 POŠTA SLOVENIJE Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje maanueta Usodno V vseh živilskih poslovalnicah. Sladoled Leone, 11 Alpsko ‘*■§^5 mleko, 11 2'59EI Kis Renski hram, 31 Začimbna mešanica za vlaganje kumaric, 50 g Ponudba velja od 23.7. do 1.9.2009 Ledentčaj Fruc, 1.54 www.zkz-mozirje.com Coca cola, 1.51 1,08 El/fe VOZNIŠKI IZPIT Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 3.8. ob 17.00 na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133 UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! MfefamATAVTOČ www.avtosola-relax.si 5imer i okna in vrata MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) ■ mm nss www.simer.si in Odprite svoje o dno v svet! Verjetno najBotjša okna ii§ vrata na svetu! Tutela >' KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 PRIKOLICA TP 600 TANDEM TEHNOSTROJ 10.900 € 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče - 'm 7 tL v , V ' ,Äk GRAFIČNE STORITVE i » m I KOZARCI ZA I VLAGANJE, 10 kom ŽE OD 2,50 € PESTRA PONUDBA ŽAROV NA PLIN ŽE OD 79,90 € VENTILATOR NAMIZNI VT3-30 VELIKA IZBIRA 1 e qn f OKRASNIH STEKLENIC Šmihelska qestcPZ, Mozirje Tel.:839-50-80 info@unigraf.si www.unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 • vabila • zahvale • konfetki • naprsni šopki pokrovčki 1 20f. fi 82, lOkom 0,50 L EIFEL VENTILATOR STOLPNI FZ20-40 , ' 24,90 € MNOGO- _________ CVETNA h/ LJULKA, “ ° POSODA STELLA 30 L 14,90 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. So stvari, ki jih KREDIT Banke Celje za uspešen začetek novega šolskega leta POSEBNA PONUDBA KREDITOV za nakup šolskih potrebščin vam bo pomagala, da svojemu šolarju omogočite več. Sklenite ŠOLSKO NEZGODNO ZAVAROVANJE ali ZAVAROVANJE VITA RAZIGRANA in odobrimo vam kredit po občutno nižji obrestni meri, stroške odobritve kredita pa vam znižamo za polovico. Informativni izračun za kredit z odplačilno dobo 12 mesecev in obrestno mero 5,80 %: r znesek kredita: 500 € znesek kredita: 1000 € \ mesečna anuiteta: 42,99 € mesečna anuiteta: 85,97 € EOM*: 12,10 % EOM*: 10,50 % \ -/ Ponudba traja do 30. 9. 2009. * Efektivna obrestna mera je informativne narave in velja za komitente banke. Izračun je izdelan s koledarskim štetjem dni in upošteva pogoje na zadnji dan v mesecu. Efektivna obrestna mera se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, obrestna mera oziroma zavarovalna premija. Veseli bomo vašega obiska. Pohitite v najbližjo enoto Banke Celje ali preverite ponudbo še na www.banka-celje.si. Vaš otrok bo v novo šolsko leto vstopil zadovoljen in varen. I banka celje So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Tretja stran Kako preživeti v kmetijstvu? Slovenski regionalno-razvojni sklad (SRRS) s sedežem v Ribnici bo avgusta objavil tri razpise za ugodna posojila: za financiranje naložbenih projektov za osnovno kmetijsko pridelavo, financiranje naložbenih projektov podjetniškega značaja in financiranje investicijskih projektov kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti. Za vse razpise bo na voljo 14,5 milijona evrov. SRRS bo v okviru prvega razpisa z 1,5 milijona evrov financiral naložbe v kmetijstvu: gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejo in rastlinsko pridelavo ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Obrestno mero posojil bodo določili glede na koeficient razvitosti občin v letu 2009 in bo glede na trimesečni euribor od 0,25 do 0,35 odstotka. Doba vračanja posojila bo do 15 let in bo odvisna od višine odobrenega posojila. Toda kaj bodo kmetijam posojila, če pa so se odkupne cene, vsaj na trgu mleka in goveda, tako znižale, da ne pokrivajo niti stroškovnih cen proizvajalcev? Alije sploh smiselno investirati v posodobitev tovrstne dejavnosti, če pa ni realnih (kratkoročnih) obetov, da se bodo razmere bistveno spremenile? Po oceni Evropske komisije bo namreč trg mesa v EU v obdobju do leta 2015 deležen le skromne rasti z naraščajočo prirejo in porabo piščančjega in svinjskega mesa, medtem naj bi poraba govedine in ovčetine še naprej padala. Odprava mlečnih kvotv Evropski uniji po tej oceni naj ne bi imela velikega vpliva na sedanji obseg prireje in cene mleka. Prof. dr. Stane Kavčič z ljubljanske Biotehniške fakultete svetuje živinorejcem, naj v teh kriznih časih nikar prehitro ne vržejo puške v koruzo, saj preusmeritev v druge panoge kmetijstva ne prinaša pravih rešitev, kajti tudi drugod obeti niso nič boljši (prej obratno), poleg tega pa so preusmeritve navadno povezane z dodatnimi naložbami in zahtevajo tudi dodatna znanja. Zato je smiselno najprej vložiti vso energijo v izboljšanje in racionalizacijo obstoječe proizvodnje ob upoštevanju izkušenj uspešnejših. Če se izkaže, da v obstoječi proizvodnji ni nobenih rezerv več, je smotrno resno razmisliti o povečanju proizvodnje z naložbami v novo infrastrukturo in pri tem izkoristiti finančno podporo države, pri tem pa morajo biti kmetje maksimalno preudarni. Seveda - lažje reči kot storiti, treba pa je preživeti. C—\ IZ VSEBINE: Tema tedna: Govedorejci bijejo plat zvona.......4 Elkroj Mozirje, IP d.o.o.: Dobili stečajnega upravitelja.......6 Praznik občine Ljubno: Obeležili 170-letnico šolstva v Radmirju.8 Črna kronika: Pod Planjavo našli truplo...........9 Ribiška družina Ljubno: Krivolovci ropajo Savinjo ob zgroženih turistih.................9 17. Solčavski dnevi: Bogate razstave s pisano paleto razstavljavcev Pastirski praznik na Menini: Vol z volovske rulete se bo tudi drugo leto vrnil na planino Solčavsko: Prijateljstvo ne pozna meja ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 31,31. julij 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. GOVEDOREJCI BIJEJO PLAT ZVONA Tako mlečna kot mesna proizvodnja v rdečih številkah Da je stanje v kmetijski proizvodnji nezavidljivo, je večkrat slišati, a kakšnih korenitih ukrepov države, razen subvencij, na tem področju ni. Svoje je dodala še svetovna gospodarska kriza, ki zaradi nižje kupne moči prebivalstva sili proizvajalce v nižanje cen. V Zgornji Savinjski dolini je večina kmetij na območju z omejenimi dejavniki proizvodnje, zato so se preusmerile v prirejo goveda. Dolini, ki je že tako na zadnjem mestu v državi po povprečnih plačah zaposlenih, zdaj slabša razmere še obubožano kmetijstvo. SESTANEK PREDSEDNIKOV GOVEDOREJSKIH DRUŠTEV Zaradi ekonomskega stanja v govedoreji so se v Celju 10. julija na lastno pobudo sestali predsedniki govedorejskih društev območja, ki ga pokriva celjska enota kmetijsko gozdarskega zavoda. Udeležili so se ga predsedniki enajstih društev od Dravograda do Šmarja, od Prevalj do Slovenskih Konjic, med njimi tudi predsednik Zgornjesavin-jskega govedorejskega društva Jože Rakun. Ugotovili so, da so se ekonomske razmere v govedoreji še posebej zaostrile. To velja tako za prirejo mleka kot za prirejo mesa. Odkupne cene mleka so se znižale na okoli 0,23 evra za liter in pri mesu mladega pitanega goveda do starosti 12 mesecev na 2,99 evra za kilogram. Kot so ugotovili, so te cene med najnižjimi v Evropi. KDO SLUŽI NA RAČUN KMETA? Odkupne cene mleka so se od decembra 2008 znižale za približno 0,10 evra na liter, kar je okoli 30 OBČINA GORNJI GRAD Poplačilo dolga Probanki s kreditom Predzadnji četrtek v juliju so se na tretji izredni seji sestali svetniki občine Gornji Grad in potrdili predlog poravnave, sklenjen med občino in Probanko v višini 900 tisoč evrov. Občina Gornji Grad je v obdobju a sta se z aneksom stranki uspeli od leta 1998 do 2000 izdala poroštvene izjave za kredite, ki jih je najelo gornjegrajsko podjetje za distribucijo toplote Engo. To svojih obveznosti ni poravnavalo, zato je Probanka na podlagi notarskega zapisa preko sodišča dosegla neposredno izvršljivost na zakladni-škem podračunu občine. S tem problemom je bilo seznanjeno tudi finančno ministrstvo in računsko sodišče. Skozi vsa leta do danes so po besedah župana Stanka Ogradijo potekale številne aktivnosti usklajevanja za rešitev tega problema in junija letos so s Probanko uspeli skleniti poravnavo. Sredsh/a bi občina morala nakazati do konca julija, dogovoriti za daljši rok, in sicer do konca oktobra. Da bi izplačali dolg do Probanke, se bodo v občini Gornji Grad zadolžili za obdobje desetih let. Sredstva kredita bodo nakazana Probanki in ne na račun občine. Kredit bo gornjegrajska občina najela pri tisti banki, ki bo poslala najugodnejšo ponudbo. Postopki za pridobitev ponudb bodo stekli v teh dneh. V zaključku seje so svetniki sprejeli tudi drugi odlok o spremembi odloka o proračunu za letošnje leto. Z njim so spremenili možni znesek zadolževanja, in sicer s 150 na 184 tisoč evrov. Marija Sukalo odstotkov. Hkrati statistični urad ugotavlja, da so se maloprodajne cene, torej tiste, ki jih plača potrošnik, za mleko in mlečne izdelke v mesecu juniju povečale. na pristojne inštitucije, med njimi na Vlado Republike Slovenije, na kmetijsko, gospodarsko in finančno ministrstvo. »Kerje tudi vaše ministrslvo odgovorno za tovrstne zadeve, Rejci že prodajajo živino in se preusmerjajo ali si iščejo službe (foto: Marija Lebar) »Povečanje ne gre na račun rejcev in predelave,« so ugotovili na sestanku. Zato so pozvali k ureditvi razmer znotraj verige prireje mleka in govejega mesa na način, ki ga že poznajo nekatere države v Evropi, torej tako, da se določijo dohodkovna razmerja v verigi. POZIV PRISTOJNIM Poziv za ureditev razmer so poslali pričakujemo, da boste pobudo resno obravnavali in na ta način poizkušali pomagati pridelovalcem mleka in govejega mesa. Računamo na vašo resnost in ažurnost pri obravnavi omenjene problematike. V najkrajšem času pričakujemo odgovor in predvidene rešitve navedene problematike,« so med drugim zapisali predstavniki rejcev v svojem pozivu. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Cena HPV cepljenja močno znižana V prihodnjem šolskem letu bo cepljenje proti raku na materničnem vratu (HPV-cepljenje) uvrščeno v brezplačen program namenjen deklicam, starim od 11 do 12 let oziroma šestošolkam. Cepljenje je priporočljivo tudi drugim mladostnicam in ženskam, žal visoka cena enega odmerka (126 evrov) marsikatero od tovrstne zaščite proti raku na materničnem vratu odvrne. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se tega dejstva dobro zavedajo, saj je cepivo ženskam dostopno že od leta 2006, pa se le-te tovrstne zaščite slabo poslužujejo. Zato je bila sprejeta odločitev, da se cena HPV cepljenja močno zniža. S koncem septembra se bo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo mogoče zaščititi proti raku na materničnem vratu za ceno 60 evrov za en odmerek. Za učinkovito zaščito so potrebni trije odmerki cepiva v obdobju šestih mesecev, cepljenje pa se priporoča zlasti mladostnicam in mlajšim ženskam, starim do 26 let. TG NEKATERI REJCI ŽE OPUŠČAJO PROIZVODNJO Med tem ko cene mleka in mesa padajo, se goriva in repro material v govedoreji (žita, krmila in gnojila) dražijo ali ostajajo na nespremenjeni ceni. Kalkulacije kmetijskega inštituta kažejo, da je lastna cena, torej stroškovna cena proizvajalca mleka 0,32 evra za liter mleka, sedaj pa ga lahko proda za okoli 0,23 evra za liter. Po tem izračunu ima rejec pri vsakem litru 0,09 evra izgube. Pri govejih pitancih je lastna cena 3,41 evra, proda pa meso za 2,99 evra za kilogram, torej je izguba 0,42 evra. Jasno je, da nobeno gospodarstvo takšnega razkoraka ne more zdržati dalj časa, zato rejci že prodajajo živino in se preusmerjajo ali si iščejo službe. Ko pa se rejci enkrat odločijo za prenehanje prireje, ni problem ie manj pridelane hrane, pač pa tudi nezaposleni ljudje, socialni problemi, neobdelana kmetijska zemljišča in propadanje kulturne krajine. Marija Lebar Andrej Presečnik, direktor Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje: »Letno prodamo nekaj manj kot 15 milijonov litrov mleka. Število naših re-jcevje stabilno. Pred dvema letoma se je 14 od njih odločilo za prodajo mleka v Italijo, letos so se trije od teh vrnili k nam, saj so cene sedaj v Italiji bolj neugodne. V drugi polovici lanskega leta so cene po vsej Evropi bistveno padle. Delno je ktemu pripomoglo stanje v svetovnem gospodarstvu, delno pa tudi visoke zaloge. Že nekaj časa je namreč v Evropi opaziti velike zaloge trajnih mlečnih izdelkov, kar je dodaten pritisk na odkupne cene mleka. Že več let ima zadruga pogodbo za prodajo mleka Ljubljanskim mlekarnam. Za pogodbene količine nam je zato uspelo doseči nekoliko ugodnejše cene. Tako za liter mleka dobi naš rejec, odvisno od kakovosti, od 25 do (foto: Marija Lebar) 26 centov. Vprašanje pa je na drugi strani višina stroškov. Resje, da so se nekateri vhodni materiali nekoliko pocenili (nafta, krmila), treba pa je upoštevati še stroške električne energije, veterinarske storitve, zavarovanje, lastno delo... Kako se bo mlečni trg obnašal, je težko napovedati. Marsikaj je odvisno od splošne gospodarske klime, pa tudi od tržnih viškov v Evropi.« Marija Lebar že Rakun, predsednik Zgomjesa-ga govedorejskega društva: Naše društvo združuje okoli 170 Večina od njih, to je okoli 90 odstotkov, se ukvarja s prirejo mleka. Sedanje odkupne cene so nevzdržne. Glede na lansko leto so se znižale, med , ko se mleko in mlečni izdelki v trgovinah dražijo. Kam gre razlika, se sprašujemo. Tudi naši člani že razmišljajo, da bi rejo opustili, saj cene ne krijejo niti last-stroškov. Sam sem ravno te dni položil novo kritino na hlev. Za to investicijo, ki bi mi jo moral omogočiti prihodek od mleka, sem moral poseči v gozd in prodati nekaj lesa, ki pa tudi nima kdo ve kakšne cene. Žalostno je, da otrokom, ki bi lahko delali na kmetiji, ne morem zagotoviti primerne plače, zato si kruh iščeta drugje. Z ženo tako sama delava v hlevu, kjer imam trideset molznic in več kot dvajset junic. Da vse opraviva, porabiva dnevno vsak po pet do šest ur dela, v kar ni všteto delo na polju, kjer tudi sami pridelamo nekaj krme za naše živali. Velik mesečni izdatek pri reji so tudi veterinarske storitve. Ko sem prevzel gospodarslvo, sva z ženo imela 14 let pitance, enajst iet pa imava molznice. Včasih mije žal, da nisem obdržal žagarstva, kije bilo na kmetiji. Žago zakleneš in greš na dopust, živina pa te zahteva vse dni v letu.« Marija Lebar V Velenju načrtujejo mlekomat V letošnjem letu se je Gregor Ročnik s kmetije Potočnik iz Za-vodenj nad Šoštanjem odločil postaviti prvi mlekomat v Šaleški dolini, na Kmečki tržnici v Velenju. Uradno odprtje bo konec avgusta. Gre za avtomat, kjer si bo mogoče natočiti domače kravje mleko s kmetije. V režo bo potrebno vstaviti kovanec, pod cev postaviti posodo in počakati na mleko. Količino bo avtomat odmeril sam, glede na to, koliko denarja boste vstavili. Liter mleka bo tako stal en evro. Marija Lebar BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.besliianic@mra.si. http://eic.nnra.si EEN-jul-111 Nemško podjetje, specializirano v projektiranju in prodaji posebnih strojev za predelavo gume, plastike in tekstila, išče trgovinske posrednike. EEN-jul-112 Romunsko podjetje, specializirano v proizvodnji materialov za izdelavo plastične embalaže, išče evropskega distributerja ter je zainteresirano za zamenjavo lastniških deležev ali odprodajo celotnega podjetja ter išče podizvajalske priložnosti. EEN-jul-113 Romunsko gradbeno podjetje, specializirano za izgradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov, išče dobavitelje gradbena materiala ter kovinskih in lesenih komponent. EEN-jul-114 Bolgarski proizvajalec transformatorjev za fluorescenčne, natrijeve, halogenske in druge svetilke išče trgovinske posrednike. EEN-jul-115 Latvijski ponudnik ročno izdelanih kovinskih izdelkov, kot so: ročaji, tečaji, stojala, orodje za kamin in vrt, išče trgovinske posrednike. EEN-jul-116 Litovsko podjetje, specializirano na področju trgovine s kemičnimi proizvodi (večinoma žlindro, žveplom, premogom, iz mavca), išče trgovinske posrednike in nudi svoje storitve trgovinskega posrednika za proizvajalce kemičnih proizvodov. EEN-jul-117 Romunski proizvajalec pohištva išče distributerje. EEN-jul-118 Egipčanski proizvajalec vezene posteljnine in vezenih namiznih prtov išče distributerje. 0 OBČINA LJUBNO Že letos znaten prihranek pri javni razsvetljavi Ljubenski občinski svetniki so na nedavni seji med drugim obravnavali ukrepe v zvezi s programom varčevanja na področju javne razsvetljave. V skladu z Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so sprejeli nekatere konkretne ukrepe. Uredba prinaša precejšnje novosti, med drugim tudi zahtevo po svetilkah, ki sijejo samo navzdol in ne razpršujejo svetlobe. Zato bo do zakonsko določenega roka potrebno zamenjati nekatere sedanje, sicer dekorativne svetilke in sprejeti še druge ukrepe. Svetniki so se odločili, da bodo te zahteve uvajali postopoma do leta 2016. Vse je seveda povezano z dinamiko sredstev, ki jih bodo v ta namen lahko zagotovili v proračunu. Pogodbeni vzdrževalec javne električne razsvetljave Franc Ugovšek je pripravil natančen in argumenti- ran predlog postopnega uvajanja ukrepov varčevanja z električno energijo, ki trenutno ne bodo zahtevali večjih stroškov za nakup opreme. Predlog takojšnjih ukrepov, ki so ga svetniki sprejeli, se bo pričel izvajati 15. avgusta. Predvideva zamenjavo sijalk v dekorativnih svetilkah s sedanjih 70 W na 36 W. Zamenjali bodo svetilke na kandelabrih iz moči 400 W na 150 W, na nekaterih odsekih pa bodo namestili čas-ovnike in se bodo luči od 23. ure do 1: ure avtomatsko ugašale. Ti ukrepi, ki so se jih na Ljubnem v skladu z vladno strategijo programa varčevanja na področju javne razsvetljave lotili med prvimi, bodo že letos prinesli 3.100 evrov prihranka. Ko bo končan celoten projekt, ki ga zahteva uredba o svetlobnem onesnaževanju okolja do leta 2016, naj bi zmanjšali onesnaževanje in stroške električne energije do dvain-polkrat. Marija Lebar NOVA VOZNIŠKA DOVOLJENJA Bolj praktičen in zaščiten dokument že na voljo VOZNIŠKO REPUBLIKA DOVOLJENJE SLOVENIJA 1. Vzorec 2. Ane 3 01.01.1979 Ljubljana 4a 02.02.2009 4C. UE Ljubljana 4b. 02.02.2019 4d. 1234567890123/3210 5. 1234567890123 7 8. Ljubljana Beethovnova ulica 003 9 fAMl iAil (A2| fBlltBjfcTl (C-tEl f^l Nova vozniška dovoljenja so v velikosti osebne izkaznice Sredi julija so na vseh upravnih enotah začeli izdajati nova vozniška dovoljenja, ki so po zagotavljanju direktorata za upravne notranje zadeve precej bolj praktična od starega. Nova dovoljenja so namreč v velikosti osebne izkaznice, kar pa je še pomembneje, imajo zelo visoke standarde zaščite pred ponarejanjem. Na Upravni enoti Mozirje so v prvih dveh tednih prejeli 70 vlog za izdajo novih vozniških dovoljen, sicer pa so stara v veljavi še vse do konca aprila 2018. Odločitevza nova vozniška dovoljenja ni kaprica Slovenije, gre za zahtevo direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki na ta način uvaja enotno obliko v vseh članicah unije. Slovenija sicer ni med prvimi državami, ki so omenjeno direktivo implementirale, eden izmed važnejših razlogovza relativno hiter pristop pa je dejstvo, daje stara dovoljenja lahko ponarediti, nova pa zaradi visokih standardov zaščite le stežka. Kot nam je povedala Nada Fužir, vodja oddelka za upravne notranje zadeve na UE Mozirje, vloge za izdajo sprejemajo na vseh upravnih enotah: »Krajevne pristojnosti ni, torej se vloga lahko vloži na katerikoli upravni enoti. Priložiti je treba eno fotografijo in zdravniško spričevalo, če je to potrebno. Zamenjava za novo vozniško dovoljenje stane 17,37 evra oziroma 12,40 evra za podaljšanje veljavnosti. Novo vozniško dovoljenje lahko stranka prejme po pošti ali dvigne osebno na upravni enoti. Leto je izdelano v nekaj dneh, v tem času je vožnja vozil dovoljena s potrdilom o dani vlogi; če stranka vozi v tujino in ima staro vozniško dovoljenje še veljavno, pa ga obdrži do vročitve novega.« Izdelovalec novega slovenskega vozniškega dovoljenja je celjski Cetis. V prvih petih dneh je izdelal 3.045 novih dokumentov, ki imajo sodobno obliko polikarbonatne kartice. Tatiana Golob ELKROJ MOZIRJE, INVALIDSKO PODJETJE, D.0.0. Dobili stečajnega upravitelja Agonija Elkrojevega Invalidskega podjetja je po več kot petih mesecih končana. Delavci v čistilnici, poprav-Ijalnici, veziljnici in šivalnici, teh je 37, se bodo od 27. julija lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Spomnimo, da seje po uvedbi stečajnega postopka v Elkroj d.d. v težavah znašlo tudi hčerinsko podjetje. Ker gre za invalidsko podjetje, torej podjetje posebnega pomena, je morala k uvedbi stečajnega po- /- • N 6 v. v stopka podati soglasje tudi vlada. To je bilo zaradi zamudnih birokratskih procesov izdano šele 16. junija. Teden dni pozneje je na celjskem sodišču stekel postopek za uvedbo stečaja zaradi insolventnosti. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan ljubljanski odvetnik Andrej Krašek. Stečajnik Krašekje trenutno na dopustu, zato do podrobnejših informacij nismo uspeli priti. Marija Sukalo LAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na razpis prispelo sedem vlog 22. julija je bilo ocenjevanje projektnih predlogov, ki so pravočasno prispeli na razpis LAS - društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline. Razpis je bil odprt od 12. junija do 13. julija tega leta. Od sedmih pravočasno prispelih predlogov, je upravni odbor dva predlagatelja pozval na pogovor zaradi razjasnitve glede višine stroškov. Eden izmed ostalih predlogov je predlog projekta sodelovanja med šaleškim in zgornjesavinjskim LAS-om. Organa odločanja na obeh straneh sta predlog potrdila, tako se bo obravnaval kot projekt sodelovanja in se izvajal skladno z aktivnostmi na obeh Leader področjih. Za Zgornjo Savinjsko dolino je za leto 2010 predvideno 125.932 evrov, do septembra je potrebno pripraviti še letni izvedbeni načrt (LIN) in ga poslati na Leader pisarno v Ljubljano. Marija Lebar ŠMARTNO OB DRETI Za večjo varnost uporabnikov ceste Dela na ureditvi ceste Šmartno ob Dreti - vodovod (foto: arhiv Občine Nazarje) Vteh dneh potekajo gradbena dela na zavarovanju javne poti Šmartno ob Dreti - vodovod. V gradnji je obrežni zid, kije hkrati desna brežina vodotoka Volažnice. Ta namreč ob vsakem deževju spira in spodjeda cesto, kar je lahko nevarno za uporabnike. V poplavah septembra 2007 je bila javna pot, ki poteka tik ob Volažnici, skoraj povsem uničena. Kot urgentni ukrep so takrat cesto ponovno usposobili za promet, postavili so tudi nov betonski most, saj je bil obstoječi zelo poškodovan. Nasutje ceste po poplavi pa ni bilo dovolj, saj vsak dež ta material spira v vodotok, kar se je ponovno pokazalo ob nedavnem večtedenskem deževju. Cesto je voda na nekaterih mestih že dodobra spodjedla, tako daje cestišče zelo zoženo in vožnja po njem celo nevarna. Ker je rekonstrukcija ceste v smislu zaščite ljudi in premoženja zelo nujna, je občina začela z ureditvijo razmer, čeprav je šele v postopku pridobivanja vodnega soglasja. Računajo, da bodo vso potrebno dokumentacijo uredili v času trajan- ja rekonstrukcije, kar je ob razumevanju nujnosti takojšnje sanacije kot pogoj za izvedbo postavila tudi pristojna agencija za okolje. Na javnem razpisu za oddajo del je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Nivo iz Celja. Ta zdaj gradi kamnito betonsko zložbo (škarpo) v višini 1,5 metra in varnostno ograjo. Pri izvajanju sanacije je potrebno upoštevati poplavno varnost bližnjih naseljenih hiš, zato bodo uredili tudi dno struge potoka in brežine. V sanacijskem programu po poplavah 2007je občina računala tudi na državna sredstva, zato je rekonstrukcijo omenjene ceste prijavila na ministrstvo za okolje in prostor. Računali so, da bi cesto obnovili v letih 2009 in 2010. Predračunska vrednost ureditve ceste je bila dobrih 100.000 evrov. Zaradi rebalansov državnega proračuna so sredstva za sanacijo po poplavah skrčena. Občina Nazarje, kije bila v ujmi leta 2007 izredno prizadeta, nima nobenega zagotovila, kdaj in koliko denarja bo dobila od države v te namene. Marija Lebar INVESTICIJA DRUŽBE A.M. MIKLAVC D.0.0. PRIDOBITEV ZA AMD ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Nova avtovleka in pomoč na cesti Sodelovanje Avto moto zveze Slovenije (AMZS), novoustanovljenega Avto moto društva Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD) in direktorja Tonija Miklavca iz podjetja A.M. Miklavc iz Nizkeje že rodilo pomembno novost v naši dolini. Z nakupom specialnega vozila mercedes printer z dodatnim priklopnikom za prevoz in vleko poškodovanih ter motornih vozil v okvari je Zgornja Savinjska dolina pridobila možnost hitrih intervencij ob okvarah in poškodbah motornih vozil. Program delovanja AMZS in AMD ZSD zagotavlja vsem članom tega društva brezplačen prevoz pokvarjenih oziroma poškodovanih motornih vozil na razdalji 150 km, pa tudi brezplačno mehanično pomoč na cesti na enaki razdalji. Če je takšnih prevozov in pomoči večje 20-odstotni popust še vedno dobrodošla pomoč, saj v vseh primerih velja, da je ta služba vzpostavljena 24 ur dnevno. Pomoč je možno koristiti tudi vsem nečlanom, vendar pod drugačnimi ekonomskimi pogoji. 2,8-tonsko vozilo, rumeno oranžne Novo vozilo mercedes printer s transportnim priklopnikom za prevoz poškodovanih motornih vozil (foto: Jože Miklavc) barve je prepoznavno tudi po oznakah društva in s telefonsko številko, ki jo zainteresirani koristnik pokliče. V dispečerskem centru pomoč na cesti - vleka vozil pri AMZS sprejmejo prijavo in jo posredujejo pooblaščenemu izvajalcu tehnične pomoči, ki v kratkem času opravi storitev, pomoč na cesti, prevoz ali vleko vozila v okvari ali poškodovanega ob prometni nezgodi. Toni Miklavc nam je ob predstavitvi vozila povedal: »Tako smo pokrili s tovrstnimi uslugami edino sivo liso v Sloveniji, kjer do sedaj pomoč na cesti ni delovala oziroma je bila odvi- sna od oddaljenih tovrstnih servisov AMZS. Možnost koriščenja teh uslug je povezana z včlanitvijo v AMD ZSD, ob tem pa tudi koriščenje 20-odstotnega popusta pri opravljanju tehničnega pregleda v Nizki in Črnovi pri Velenju ter pranja mo- tornih vozil v Nizki in Mozirju. V SAŠA regiji je tako zagotovljena učinkovita pomoč na cesti, ki pa bo izvajana še posebej skrbno prav na področju občin v Zgornji Savinjski dolini.« Jože Miklavc V Brezhibnost pomeni, da ne glede na to, kaj delaš, narediš to po svojih najboljših močeh. Carlos Castaneda PRAZNIK OBČINE LJUBNO Obeležili 170-letni«o šolstva v Radmirju Publicist in narodopisec Aleksander Videčnik, županja Anka Rakun in župnik msgr. Jože Vratanar ob spomeniku, posvečenem nekdanji radmirski šoli (foto: Tatiana Golob) Praznovanje občine Ljubno je v teku že ves teden, vsekakor pa je bila minula nedelja, 26. julij, dan, ko je še najbolj praznovala krajevna skupnost Radmirje. Ta dan so Rad-mirčani namreč posvetili obeležitvi 170-letnice šolstva v Radmirju. Pri ruševinah stare šole je potekalo slavnostno odkritje spominskega parka s spomenikom. Številno občinstvo, ki seje zbralo poleg cerkve v Radmirju, kjer spominski park stoji, je najprej nagovoril radmirski župnik monsin-jor Jože Vratanar. Izrazil je veselje nad tem dogodkom in se v duhu poklonil vsem učiteljem in župnikom, ki so pomembno vplivali na razvoj šolstva v njihovem kraju ter seveda učencem, ki so šolo obiskovali. Zahvalil seje Občini Ljubno in županji Anki Rakun za ureditev spominskega parka, pri njegovem snovanju pa izpostavil publicista in zbiralca narodnega blaga, Aleksandra Videčnika, kije v zbiranje potrebnega gradiva vložil veliko tru- Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Ljubno in na povabilo njegovega predsednika Milana Ma-ranškaso se v torek, 14. julija, sestali predsedniki ali predstavniki šestih občinskih SPV iz naše doline. Dogovorili so se za tesnejše sodelovanje, Vinko Poličnik pa jim je predstavil novoustanovljeno AMD Zgornje Savinjske doline. Na sestanku je sodelovala tudi županja Anka Rakun. Potem ko so najprej pregledali delovanje ljubenskega sveta, o čemer je poročal Maranšek, je predsednik novoustanovljenega AMD Vinko Poličnik predstavil cilje društva. Omenil je, da v Sloveniji glede prometne varnosti ne naredimo dovolj. Štejemo le mrtve in na tej podlagi delamo statistike varnosti v cestnem prometu, vso odgovornost pa prevalimo na voznike. V tujini temu ni tako. Po nekaterih podatkih iz Ev- 8 V J da, znanja in, po besedah msgr. Vratanarja, predvsem veliko ljubezni do slovenske zgodovine in slov- rope je kar za 16 odstotkov prometnih nesreč krivo vozilo, za nadaljnjih 30 odstotkov pa je krivo neustrezno vozišče. V tem primeru se pri nas šteje, daje kriv voznik, ki ni prilagodil hitrosti razmeram na cesti, v evropskih državah pa mora svoj del odgovornosti nositi tudi vzdrževalec ceste. Člani AMD so na terenu pregledali prometne znake ob naših cestah in ugotovili, da je veliko neustreznih oziroma niso postavljeni na pravih mestih. Prometni znaki morajo po njihovem imeti pravo sporočilnost in si morajo razumno slediti, da jih bo voznik tudi upošteval in spoštoval. Zato menijo, daje treba povezati vse ustrezne akterje, kot so SPV-ji, AMD, ZŠAM, ter pogledati, kako izboljšati varnost na zgornjesavinjskih, sicer slabih in prometnih cestah. Vsi prisotni so se strinjali, daje na tem področju sodelovanje nujno, saj bo le tako moč doseči ustrezne enskega jezika. Zbrane je pozdravila tudi županja Rakunova, kije povedala nekaj premike na bolje. Dogovorili so se, da bodo v začetku letošnjega oktobra priredili tako imenovano družinsko uro, kjer bodo tako staršem kot otrokom prikazali simulacije prometnih nesreč pri (pre)visokih hitrostih, kako pravilno namestiti volan in sedeže, uporabo varnostnega pasu in možnost preverjanja besed o zgodovini Radmirja in tamkajšnjega šolstva ter se iskreno zahvalila Radmircem za njihovo pripravljenost pri prispevanju pomembnih zapisov in fotografij. Že dva dni poprej je v Knjižnici Ljubno potekala predstavitev knjižice Šola Radmirje, njen avtor, Aleksander Videčnik, pa je pri raziskovanju zgodovinskih dogodkov, povezanih s šolstvom v Radmirju, tudi s pomočjo občanov Radmirja, zbral številne pomembne listine in fotografije. Le-te je Osrednja knjižnica Mozirje pod vodstvom direktorice Ane Lamut zbrala v zanimivo razstavo, ki so si jo zbrani po otvoritvi in blagoslovu spomenika lahko ogledali v radmirski cerkvi. Lamutovajihjeobtemše podrobneje popeljala skozi zgodovino šolstva v njihovem kraju, Videčnik pa je razstavo simbolno otvorit Za spremljajoči kulturni program je poskrbel Cerkveni pevski zbor Radmirje. Tatiana Golob boljšo teoretičnega znanja iz cestno prometnih predpisov. Dogovorili so se tudi za koordinacijo, da bodo SPV-ji naše doline odslej tesneje sodelovali. Gostiteljica Ijuben-ska županja Anka Rakun pa je obljubila, da bo z dogovorom seznanila kolegij zgornjesavinjskih županov. Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: McCarthy, Maureen: Ko se boš prebudila ..., Pulko, Benka: Pocestnica, Adler, Warren: Nemirna srca, Morgan, Sally: V objem korenin, Lainšček, Feri: Muriša. MLADI: Simon, Francesca: Grozni Gašper na hitro obogati, Goscinny, Rene: Asterix- Prva prigoda, Simon, Francesca: Grozni Gašper, nogometni navdušenec, Goscinny, Rene: Asterix in Normani, Paolini, Christophen Eragon. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU LJUBNO Dogovor o skupnem delovanju za prometno varnost v_____________________________________________________________s V GORE S POTREBNO PREVIDNOSTJO Pod Planjavo v Kamniško-Savinjskih Alpah našli truplo Prenekateri nesreči v gorah botruje neustrezna oprema (foto: Simon Leskovar) Nemška turista sta v četrtek, 23. julija, na poti pod Planjavo našla truplo neznanega moškega. S pomočjo slovenskega planinca sta o tem obvestila policijo. Truplo je ležalo pod Pasjim sedlom (prehod iz Okrešlja pod severno steno Planjave v Logarski kot). Kraj najdbe je dokaj nedostopen, še vedno pokrit s snegom in ledom. Do trupla so se povzpeli člani gorske reševalne službe (GRS) iz Celja in prizorišče zavarovali. Naslednji dan so si kraj dogodka in truplo skupaj z gorskimi reševalci ogledali pripadniki Gorske policijske enote PU Celje. Truplo so s policijskim helikopterjem prepeljali v dolino in v Celje. Telo neznanca je polomljeno, kar kaže na padec, kije bil najverjet- neje posledica zdrsa na ledeniku. Policisti so ugotovili, da gre za neznanega moškega starega okoli 50 let, ki s seboj ni imel dokumen- tov, zato njegova identiteta ni bila znana in so občane prosili za kakršnekoli informacije. V dnevih za tem so ugotovili, da gre za turista, 46-letnega državljana Poljske. Iz policijskega poročila je bilo razbrati, daje imel pokojni slabo planinsko opremo. Prav tako v četrtek so člani GRS Celje prejeli klic na pomoč z Mrzle gore. »Mlajši planinec iz okolice Celja seje na poti proti vrhu zaplezal in obtičal kakšnih 100 metrov pod vrhom na avstrijski strani gore. Na pomoč so mu najprej priskočili avstrijski reševalci, ki so bili tudi prvi pri njem, in mu pomagali nazaj do planinske poti. Nato so ga pospremili do škrbine, kjer smo ga prevzeli mi ter ga nepoškodovanega pospremili do Logarske doline. V akciji je sodelovalo pet avstrijskih in šest slovenskih reševalcev,« so zapisali na GRS Celje. Marija Lebar RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO Krivolov« ropajo Savinjo ob zgroženih turistih Člani ljubenske ribiške družine upravljajo z življenjem v reki Savinji in njenih pritokih od izvira v Logarski dolini do Kolenčevega jezu v Okonini. Ohranjanje življenja v reki je največja prioriteta ribičev, saj na leto po podat- jeno delo na tem področju. Brez takšnih vložkov in nenehne skrbi za ohranjanje populacije postrvi, šarenke in lipana v vodah Savinje se namreč ne bi mogli pohvaliti s podatkom, da so prav zaradi vse bolj hastega vremena na začetku ribolovne sezone bistveno nižja, kar pa načrtovinzagnanostivvrstah Ijuben-skih ribičev ne zmanjšuje. Za dodatno skrb v poletnih mesecih v dobršni meri poskrbijo tudi krivolovci, ki brezvestno in predrzno kradejo iz Savinje sadove načrtovanega dela članov Ijuben-skih ribičevvstilu nepridiprava, kije pred kratkim le streljaj od ribiškega doma na Ljubnem in za povrh še ob pomoči člana domačih ribičev spravil na suho večjo količino rib. Le poštenosti in ozaveščenosti prisotnih turistov so se domači ribiči lahko zahvalili, da so ga prijeli ter obilen ulov vrnili v prave roke, povzročena škoda ribiški družini pa je znašala le nekaj manj kot 700 evrov. Uplenjene ribe (5 kg postrvi in 10 kg šarenk) imajo po Zakonu o sladkovodnem ribištvu svojo ceno, ki je v tem primeru padla na pleča zasačenega krivolovca. Sicer pa za kontrolo ob reki skrbi 24 ribiških čuvajev s strokovnim izpitom, ki vse leto vestno opravljajo svojo nalogo, kar ni le lovljenje krivolovcev, ampak splošen nadzor nad dogajanjem ob reki. Tudi v zimskih mesecih namreč preganjajo nadležne kormorane, ki so ob svojih obiskih prav tako pravi plenilci ribjega življa v Savinji. Zgodba z zaščitenimi roparskimi pticami je znan problem, na katerega opozarjajo iz ribiških vrst, nič drugače pa torej ni s »poletnimi kormorani«, ki zaradi zapletenih postopkov prav tako vse prevečkrat ostanejo nekaznovani. Turisti in ostali, ki si na pošten način pridobijo pravico do ribolova in uživajo ob reki, bogati z ribami, pa se ob podobnih primerih samo zgražajo in komaj verjamejo podobnim zgodbam, ki se dogajajo ob Savinji. Franjo Atelšek Poštenosti turistov se lahko domači ribiči zahvalijo, da so zasegli obilen plen krivolovcev (foto: Franjo Atelšek) kih gospodarja te družine, Janeza Podkrižnika vložijo v reko za kar nekaj deset tisoč evrov rib. To je precejšen zalogaj in zahteva dobro poznavanje in načrtovanje, predvsem pa uskla- popularnega ribolovnega turizma pripeljali v naše kraje tudi do 1.500 gostov v sezoni. Tovrstni turizem se je dobro prijel predvsem med tujimi gosti. Letos bo ta številka zaradi mu- KONCERT DOMAČIH PEVCEV IN GLASBENIKOV Večer zabavne in klasične glasbe Kulturno društvo Franc Herle iz Solčave je pripravilo Koncert domačih pevcev in glasbenikov. Druženje ob glasbi v cerkvi Marije Snežne je bil hkrati tudi uvod v tradicionalno turistično prireditev 17. Solčavski dnevi, zato je pozdravne besede poslušalcem namenila podžupanja Katarina Prelesnik. Za zanimiv uvod v koncert so poskrbeli solčavski osnovnošolci, ki so predstavili legendo o nastanku cerkve in se sprehodili skozi glasbeno zgodovino Solčavskega. Ugotovili so, daje bilo že v davni preteklosti v njihovem kraju veliko odličnih pevcev in muzikantov, predvsem citrarjev, ki so zabavali staro in mlado. Na nepozabnem večeru so nastopili orglavka Sara Chuuja Kobolt z možem trobentačem Petrom Koboltom, pianistka Kristina Golob, ansambel Zmaji ter citrarja Karli Gradišnik in Klemen Matk, ki spremlja vokalni kvintet Jutro z Jezerskega. Kljubtemu daje nastopajoče predstavila glasba, sta za dodatno prestavitev njihovih preteklih dosežkov na različnih tekmovanjih in nastopih poskrbela moderatorja programa Nejc Slapnik in Barbara Trobentar. Ker pa v cerkvi Marije Snežne cerkveni pevski zbori prepevajo že od Pod obokanim stropom obrambnega stolpa ob gornjegrajski katedrali je razstavni prostor, ki navdušuje tako obiskovalce kot razstavljavce. Nad njim in prijaznostjo domačinov je bila navdušena tudi Slavica Štrukelj Kokoravec. Ljubiteljska likovna ustvarjalka je na povabilo Kul- Nastop orglavke Sare Chuuja Kobolt z možem trobentačem Petrom Koboltom (foto: Marija Šukalo) njene postavitve pred skoraj tisoč leti, so tudi za zaključek koncerta poskrbeli pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora. Marija Šukalo turnega društva Gornji Grad razstavila v galeriji Steki svoje risbe in slike, ki sijih bodo obiskovalci lahko ogledovali vse do 30. avgusta. Predsednik kulturnega društva Rudi Stakne je razstavo označil kot eno izmed tistih posebnih, ki »izžarevajo radost do življenja«. LJUDSKI PEVCI V RADMIRJU Stoji učilna zidana Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje jev soor-ganizaciji z Občino Ljubno in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje organiziralo tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev Pod to goro zeleno. Srečanje, kije potekalo minulo nedeljo v večnamenski dvorani v Radmirju, je bilo posvečeno spominu na radmirsko šolo. V dvorani seje zbralo kar dvanajst skupin ljudskih pevcev in godcev, od tega so bile štiri skupine iz Zgornje Savinjske doline. Med pevci iz naše doline je lahko domače pesmi željno občinstvo prisluhnilo družinskemu kvartetu Štiglic iz Tera, duetu Robnik - Mlačnik iz Kulturno-prosvetnega društva Luče, ljudskim pevkam iz Nove Štifte ter pevkam skupine Pušeljc. TG V Radmirju so se predstavili številni glasovno lepo ubrani ljudski pevci (foto: TG) Slavica Štrukelj Kokoravec je po rodu Ljubljančanka. Diplomirala je na šoli za oblikovanje,je stilistka in amaterska slikarka, ukvarja se tudi zzdravilstvom. Likovnico navdihuje bogastvo folklornega izročila - plesi, glasba in v središču vsega narodna noša. Tudi sama pleše v folklorni skupini Kamnik in tako ji je delovni in življenjski ritem skupine pomemben virza likovno ustvarjanje. Kot je povedala sama, želi z razstavljenimi umetniškimi deli prispevati k ohranjanju ljudskega izročila, kar napoveduje tudi naslov razstave Iz preteklosti v prihodnost. Julijski večer v galeriji Šteklje bil ves v znamenju bogastva ljudskega izročila tudi zaradi pevk skupine Pušeljc. Oblečene v savinjsko narodno nošo so zapele nekaj ljudskih pesmi. Priložnostni kulturni program je vodila Vika Venišnik. Andreja Gumzej Slavica Štrukelj Kokoravec ohranja bogastvo ljudskega izročila na svojih slikah, članice skupine Pušeljc pa v pesmih (foto: Ciril M. Sem) GALERIJA ŠTEKL RAZSTAVLJA SLIKE IN RISBE SLAVICE ŠTRUKELJ KOKORAVEC O narodovi duši s sliko in pesmijo 17. SOLČAVSKI DNEVI Bogate razstave s pisano paleto razstavljavcev Z otvoritvijo razstav v lovskem domu in Zadružniku ter prižigom oglarske kope v Logarski dolini so se zadnji julijski petek pričeli 17. Solčavski dnevi. Te so letos pripravili podjetje Logarska dolina d.o.o. in Zavod za razvoj turizma ter trajnostni razvoj Solčavskega v sodelovanju z društvi v kraju in odborom za turizem v občini Solčava. Razstave so odprli predsednik Lovske družine Solčava Tomaž Slapnik, predstavnik podjetja Logarska dolina d.o.o. Marko Slapnik in v.d. direktorja Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega Polona Krivec. O razstavljenih eksponatih zelene bratovščine je spregovoril Tomaž Slapnik. Trofeje živali, ki so bile ustreljene v njihovem lovišču, bodo na ogled vse do jeseni. Tako si bodo obiskovalci lahko ogledali številne rogove srnjakov, gamsov različnih starosti ter nagačenega medveda in ostale manjše živali. Da je zanimanje za ogled oglarjenja še kako živo, so dokazali številni obiskovalci, ki so se udeležili prižiganja oglarske kope v bližini doma planincev v Logarski dolini. Pri tem so lahko prisluhnili Marku Slapniku, kije postregel z zgodovin- skim orisom o tej dejavnosti v Logarski dolini in Matkovem kotu, ki je bila v preteklosti velikega gospodarskega pomena za Solčavsko. Danes v podjetju Logarska dolina d.o.o. želijo ohraniti tradicijo oglarjenje le kot turistično znamenitost. V Zadružniku seje letos po besedah Polone Krivec znašla pisana paleta razstavljavcev. Na ogled so svoje stvaritve postavili fotografi neformalne skupine Objektiv. Slike pod naslovom Delo na kmetiji nekoč in danes prestavljajo njihovo svobodo izražanja, umetnost in strast. Za vsako bolezen rož'ca raste, so prepričani v solčavskem turističnem društvu in na ogled postavili zdravilna zelišča in rože, ki jih je moč nabrati na Solčavskem. Tudi številne vrste metuljev iz zbirke Josefa Debetsa je mogoče zaslediti na travnikih in jasah po Solčavi in njeni širši okolici. »Opražnje« obleke kulturnega društva pričajo o bogati oblačilni kulturi v preteklosti kraja v tem delu naše doline. Ročna dela številnih Solča-vanov, tako najmlajših, ki so nastala v času druženja med oratorijem s kaplanom Vikijem Košcem, kot starejših, pa so dokaz ročnih spretnosti in pridnosti najrazličnejših generacij. Na razstavnem prostoru se »šopirijo« številni kvačkani prti, prtiči in uporabni predmeti, pletene jopice ter kape, izdelki iz lesa in likovna dela. Svoje mesto so našli tudi polsteni filcani izdelki blagovne znamke Bička, ki jih že nekaj let izdelujejo solčavske filcarke. V 17. Solčavske dneve so organizatorji umestili tudi ogled stalne razstave Potočka zijalka in Zdravje bolnikov v gostišču Firštter ogled ateljeja Majnik v Solčavi. Otroci so uživali v dogodivšči- nah junakov pravljic v Pravljičnem gozdu ob penzionu Na razpotju in v ustvarjalnih delavnicah na temo voda v Solčavi. Ljubitelji narave so se lahko podali z gozdarji do Solčavske tise in Hribrske domačije, kije znana po »črni kuhinji«. Za sprostitev tekmovalcev in gledalcev so poskrbele številne športne, kulturne ter zabavne aktivnosti. Tekst in foto: Marija Sukalo Prižiganje oglarske kope v bližini Doma planincev v Logarski dolini 1 Obiskovalci si lahko še do jeseni ogledajo številne rogove srnjakov, gamsov različnih starosti ter nagačenega medveda in ostale manjše živali Lovske družine Solčava Knjižica je nastala ob 170-letnici šolstva v Radmirju (foto: Tatiana Golob) Vol z volovske rulete se bo tudi drugo leto vrnil na planino Tradicionalni 12. Pastirski praznik na Menini planini, je letos privabil veliko število obiskovalcev. Ti so tretjo julijsko nedeljo lahko uživali tako v ocenjevanju živine in pastirskih igrah kot sončnem vremenu. Po besedah predsednika Pašne skupnosti Menina Gospodna-Globača Ivana Presečnika se letos na planini, kjer so zaradi obilice dežja pogoji za pašo odlični, pase več kot 250 glav različne živine. Prevladujejo govedo in konji, imajo kruh, ocvirke, ajdovo in pšenična moko, sol in meso ter nekaj priboljškov, pastir sije sam pridelal kislo mleko in skuto. Danes seveda »cirunge« v takšni oblik ni več. Pastirji si namreč živež nakupijo sami ali pa izkoristijo prijaznost in gostoljubnost zakoncev Grudnik v planinskem domu. Tudi letos so bili obiskovalci Menine na pastirski praznik deležni prijaznosti osebja doma, lahko pa so tudi preizkusili, kako jim služi sreča Vol Daneta Poljanška iz Lenarta je potreboval skoraj uro, da si je »izbral« novega lastnika (foto: Marija Šukalo) pa tudi nekaj oslov. Živino je na pašnike Menine pripeljalo 50 gospodarjev iz občin Gornji Grad, Ljubno in Rečica ob Savinji, zanjo pa skrbi pastir Franc Časi. V pomoč so mu tudi gospodarji, ki se izmenjujejo tedensko. Delovnik na Menini se pastirju prične ob zori. Njegova naloga je, da pregleda živino, pregled pa zaradi obsežnosti pašnikov traja vse dopol-dne. Sledi malica ali kosilo, ob sončnem zahodu pa še enkrat obhod živine. V preteklosti so za obroke skrbeli kmetje, ki so pastirju prinašali »cirungo«. Ta je vsebovala na volovski ruleti. Vol Daneta Poljanška iz Lenarta je potreboval skoraj uro, da seje »odločil«, v katero polje bi spustil nesnago. Med 441 možnostmi je izbral kombinacijo F-19, na katero je stavil Franc Bez-ovšek. Novi lastnik seje odločil, da dvoletni vol letos ne bo končal pod mesarjevim nožem, temveč se bo naslednje leto vrnil nazaj na Menino. V molži krave in pokanjem z bičem so se skusili tako najmlajši kot tudi malo starejši obiskovalci, spretnost vihtenja biča pa je znana tako ženskam kot moškim. Predstavitev knjižice TU Sola Radmirje Minuli petek je v Knjižnici Ljubno potekala uvodna prireditev v praznovanje občine Ljubno ob Savinji. Zbranim je Aleksander Videčnik predstavil svojo zadnje raziskovalno delo, katerega produkt je knjižica Šola Radmirje. Pričujoča knjižica je nastala v obeležje 170-ietnice šolstva v Radmirju, za njeno izdajo pa je poskrbela Občina Ljubno v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje. 0 svojem raziskovanju starih dokumentov, ki pričajo o šolstvu v Radmirju že od leta 1840, je Aleksander Videčnik, zgodovinopisec in pub- leta 1875, le pet let po ustanovitvi javne šole v Radmirju, v njej učilo že kar 126 otrok. Nadalje je Videčnik poudaril, da so bili Radmirci od nek- Aleksander Videčnik je poudaril, da so bili Radmirci od nekdaj občudovanja vredni ljudje, ki so vzdrževali bogato kulturno dejavnost (foto: Tatiana Golob) licist, spregovoril v Knjižnici Ljubno. Že v začetku je poudaril, da je bilo velikega pomena šolstvo v Radmirju podrobneje raziskati: »Šola v Radmirju ima določene prvine, ki jih druge šole v istem obdobju niso imele. Poleg tega so v Radmirju med drugimi poučevali zelo cenjeni učitelji, med njimi bi izpostavil Ignaca Stermeckega, izobraženca, ki je govoril kar pet jezikov.« In resje zanimiv podatek, da seje daj občudovanja vredni ljudje, ki so vzdrževali bogato kulturno dejavnost. Tekom večera so zbrani izvedeli še marsikaj zanimivega o zgodovini šolstva tako na Slovenskem kot v Radmirju, knjižica Šola Radmirje pa poleg podrobnega gradiva o šolstvu prinaša še veliko zanimivega branja o cesarici Mariji Tereziji, božjepotništvu, cerkveni dejavnosti in drugih dogajanjih v Radmirju. Tatiana Golob PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI KNJIŽNICA LJUBNO Ugleden diploma! Piše: Aleksander Videčnik Splača se brskati po internetu! Tako je Matija Blagojevič naletel na enkratne podatke o Mozir-janu, ki zasluži posebno pozornost. Gre za dr. Jožeta Goričarja - Makseta, ki je ponesel glas o našem Mozirju vsvet kot uspešen diplomatvslužbi Avstro-ogrske monarhije. Posebej zanimivo je, da je vest o dr. Goričarju prinesel časopis Dolenjske novice v številki 45, leta 1909, torej natančno pred stotimi leti! Kaj so torej o njem zapisali? »1. oktobra 1909 je odprl vrata novi avstrijski konzulat v Denverju, Colorado v ZDA. Temu načeljuje vitez Jurij Grivičič, podkonzul pa je naš rojak, dr. Jože Goričar. Konzulat zajema območje držav: Colorado, Montana, Idaho, Wyoming in Utah, ter še New Mexiko in Arizono. Rojaki, bivajoči v imenovanih državah, kateri imajo opraviti glede vojaških zadev, to je oproščenje od orožnih vaj in preglednih zborovanj; dalje, ako imajo poslati kako pooblastilo v staro domovino, se naj obračajo na ta konzulat in pišejo lahko po domače, to je slovensko in hrvatsko. Dalje, ako se v kakem rudo- ali premogokopu ali v tovarni zgodi kaka nesreča inje tej krivo ravnateljstvo ali vodstvo podjetja, naj se tudi obrnejo na ta konzulat, da jim izposluje po vestni preiskavi, tudi odškodnino. To je velike važnosti, ker dostikrat se zgodi, da bogata podjetja s pomočjo kakega mešetarja, ki se dela prijatelja oškodovancu, siromaka odslove z malo svotico; mešetar pa dobi večji del nego oškodovanec, a podjetnik se pa v pest smeje, ko je telesno zdravje ali celo življenje krepkega moža delavca uporabil za svojo korist.« Iz vsebine tega sporočila lahko sklepamo, da so v novomeškem časopisu zaznali težave, s katerimi se srečujejo naši izseljenci v ZDA. Saj si lahko predstavljamo, kako so brezvestni delodajalci izkoriščali neuke priseljence. Znano je, da je bilo veliko Dolenjcev in Belokrajncev med izseljenci v Ameriki, zato tudi ta članek v dolenjskem časopisu. Mnogi so kmalu prišli kot invalidi nazaj v domovino in bili tu prepuščeni beračenju. Sporočilo nam pove še to, da je na konzulatu takšne primere reševal prav dr. Jože Goričar, kije bil Slovenec inje razumel tudi hrvaščino. Kdo od naših izseljencev seje v primeru omenjenih težav znašel v tujini, kdo od njih sije lahko najel odvetnika, da bi mu pomagal iz zagate? Lahko torej domnevamo, da so bili naši izseljenci na ta način opozorjeni s strani časopisa iz domačih logov. Vsekakor je v tistem času pomoč naših diplomatov pomenila edino možnost izhoda iz težav, s katerimi so se srečevali. KDO JE BIL DR. JOŽE GORIČAR? Rodil seje 23. junija 1873 v Mozirju. Študiral je pravo in mednarodno gospodarstvo na dunajski univerzi in študij nadaljeval v Rimu in Parizu, kjer je tudi diplomiral. Po končanem študiju je pred posebno komisijo na zunanjem ministrstvu na Dunaju opravil izpit za diplomatsko službo. V začetku leta 1909je nastopil službo v generalnem konzulatu Avstro-Ogrske v Parizu. Nato je postal odpravnik poslov generalnega konzulata v Konstanci in Bukarešti in odpravnik poslovgeneralnega konzulata v Odesi. Potem je služboval kot vicekonzul vBeogradu in Nišu, kotkonzul v Berlinu, leta 1900 pa je postal podkonzul v Denverju, država Colorado (ZDA). Diplomatsko službo je opravljal vse do začetka prve svetovne vojne. Po vojni in razpadu Avstro-Ogrske je ostal v ZDA in opravljal različna dela za preživetje. Osebnoje poznal tovarnarja Henryja Forda in se zaposlil v njegovi tovarni avtomobilov in traktorjev. Leta 1922 je Fordu pred- lagal, da zgradi tovarno v Sovjetski zvezi. Ford ga je pooblastil za pogovore v Moskvi. Tako je nastala tovarna Ford v Gorkem, kije lahko izdelala 250.000 traktorjev in avtomobilov letno. Leta 1924 seje dr. Goričar pogajal s češkoslovaškim predsednikom Tomažem Masarykom in dosegel sporazum za Fordovo tovarno vtej državi, v kateri je našlo zaposlitev 15.000 ljudi. Nato so po njegovi zaslugi sledile Fordove tovarne ševJugoslaviji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Italiji, Siriji, Turčiji, Palestini, Iranu in v Indiji. Po drugi svetovni vojni je živel v Ljubljani, tam je tudi leta 1955 umrl. Njegove posmrtne ostanke so pokopali v Mozirju. KAJ JE NAPISAL RUDI ČAČINOVIČ? Znani jugoslovanski diplomat slovenskega rodu, Rudi Čačinovič je leta 1994 napisal članek o slovenskih diplomatih. »V obdobju do leta 1918 so bili slovenski diplomati večinoma v službi Avstro-Ogrske. Predvsem šoto bili sposobni ljudje, ki so obvladali več jezikov, vendar pa jim diplomacija ni predstavljala trajnega poklica. Kar pa nikakor ne pomeni, da Slovenci niso bili dobri diplomati. V tem obdobju je kot slovenske diplomate omeniti naslednje osebnosti: Žiga Herberstein (1486-1566); Krištof Raubar (1455-1536, ljubljanski škof in državnik iz koroško-kranjske plemiške družine; Janez Filip Kobencl (Cobenzl), ter Janez, baron Proseški in Podjamski (Kobencl); Franc Kobavius (1651-1727), prokurator; Janez Luka Rakovec-Raigersfeld (1753-1817); Alojz Dobravec (1811 -1871); Jožef Švegel, politik in diplomat, rojen 1836; dr. Jože Goričar (1873-1955) in Ivan Švegel (1875-1952), slednja dva sta bila že na prehodu med avstrijsko in jugoslovansko diplomacijo. Verjetno seznam navedenih slovenskih diplomatov ni popoln, vendar pa kljub temu dobimo jasno sliko o tem, da je imela slovenska dežela izredno sposobne, vsestransko nadarjene ljudi, ki so se le na podlagi takih izrednih okoliščin lahko uveljavili v takratnem obdobju. Pomembno pa je dejstvo, da so med diplomati 18. in 19. stoletja razlike, ki so izhajale iz različnih nacionalnih, kulturnih in zgodovinskih okolij, bile so opazne in so jih upoštevali.« V času stare Avstrije so bili številni Slovenci visoki častniki, vidni učenjaki, profesorji na visokih šolah in nenazadnje tudi znani plemenitaši. Za to trditev imamo potrdilo kar v naši dolini, ko sta bila oba brata Žehelj v Bočni plemenitaša, to sta si prislužila s hrabrostjo na bojnem polju. O Tomažu Žehlju smo v našem časopisu obsežno pisali. Maksetova hiša Na trgu 17 v Mozirju, kjer je bil rojen dr. Jože Goričar - Makse. Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! Ali veste, kakšen je vaš C02 odtis? Morda je treba najprej pojasniti, kaj je to, To je mera, ki nam pove, koliko ton toplogrednega plina C02 (ogljikovega dioksida) na leto ustvari posameznik s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi: ogrevanje, prevozi, prehrana in vse drugo. Lahko pa ga izračunamo tudi za posamezen tip izdelka, zgradbo, podjetje in tudi za celotno državo. Bolj potratno živimo, večji je naš C02 odtis in bolj »prispevamo« k ogrevanju ozračja in tako h klimatskim spremembam. Kako si ga lahko izračunate, najdete na svetovnem spletu, najhitreje na strani naravovarstvene organizacije Umanotera. V spomladanskem času ste akcijo zagotovo zasledili v okviru kampanje Energija si, bodi učinkovit. Seveda pa energijo neu- činkovito trošimo in stem proizvajamo odvečni C02 vsak dan, tudi v teh vročih dneh, zato ni odveč, da obudimo spomin na ta izračun in vse tiste, ki tega odtisa še niste izračunali, spodbudimo k temu dejanju. V povprečju prebivalec Slovenije letno proizvede 14ton C02, karje sedemkrat več, kot je narava sposobna nevtralizirati. In koliko porabite vi? Skoraj zagotovo preveč. Tega se vse bolj zaveda tudi država (politika) in nam pripravlja cel kup strategij in predpisov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Eden od njih je tudi predlog novega zakona o davku na motorna vozila, ki naj bi spodbujal nakupe čistejših vozil. Po tem zakonu naj bi bili avtomobili obdavčeni glede na izpuste C02 in ne več na vrednost avtomobila. Pri tem bodo kratko potegnila na eni strani vozila najnižjih cenovnih razredov, ki uporabljajo zastarelo tehnologijo, po drugi strani pa velika, prestižna vozila, cestne križarke, C02 odtis ki drvijo po naših cestah z več kot 150 km/h. Povsem nepotrebno. Upamo le, da bo zakon vzdržal in da bo lestvica v največji možni meri progresivna in da bo tiste, ki na naših cestah po nepotrebnem puščajo preveliko C02 sled, vsaj malo udarilo tudi po žepu. Neeko-loško je pač tudi neekonomsko. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček Planinski izlet na Rinke. 1.8. Organizator: PD Mislinja. Dodatne informacije: Albina 041 654871. Planinski izlet na Ojstrico iz Podvolovljeka. 1.8. Organizator: PD Ravne na Koroškem. Dodatne informacije: Ivan Cigale 02 822 28 74. Brodarjev pohod v Potočko zijalko. 1.8. Organizator: PD Solčava. Dodatne informacije: Rudi Jezernik 040 418 518, rudi.jezernik@siol.net. Pohod po obronkih Celja. 2.8.2009 Organizator: PD Grmada Celje. Dodatne informacije: Alenka Mirnik 041 623 413, www.pdgrmada.org. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. PREDSTAVLJAMO VAM: ŠKODO YETI Prvi športni terenec s Češke Škoda v VW skupini velja za tradicionalno blagovno znamko, ki se poskuša uveljavljati predvsem s svojo praktičnostjo. To znajo ceniti zlasti mlade družine. Kdo ima več odlagalnih površin in kateri od karavanov v VW skupini ima bolje dodelan rolo prtljažnega prostora? Nihče! Vse to ponuja Škoda za solidno ceno. Seveda se pri vsem tem odreče nekaterim detajlom, ki pri ostalih modelih v skupini VW vzamejo veliko časa in denarja. Najlepše se to opazi pri hrupnosti v kabini, kjer je Škoda tradicionalno glasnejša. Sedaj Škoda vstopa v nov segment vozil, ki ga konkurenca že dodobra obvladuje in se imenuje SUV. VWje tukaj kar malce v zamudi, saj sta ga tako VW tiguan kot tudi Audi pripeljala na konkurenčno polje precej pozno. Seveda sta dodelana in najboljša v svojih razredih, saj tako pravijo nemški testi. In prav pri Avto Bildu so si vzeli čas in naredili primerjavo med novim yefijem in najbolje prodajanim SUV-om na nemškem trgu, to je VW tiguanu. Yeti je malce manjši kot tiguan. Ima manj prostora na zadnjih klopeh in v prtljažnem delu, vendar je prtljažni prostor bolj uporaben, saj lahko vse tri zadnje sedeže vzamemo ven in pridobimo 1.760 litrov prostora. Armaturna plošča in notranjost sta kvalitetni, karje pri Škodi že znano in s tem napada Volkswagen. Motorna paleta je pri yetiju za začetek ožja, ampak s časom lahko pričakujemo širitev. Na izbiro je možnost pogona samo na sprednja kolesa, kar seveda znižuje ceno in stroške vzdrževanja. Hrupnost motorja je opazno večja kot pri tiguanu in udobje je malce manjše. Potem pa pride pravi šok: po vseh testih je yeti izbran za neprimerno bolj dinamičnega partnerja kot tiguan. Vsiljuje se še primerjava z X3 (BMW), kar pomeni, da užitki na cesti ne ostajajo nekje v volanskem mehanizmu in podvozju, temveč se prenašajo do voznika. Za prednji pogon je na voljo 1.2-litrski bencinski motor in 81 kW 2.0 TDI. Za štirikolesni pogon pa skrbi močnejša konjenica, in sicer 118 kW 1.8 TSI bencinski agregat ter dva dizelska agregata s 103 in 125 kW. Skratka lov na yetija je odprt in izplača se! Igor Pečnik POPRAVEK V 30. številki Savinjskih novic je v članku Radmirske veteranke prvič formirale ekipo vtretjem odstavku zapisano: Z najstarejšo motorno brizgalno na tekmovanju, in sicer iz leta 1925, sta tekmovali PGD Lahkovče pri Brniku in Grušovlje. Napačno zapisano je Grušovlje. S staro motorno brizgalno iz leta 1925 so namreč tekmovali člani PGD Pobrežje in zasedli drugo mesto. Pravtako najstarejši gasilec srečanja ni bil Alojz Žun-ter, temveč Alojz Jeraj iz PGD Pobrežje. Marija Šukalo Turistično društvo Luče v sodelovanju z Občino Luče, drugimi društvi in krajani prireja YA W. LUČKI DAN SREDA, 5. avgust 2009 ob 18.00 ČARODEJ MAC - predstava za najmlajše na vrtu bara Podmornica ob 20.00 DRUŽABNI VEČER Z LUČKIMI PEVCI IN GODCI TER ŠALJIVIMI IGRAMI na vrtu bara Podmornica ob 21.00 POTOPISNO PREDAVANJE 'NAJVIŠJI VRHOVI KONTINENTOV 'pri Igli ČETRTEK, 6. avgust 2009 ob 16.00 TURNIR V NOGOMETU ZA ŽENSKE, INFO: 031 228 695 ob 18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA, PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ IN OTVORITEV RAZSTAVE 'Od zrna do pogače' v avli osnovne šole Luče ob 20.00 KONCERT DALMATINSKE GLASBE S KLAPO STARI GRAD pri šoli PETEK, 7. avgust 2009 ob 15.30 IZLET ZA OTROKE PO OKOLICI Luč, zbirno mesto pred gasilskim domom, info: 031 559 943 j ob 16.00 INLINE HOKEJ NA STAREM IGRIŠČU, INFO: 040 457 847 ob 18.30 ROKOMETNA TEKMA STARI - MLADI, INFO: 041 793 658 ob 21.00 ROCK ŽUR S SKUPINAMI BOHEN, RATTLESNAKE, KAČJI PASTIRJI IN MARRY LAND SOBOTA, 8. avgust 2009 . f ob 07.00 PLANINSKE IZLET V POGORJE RADUHE - SIVNAČKI KUP - 3 ure lahke hoje organiziran prevoz, zbirno mesto gasilskim domom, info in prijava najkasneje do petka: 031 387 168 ob 09.00 TURNIR V NOGOMETU, INFO-.031 228 695 ob 13.00 VLCERSKO TEKMOVANJE na Hčeverjevi njivi ob 17.00 ULIČNA KOŠARKA, INFO: 041 944 177 ob 19.00 SVETA MAŠA Z ROGISTI V ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU V FARNI CERKVI IN OTVORITEV LOVSKE RAZSTAVE V LOVSKEM DOMU ob 20.00 KULTURNI PROGRAM - KMEČKA OHCET NA ZGORNJI VASI ob 21.00 ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM SLOVENSKI MUZIKANTJE NEDELJA, 9. AVGUST 2009 ob 07.00 BUDNICA ob 10.00 SV. MAŠA V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV. LOVRENCU V FARNI CERKVI ob 12.00 ZAČETEK PRIREDITVE OD ŠTANTA DO ŠTANTA' S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV ob 14.00 TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA SUHI - DEBELI na Pod bregu ob 17.00 FESTIVAL NARODNO - ZABAVNE GLASBE, gost večera ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA VSE DNI PRIREDITVE: - UPORABA PLEZALNE STENE; četrtek 16.00 - 18.00, petek 09.00 - 11.00, sobota 14.30 - 16.30 - OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 09.00 do 17.00 info: 041 424 091 - OGLED RAZSTAV - OGLED ŽAGARSKEGA MLINA V PODVOLOVLJEKU - KAMP ŠMICA, MOŽNOST SPUSTA PO SAVINJI S KAJAKOM ALI RAFTOM - OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTOR JE POD ŠOTOROM PRISRČNO VABLJENI NA NAŠE PRIREDITVE ! POČITNIŠKE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE V NAZARJAH Ob animatorjih brezhibno, zabavno in delovno Turistično društvo Nazarje je v sodelovanju z občino tudi letos pripravilo počitniške delavnice za vse osnovnošolce Nazarij in Šmartnega ob Dreti, ki v teh dneh v dopoldanskem času ostajajo doma. Otroci so se na delavnicah od 14. do 17. julija družili z animatorji, pri tem pa so prosti čas izpolnili z različnimi aktivnostmi. Tako so po besedah vodje projekta Vanje Hofbauer počitnikarji izpolnili teden z gibanjem in druženjem. Torek so otroci preživeli v športni dvorani, kjer so se preizkusili v igrah z žogo, družabnih igrah, plezanju po umetni plezalni steni in Otrokom tudi med počitnicami ni dolgčas (foto: Marija Šukalo) osvajanju plesnih korakov. Sredo so otroci preživeli v naravi. Tokrat so za druženje uporabili igrišče ob Dreti, kjer so prav tako čas preživeli ob igri in sproščanju. Četrtek je bil namenjen raziskovanju in ogledu tabornega prostora na Lazah ter druženju s taborniki rodu Sotočje Nazarje. Počitniško druženje so osnovnošolci zaključili v Račneku ob ustvarjalnih delavnicah in igrah z žogo. Pri tem so jim bili vse dni v pomoč mentorice, študentje in dijaki, ki so poskrbeli, da je vse potekalo brezhibno, zabavno in delovno. Marija Šukalo ANA MAROLT IZ LUČ V zlato knjigo zapisana najboljša učenka Po besedah ravnateljice Osnovne šole Blaža Arniča Luče Valerije Robnik, letos z njihove šole odhaja na nadaljnje izobraževanje ena najboljših generacij devetošolcev. Še posebej pa je izstopala Ana Marolt, učenka z najboljšimi uspehi v vsej zgodovini lučke šole. Ana je na častnem mestu vpisana v zlato knjigo, v katero na lučki šoli že 40 let vpisujejo odlične in prizadevne učence. Povejmo, da je kot odlična učenka med vpisanimi v tej knjigi tudi sedanja ravnateljica lučke devetletke. Ana Marolt je doma v Podveži, točneje na turistični kmetiji Stoglej. Kot večina otrok s kmetij, tudi Ana pridno pomaga doma. Kljub temu je veliko časa vedno posvečala šoli in obšolskim dejavnostim. Rezultat so kar štiri zlate medalje iz vesele šole, in sicer iz četrtega, petega, sedmega in osmega razreda. Osvojila jih je v zgodovini, nemščini in kemiji. Zbirko dopolnjujejo še srebrna priznanja iz matematike, slovenščine, biologije in angleščine. Kot pravi sama, je bilo v te uspehe vloženega veliko njenega dela ter spodbude domačih, veliko dela pa so vložili tudi učitelji in mentorji, ki so ji bili v pomoč in podporo. Poleg omenjenega je od petega razreda dalje obiskovala pouk klavirja na glasbeni šoli v Nazarjah. Bila NATALIJA FALE Z BRDEGA Zlata maturantka z vsemi osvojenimi točkami Natalija Fale z Brdega nad Šmartnim ob Dreti se je letos zapisala na seznam 31. zlatih maturantov, ki so na poklicni maturi uspeli osvojiti vseh 34 možnih točk. Dijakinja srednje ekonomske šole v Celju pravi, da si niti v sanjah ni predstavljala, da bo prav njej uspelo osvojiti vse točke. »Čeprav sem se vedno učila kampanjsko, sem se v četrtem letniku za maturo pripravljala zelo intenzivno. Pred koncem letnika smo pri maturitetnih predmetih pisali teste, ki so obsegali snovi vseh štirih let. To sem se zelo dobro naučila in za maturo le ponovila. Nekaj več preglavic mi je delal pisni del izpita pri gospodarskem poslovanju. Nisem namreč najbolje razumela navodil in le polovično izpolnila testno polo. Še sreča, da je ta del bil ie 15 odstotkov celega izpita, ki sem ga na koncu le uspela pisati za petico,« pravi bodoča študentka univerzitetnega študija ekonomije v Ljubljani, ki v prostem času rada osedla konja in se prepusti ježi po okolici domače kmetije. Natalijo pred začetkom študijskega leta čaka kar nekaj opravil. Malo se bo s prijatelji podala na morje, pomagala staršem na kmetiji in zaslužila kak evro za svoj hobi - po- Ana Marolt - najboljša učenka Osnovne šole Blaža Arniča Luče (foto: Marija Lebar) je članica Orffove skupine, vsa leta je pela tudi v šolskem pevskem zboru. Po zasluženih počitnicah bo Ana Marolt odšla iskat učenost v Ljubljano. Odločila seje za nadaljnje šolanje na škofijski gimnaziji, od koder se bo konec tedna vračala domov. Marija Lebar Nataliji je na poklicni maturi uspeli osvojiti vseh 34 možnih točk (foto: Marija Šukalo) potovanja. Udeležila se bo tudi sprejema za zlate maturante, ki ga 18. septembra na Brdu pri Kranju pripravlja predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor. Marija Šukalo 17. SOLČAVSKI DNEV Prijateljstvo ne pozna meja Zadnja julijska nedelja vSolčavi je bila rezervirana za druženje prijateljev na zabavno kulturni prireditvi pod naslovom Prijateljstvo ne pozna meja, na kateri so nastopili glasbeniki in humoristi iz Solčave in Luč. Prireditev je bila del 17. Solčavskih dnevov, ki so bili letos v znamenju vode, zato so pripravili tudi kviz na to temo. Čeprav po besedah moderatorja programa Francija Podbrežnika - Solčavskega doma- čini niso ravno ljubitelji vode, saj z njo niso najbolj kompatibilni, so pokazali velik mero poznavanja Savinje in voda v okolici. Nedeljsko popoldne so popestrili člani etno skupine Bikserji z zanimivimi šaljivimi igrami. Tudi rdeča nit teh iger je bila voda in Savinja. Tako so morale ekipe pri improviziranem slapu precejati vodo in jo obenem točiti v steklenice, iz Savinje v prerešetanem vedru prinesti Nastop mladega harmonikarja na prireditvi Prijateljstvo ne pozna meja (foto: Marija Šukalo) Iz »ribnika« je bilo potrebno potegniti kar največ »rib« (foto: Marija Šukalo) kar največ vode do določene točke, preko ovir prenesti poln kozarec, pri tem paziti, da se ne polije in ob zaključku s posebno ribiško palico iz »ribnika« potegniti kar največ rib (tokrat so to bila jabolka). Vse nalogeje najbolje in najhitreje opravila ekipa Aktiv kmečkih žena, za njo so se na drugo mesto uvrstili Gang Bang - Sirneki. Tretje mesto so si z enakim številom točk delili ŠD Solčava, ekipa Ramšija in Gasilci. Vse skupaj je s humornimi komentiranjem dodobra začinil moderator Nejc Slapnik, kije ob asistentki Barbari Trobentar skrbel tudi za nemoten in pošten potek iger. Marija Šukalo KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV ORGANIZIRAL 7. FLOSFEST Igre, glasba in druženje moto vsakoletne prireditve Prizadevni organizatorji iz Kluba zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) so letos že sedmič pripravili Rostest, prireditev za mlade vseh starosti, in tako pričeli glasbeni del dogajanj v sklopu prireditev na Flosar-skem balu. Poleg vročih glasbenih gostov so letos poskrbeli za popoldansko dogajanje na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Obiskovalci so se že popoldan lahko pomerili v raznih igrah, podajanju z vodo napolnjenih balo- Obiskovalci so »pihali« v alkomat in preverili svojo treznost (foto: Štefi Sem) Artistki sta pokazali prenekatero spretnost (foto: Štefi Sem) nov, vlečenju vrvi, surfanju na simulatorju surfan-ja, igranju na kitaro, pobiranju jabolk z usti iz čebra, napolnjenega z vodo, in še mnogimi zabavnimi igrami. Proti večeru je Vrbje in Flosfest obiskala fundac- ija Z glavo na zabavo. Animatorji generacije 00, generacije brez alkohola in drog, so svoje aktivnosti namenili temi, da se da odlično zabavati tudi brez alkohola, tobaka in prepovedanih drog, ter varni vožnji. Na predstavitvenem prostoru so lahko obiskovalci pihali valkomatin preverili svojo treznost. Kdor je prestal preizkus in po zakonskih pravilih napihal manj kot 0,24 mg/l, seje lahko preizkusil v vožnji na stopku. To je avtomobilček, ki prikaže reakcijski čas voznika ob zaviranju pri določeni hitrosti in pot zaviranja na suhem ali mokrem cestišču. Animatorji fundacije so poskrbeli še za presenečenje. Žonglerji in artisti z ognjem so namreč navdušili obiskovalce. Letošnji glasbeni gostje so bile skupine THC, iON in bolj znani MI2 ter Kingstoni, ki so dodobra razgreli publiko. Za zaključek prijetnega druženja so poskrbeli lučki Kačji pastirji, ki že kartradicion-alno nastopajo na prireditvi. Predsednik KZSŠ Radenko Tešanovič si želi, da bi seta prireditev še izboljševala glede dodatnih dogajanj. Tako že letos dela načrte, kaj vse bi lahko v prihodnjih letih privabilo še več obiskovalcev. Letošnja novost, popoldanski del prireditve in taxi služba, kije poskrbela za varno pot obiskovalcev domov, sta že dve stvari, ki se bosta očitno »prijeli«. Štefi Sem MLADINSKA DESETINA PGD REČICA OB SAVINJI NA MLADINSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH Zlata vredao četrto mesto regije pa jim je čestitke izrekel gasilski poveljnik Nikolaj Vihar. Ponosa ni skrival niti rečiški župan Vinko Jeraj: »Športni rezultati so vedno plod osebnih prizadevanj, najprej športnikov, njihovih trenerjev, mentorjev, pa tudi svojcev in prijateljev, saj vsi skupaj živijo za skupno idejo, skupen cilj. Vse združuje neizmerna želja po uspehu in rezultatu. Verjamem pa, da sodelovanje v športu še vedno vsebuje reklo »važno je sodelovati...«, in če poenostavim: »ne le zmagati«. In vi ste sodelovali in za nas tudi zmagali. Ne le zaradi nekaj urnega rezultata na glavnem semaforju v Ostravi, kjer je bii zabeležen rezultat 1070,91 točk, temveč zato, ker ste storili vse korektno, borbeno in nadvse uspešno za našo Slovenijo, PGD Rečica ob Savinji in našo občino,« je med drugim dejal župan. Jeraj je še poudaril, daje Slovenija imela in ima vrhunske rezultate in vrhunske desetine, med katere spadajo tudi člani gasilke desetine, kije nastopila v Ostravi, saj doslej v kategoriji mladincev ni bilo tako uspešne desetine. »Vi ste vzgled vsem rodovom gasilcem in vzglede potrebujemo.« »Odlična vaja, za sekundo, dve slabša štafeta, vendar je po koncu »Kdo je najboljši? Slovenija! Kdo je najboljši? Rečica!« je bilo slišati zadnjo julijsko nedeljo iz grl rečiške mladinske desetine gasilcev, ki so se vrnili s 14. članskih in 17. mladinskih gasilskih olimpijskih igrah. Te so od 19. do 26. julija potekale v Ostravi na Češkem v organizaciji mednarodne gasilske organizacije CTIF. Tam so zasedli 4. mesto, ki pa je za občino Rečica ob Savinji in našo dolino bilo zlato obarvano, saj so uspeli priigrati najboljši rezultat v zgodovini Slovenije. Barve Slovenijeje branilo 15 desetin, s Celjskega članice B iz Škofje vasi, ki so se zavihtele na tretje mesto, in mladinci z Rečice ob Savinji, ki so pristali na nehvaležnem četrtem mestu. Na olimpijadi so sodelovali gasilci iz 21 držav, vzdušje na štadionu v Ostravi pa je po besedah star- šev rečiških gasilcev, ki so svoje otroke bodrili tudi na štadionu, dokazovalo, kako resno eno največjih preizkušenj v gasilskih vrstah jemljejo tekmovalci in tudi navijači. Rečiške »zlate« olimpijce so doma pričakali številni domačini, predstavniki nekaterih gasilskih društev naše doline in seveda starši. Pozdravne besede v imenu domačega drušlva je namenil Franc Matjaž, v imenu Savinjsko-šaleške Rečiške »zlate« olimpijce so doma pričakali številni domačini, predstavniki nekaterih gasilskih društev naše doline in seveda starši (foto: Marija Šukalo) TEKMOVANJE STAREJŠIH GASILCEV ZA MEMORIAL VIKTORJA LUKŠETA Prehodni pokal v roke veteranov PGD Kasaze - Liboje Športno igrišče v Mozirju je bilo v soboto, 25. julija, rezervirano za starejše gasilce. Veterani (gasilci postanejo to pri 63 letih, gasilke pri 55) so se podali v igro s časom, telesno pripravljenostjo in spretnostjo. Na letošnjem 18. tekmovanju za memorial Viktorja Lukšeta je sodelovalo 24 veteranskih ekip iz različnih koncev Slovenije in kot je pojasnil eden izmed gasilcev,je tuditekmovan-je vaja za takrat, koje treba res v akcijo. Ekipe so se preizkusile v dveh vajah. Prva je vaja s hidrantom, druga vaja v raznoterosti. Obe preizkušata izurjenost in moč posameznika ter uigranost celotne ekipe. Veteranke PGD Polje so tako kot lani zmagale v konkurenci petih ženskih ekip, med veterani so bili najboljši starejši gasilci PGD Kasaze - Liboje. Mozirski veterani so končali tekmovanje na 12. mestu. Predsednik gasilskega drušlva Mozirje Jože Zlat-inšekje komentiral dogajanje na tekmovališču in zbranim predstavil lik Viktorja Lukšeta. Ta večletni poveljnik gasilske čete je »pripomogel k sodobni opremi članov društva in izgradnji novega gasilske- he žanjemo še danes in to tekmovanje je zahvala ga doma. Pridobil je veliko novih članov in organiziral za vse, kar je naredil za požarno zaščito Mozirja.« izobraževanjeza»izprašanegasilce«.Njegoveuspe- Andreja Gumzej Mozirski veterani so se poklonili spominu na njihovega pokojnega, večletnega poveljnika gasilske čete, Viktorja Lukšeta (foto: Ciril M. Sem) tekmovanja na uradnem semaforju tri ure pisalo, da je PGD Rečica ob Savinji olimpijski prvak. Šele kasneje so spremenili izračun let, kar je »naše« pahnilo na četrto mesto. Razočaranje je bilo precejšnje, toda mladinci so ga v objemu staršev uspešno skrivali. Do sobote večer, ko so na razglasitvi rezultatov tekle solze. Kaj malo je zalegla tolažba poveljnika Gasilske zveze Slovenije Matjaža Klariča, da je to najboljša uvrstitev mladincev, ki so dosegli tudi največ točk. Njihova končna uvrstitev pa le dokazuje, v kako močni konkurenci so tekmovali, je svoje vtise strnila ena od mamic, ki je tekmovanje spremljala z rečiški-mi navijači s tribune v Ostravi. Takih rezultatov res ne bil bilo, če rečiški mladi gasilci ne bi imeli podpore staršev, lokalne skupnosti ter tako zagnanih mentorjev, kot sta Matjaž Goličnik in Ciril Turk, ki tudi ni skrival razočaranja. A ne zaradi rezultata, temveč uradnega semaforja. To jim vseeno ne bo pokvarilo spominov, ki bodo ostali na olimpijado na Češkem. Gasilska olimpijada se namreč odvija po zakonitostih prave olimpijade, od prižiganja ognja, mimohoda reprezentanc do uradnega zaključka. Marija Sukalo GORNJI GRAD Baročni koncert V katedrali v Gornjem Gradu bo v soboto, 1. avgusta, ob 20.30 uri koncert baročne glasbe. Dela baročnih skladateljev Bacha in Händla bodo izvajali mladi glasbeniki iz preko desetih držav Evropske unije. Solistka bo znana sopranistka Maria Keohane iz Švedske, katere glas označujejo z nebeškim, European Union Baroque Orchestra (Evropski združeni baročni orkester) pa bo vodil Lars Ulrik Mortensen. Dogodek organizirata Ars Ramovš, zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, ter Občina Gornji Grad. Nedvomno je gornjegrajska katedrala sv. Mohorja in Fortunata tista, ki bo s svojo veličino naredila mednarodni koncert še veiičastnejši. Marija Lebar ŽUPNIJA MOZIRJE Frančišek Asiški združil otroke Včasu med 13. in 17. julijem jevMozirju potekal oratorij. Zbralo seje 75 otrok, za katere je skrbelo in jih vodilo kar 47 animatorjev. Dvajset od njih celo iz Pariza. Francoske skavtinje so se namreč ravno v tem času mudile v Sloveniji. Salezijanci sojih napotili v Mozirje, kjer so lahko pomagale, se učile jezika in pripomogle k uspehu oratorija. Otroci so v tednu dni druženja po načelih ustanoviteljev reda salezijancev Janeza don Boška, spoznavali najpomembnejše dogodke iz življenja Frančiška Asiškega. Po jutranjem zbiranju, dvigu zastave, petju in molitvi je namreč sledil igrani prizor iz svetnikovega življenja. Po igri so sledile ustvarjalne delavnice, ki so se dotikale tematike odigranega prizora. Udeleženci so se tako skozi igro spoznavali z različnimi človeškimi vrednotami in lastnostmi. Otroci so bili razdeljeni na pet skupin. Po starosti so tako vsak dan prisluhnili katehezi, bili deležni malice in pred koncem še velike igre. V njej so se ponovno zbrali vsi skupaj, se igrali, družili in spoznavali pomen spoštovanja drug drugega. En dan so namenili tudi romanju. Podali so se v Nazarje, kjer so v samostanu spoznali zgodovino tega kraja, si ogledali knjižnico in se naučili veliko novega. Zadnji dan druženja so pred koncem pripravili mašo za svoje starše. V njej so tvorno sodelovali in predstavili svoje delo. Razstavili so izdelke, ki sojih ustvarili v tednu skupinskega druženja. Benjamin Kanjir ĐUR0T0V POHOD NA MENINO Grušoveljski gasilci po prijateljevi poti Skoraj dvajset ljubiteljev narave seje podalo na 6. Durotov pohod na Menino, ki ga organizirajo prostovoljni grušoveljski gasilci. S starta izpred gasilskega doma so se na del poti podali z vozili do Strojnika, nato so pot nadaljevali peš preko Poljane in Šavnice do doma na Menini. Po kratkem postanku so krenili do planšarije Biba in nazaj na Strojnik. Po besedah vodje poti Janeza Kuharja, pohodniško druženje po Menini v PGD Grušovlje pripravljajo v spomin na njihovega dolgoletnega člana in planinca Alojza Cajnera -Durota, kije bil zadnja leta pomočnik pastirja na planšariji Biba. Pohoda so se udeležili tudi ljubitelji narave iz Cezanjevcev pri Ljutomeru. Marija Sukalo Izlet na Menino planino je združil staro in mlado (foto: Marija Sukalo) REPENŠEK IN POŽEŽNIK NA MEDITERANSKIH IGRAH V PESCARI »Garaška« akcija pred zadnjo sezono sodniške kariere Na letošnjih sredozemskih igrah, ki so potekale v začetku poletja v Pescari (Italija), sta našo državo poleg slovenskih športnikov uspešno zastopala tudi rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik. Da gre za veliko športno prireditev, ki je v svoji zgodovini izjemno napredovala in je zelo podobna olimpijskim igram, govori podatek, da je »sredozemska vas« v Chietiju letos gostila 6.812 športnikov in njihovih spremljevalcev iz 23 držav. devetih tekmovalnih dneh sva morala kar šestkrat na igrišče, pa še kdaj bi, če Janko ne bi imel težav s poškodbo,« Letošnje sredozemske igre za Re-penška in Požežnika niti niso bile obmorske, saj so bili sodniki medna- V TRETJE GRE RADO Za naša mednarodna rokometna sodnika Darka Repenška in Janka Požežnika so bile to že tretje sredozemske igre. Darko Repenšek: »Leta 2001 sva v Tuniziji prvič sodila na teh igrah, kijih s časovne distance lahko ocenim kot slabo organizirane, v spominu pa mi bodo ostale zapisane zaradi 11. septembra in dogodkov v New Yorku, s čimer sva bila soočena po eni od odso-jenih tekem, ko sva iz prišla v VIP prostor. Vsi tam prisotni so zrli v TV zaslon - zanimivo - eni zgroženi, drugi z izrazom zadovoljstva na obrazu. Naslednje igre leta 2005 v španski Almerii lahko ocenim le v presežnikih, tudi zato, ker sva imela pravi dopust na sredozemski obali. V enajstih dneh sva sodila le dve tekmi. Pescara pa mi bo med dru- Darko Repenšek (desno) in Janko Požežnik na sredozemskih igrah v Pescari s starosto italijanskih rokometnih delegatov Di Tulliom (v sredini) (foto: DR) gim ostala v spominu po tem, da rodne rokometne zveze (IHF) nas- sva na zadnji akciji pred koncem tanjeni v več kot 50 km v notranjost sodniške kariere najbolj »garala«. V oddaljenih Termah di Caramanico na nadmorski višini 680 metrov, kar je pomenilo vsakodnevno vožnjo po vijugasti cesti v Pescaro, kje se je igral moški rokometni turnir, in Chi-eti, kjer so igrale rokometašice. DOSTOJEN NASTOP SLOVENK Kljub temu da so samostojni Slov-eniji ravno rokometaši na sredozemskih igrah v Bariju leta 1997 priigrali prvo medaljo v moštvenih športih na velikih tekmovanjih, moške rokometne reprezentance letos ni bilo v Italiji, bila pa so dekleta. Po besedah Darka Repenška je pomlajena ženska vrsta z novim selektorjem Rmaničem več kot dostojno opravila svoje delo in se predstavila v izjemno pozitivni luči. Resje, da so dekleta na koncu igrala »le« za sedmo mesto proti Italijankam, a ne gre pozabiti, da so proti kasnejšim finalistkam Francozinjam in Črnogorkam nesrečno izgubile le za gol oziroma dva. REPENŠEK IN POŽEŽNIK V FINALU Slovenski rokomet pa je po zaslugi Darka Repenška in Janka NOGOMETNA TEKMA LOVCEV V LOVSKI OPREMI V SOLČAVI Ljubenci premagali Korošce Možje v zelenem obvladujejo tudi nogomet (foto: Marija Sukalo) Na športnem igrišču v Solčavi so se zadnjo julijsko nedeljo v nogometu pomerili člani zelene bratovščine. Lovci so tekme odigrali v »poletni« lovski opremi. Da je merjenje moči na igrišču med ekipami lovskih družin Ljubno, Luče, Solčava, Peca in Koprivna Topla potekalo po pravilih, je s prežez »rešpetlinom« in »pukšo« poskrbel »šic rihter« (beri sodnik). Njegovi zeleni in rdeči kartoni v tekočem stanju so tekmovalcem omogočali, da so bili bolj prešerne volje. Posledično so obračuni minili brez negodovanja. Kljub temu da so se ob igri nevsakdanjih »fusbalerjev« in humornem vložku komentatorja Francija Podbrežnika - Solčavskega gledalci nasmejali do solz, so lahko uživali tudi v prenekateri dobri akciji, ki se je zaključila z zadetkom. Po izločitvenih tekmah so se v fi- nalnem obračunu pomerili lovci Ljubnega in lanskoletni zmagovalci Koprivna Topla. V obeh polčasih je bil boj enakovreden, zato so o zmagovalcu odločali streli z bele črte. Tokrat so več preciznosti zmogli Ljubenci in Korošce premagali z 2:1. Da so uspeli osvojiti prvo mesto, gre zasluga tudi vratarju Zvonetu Šemencu, kije v vseh tekmah prejel le en gol, postal pa je tudi najboljši igralec srečanja. Na tretjem mestu so tokrat pristali Lučani in na četrtem LD Peca. Organizatorji srečanja LD Solčava so bili letos zadovoljni s petim mestom. Po besedah idejnega vodje tekmovanja Aleša Klemenška rezultati niti niso pomembni, v ospredju sta namreč druženje in sprostitev, cesarje bilo v nedeljskem popoldnevu v izobilju. Marija Sukalo Požežnika vendarle imel finalista. »Že po polovici tekmovalnega dela nama je delegat IHF, Alžirec Said, najin dolgoletni znanec s številnih svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, zaupal, da nama je namenjeno sojenje moškega finala in naju prosil, da mu kot najbolj izkušena med sodniki »pokrijeva« najzahtevnejše tekme,« je povedal Repenšek. »Tako sva sodila ženski derbi v skupini med kasnejšima finalistkama Francijo in Črno Goro, ki so ga po infarktni končnici dobile Črnogorke, ostale tekme pa sva sodila v moški konkurenci, vključno s finalom, kjer sta se pomerili reprezentanci Francije s slovitim trener-jem Onesto na čelu in, presenetljivo, a zasluženo, fanatične Srbije, ki je prvič nastopila Dvanajst ekip v štirih predtekmovalnih skupinah se je tokrat že devetič merilo na tradicionalnem Ipavec-Gregorčevem memorialu v malem nogometu, ki ga domače Športno društvo Solčava organizira v spomin na svoja žal prekmalu preminula prijatelja in športnika Darka in Slavca. Izjemno zanimiv in kvaliteten turnirje na koncu skazilo vreme, saj hud naliv ni omogočil igranja finalnih obračunov. Organizatorjem tako ni preostalo drugega, kot da letošnjega zmagovalca odločijo »penali«. Največ sreče in znanja so v loteriji izvajanja teh strelov prikazali igralci na sredozemskih igrah. Verjetno se boste vprašali, kaj je Srbija delala na teh igrah, ko pa nima morja... Tudi sam sem zastavil to vprašanje, pa drugega odgovora, kot da gre za zgodovinsko posledico, nisem dobil. Ne glede na to je Srbija po izjemno dramatičnem finalu postala mediteranski prvak.« PRED NOVO (ZADNJO) SEZONO In kaj naša mednarodna rokometna sodnika čaka sedaj? Darko Repenšek: »Najprej zaslužen počitek in dopust v družinskem krogu po precej naporni sezoni. Vse težje in težje namreč usklajujem zahtevno ter odgovorno službo, sojenje s Strug, ki so bili v velikem finalu boljši od »Pale-tarjev« iz Lačje vasi, v malem finalu pa so, prav tako po izvajanju prostih strelov, lanskoletni zmagovalci Športnega društva Raduhe premagali Ojstrico. Športno obarvanim turističnim dnem na Solčavskem so se na nogometnem igrišču pridružila še dekleta. Po zanimivih medsebojnih obračunih so na koncu tesno, vendarzasluženo slavile mlade »Luftarke« iz Luč, drugega mesta so se veselile gostiteljice turnirja iz Športnega društva Solčava, tretje pa je pripadlo Šubidu -teamu. Franjo Pukart potovanji in družino, pri čemerto ne pomeni vrstnega reda po pomembnosti. Zaradi starostne omejitve petdeset let z Jankom vstopava v zadnjo sezono najinega sojenja, kar pa seveda ne pomeni, da bo kakorkoli drugače kot prej. Zato bom dopust izkoristil za temeljito telesno pripravo, saj me septembra čaka testiranje in želim biti kot doslej odlično pripravljen. Že v drugi polovici avgusta sva povabljena na nekaj mednarodnih rokometnih pripravljalnih turnirjev, septembra se pričnejo evropske lige in domače prvenstvo, tako da bom do konca maja naslednjega leta spet angažiran malodane vsak vikend, bodisi doma bodisi v tujini.« KF Dokler je bilo lepo vreme, so se odvijale napete tekme, nato pa so zaradi dežja prosti streli zamenjali finalne tekme (foto: Marija Šukalo) 9. MEMORIALNI TURNIR IPAVEC-GREGORC V SOLČAVI Loterija prostih strelov Strugam LETNA LIGA V KOŠARKI 2009 Lista prihodnosti zmagala v napeti končnici lige tek in ne v soboto, kot je bilo to običajno. Liga je potekala v »luknji« pri Mozirskem gaju, sodelovalo je osem ekip, ki so se pomerile v sedmih krogih, nato pa so odigrale polfinalna srečanja teden dni pred finalom. Lepo število gledalcev na finalu je še dodatno podžgalo sodelujoča moštva, da so se zagrizeno borila. Pravi poslastici sta bili tekmi za 3. in 1. mesto. Na prvi tekmi sta se pomerili ekipi ŠD Mozirje in Veteranov Elektra. Slednji so slavili z izidom 56:48. Za zaključek sta se pomerili najboljši ekipi rednega dela lige, Lista prihodnosti in Pekarna Red-nak. Bolje so začeli košarkarji Liste prihodnosti, a sojih nasprotniki kmalu ujeli in povedli. Razlika je narasla na 15 točk, vendar so v končnici tekme košarkarji Liste našli moči za izenačenje. V napeti končnici je tekmo odločil Jure Plas-kan, ki je zadel enega izmed dveh prostih metov, ekipa Pekarne Rednak pa v zadnjem napadu ni uspela zadeti koša. Tako je prvak letne lige postala ekipa Liste prihodnosti, kije slavila z rezultatom 67:66. Roman Mežnar Konec junija se je končala sezona letne lige v četku lige tako, da so morali prestaviti uvodni krog. košarki v organizaciji Športnega društva Mozirje. Prav zaradi neugodnih vremenskih razmer se je Organizatorjem je vreme ponagajalo že na za- letos prvič zgodilo, da so finale lige izvedli v pe- Člani mozirske Liste prihodnosti so zmagali s testnim rezultatom 67:66 ČRNA KRONIKA • VLOM V LOKAL Mozirje: V noči na 21. julij je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Mozirju. Odnesel je izkupiček prejšnjega dne. • KOPALCU UKRADEL KOLO Grušovlje: 21 .julija popoldanje neznani storilec v Grušovljah oškodovancu ukradel gorsko kolo. Tatvina je bila izvršena ob reki Savinji, kjer seje lastnik kopal. • OB DENAR IN KARTICO Mozirje: 23. julija je občan iz Mozirja obvestil dežurnega policista, da mu je neznani storilec v zadnjih dnevih vlomil v stanovanjsko hišo. Iz nje je ukradel 600 evrov gotovine in bančno kartico, s katero je na bankomatu dvignil dodatnih 1.900 evrov. • POBRAL DENAR, TELEFON IN ODŠEL Mozirje: 23. julija je lastnik avtoprevozniškega podjetja naznanil kaznivo dejanje zatajitve, saj je pri njem zaposleni voznik, državljan Bosne in Hercegovine, samovoljno prenehal z delom, pred tem pa vzel nekaj denarja ter službeni mobilni telefon. • PLANINEC V TEŽAVAH Okrešelj: 23. julija seje planinec iz smeri Okrešlja proti Mrzli gori zaplezal. Na pomoč so mu prišli reševalci iz Avstrije in pripadniki GRS Celje. Plezalcu so s skupnimi močmi uspešno pomagali sestopiti z gore. • NAJDEN MRTEV PLANINEC Planjava: 23. julija popoldan so turisti pod Planjavo našli mrtvega planinca. Isti dan so do trupla prispeli pripadniki GRS Celje in zavarovali kraj najdbe trupla. Akcijo so zaradi bližajoče noči prekinili in jo skupaj s člano- Turist iz Poljske je umrl pod severno steno Planjave (foto: Marija Lebar) ma gorske policijske enote nadaljevali naslednji dan. Do mrtvega planinca, kije ležal pod severnim ostenjem Planjave, so se uspešno prebili, vendar je bil sestop s kraja nesreče zelo težak. Na pomoč je priletel še helikopter Slovenske vojske, kije nato pokojnika prepeljal v Logarsko dolino. Na samem kraju je bilo ugotovljeno, daje planincu, katerega identiteto so ugotovili po nekaj dneh, med plezanjem zdrsnilo. Državljan Poljske je padel v globino in se pri tem tako poškodoval, daje na kraju padca zaradi poškodb umrl. • BAGER ZDRSNIL PO POBOČJU Šmihel nad Mozirjem: 24. julija je v Šmihelu prišlo do delovne nesreče, v kateri seje hudo poškodoval voznik delovnega stroja. Policija je na kraju ugotovila, daje bagerist med delom zapeljal na neutrjeno bankino, ki seje pod težo bagra udrla. Stroj je nato drsel po strmem pobočju in se tudi prevrnil. Poškodovanega voznika so odpeljali z reševalnim vozilom v Splošno bolnišnico Celje. • NESREČA MED VLEKO LESA Logarska dolina: 24. julija seje v Logarski dolini vozniku traktorja med vleko lesa strgala ena od vlečnih jeklenih vrvi, zaradi česar seje traktor prevrnil in poškodoval. Voznik se pri nezgodi ni poškodoval. • UDARIL GA JE V OBRAZ Mozirje: 25. julija je v Mozirju na prireditvenem prostoru na veselici prišlo do kršitve javnega reda in miru. Eden od gostovje udaril drugega v obraz, zaradi česar je ta iskal zdravniško pomoč. Zoper kršitelja bodo policisti ukrepali po določilih zakona o javnem redu in miru. • JADRALNI PADALEC PADEL V GLOBINO Mozirje: 26. julija popoldan seje na Mozirski planini poškodoval jadralni padalec. Slednjemu seje kmalu po vzletu na višini okoli 50 metrov zaprlo padalo. Po hitrem padanju je pristal na tleh. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, daje utrpel lahke telesne poškodbe. Poškodovani padalec je letel brez ustrezne licence, zato bodo policisti o prekršku obvestili Prometni inšpektorat Republike Slovenije. • ČELNO TRČIL V AVTOMOBIL Ljubno ob Savinji: 26. julija okoli 17. ure je na cesti med Radmirjem in Ljubnim ob Savinji prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami. 52-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Radmirja proti Ljubnemu. Koje pripeljal v bližino bencinskega servisa, je pričel prehitevati voznika motornega kolesa. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 29-letni voznik osebnega avtomobila, ki je čelno trčil v nasproti vozeče vozilo. V prometni nesreči je 52-letni voznik utrpel hudo telesno poškodbo, udeleženca v drugem vozilu, tuja državljana, voznik in sopotnica, sta utrpela lažje telesne poškodbe. Ponesrečenci so bili odpeljani v bolnišnico v Celje. • NESREČA VOZNIKA ŠTIRIKOLESNIKA Delce: 27. julija ob 20.25 uri seje na regionalni cesti izven naselja Delce zgodila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba hudo telesno poškodovala. 69-letni voznik neregistriranega štirikolesnika je vozil po regionalni cesti iz smeri Bočne proti Šmartnemu ob Dreti. V blagem desnem preglednem ovinku je zapeljal na makadamsko bankino ob desnem robu vozišča in izgubil ravnotežje. Štirikolo seje prevrnilo na levi bok in pod sabo ukleščilo voznika. Slednji med vožnjo ni uporabljal zaščitne čelade. V nesreči seje hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. /TTTTN 22 v J frmo.. &ved jO leti ... Z GRBOM POČASTITI 30. LUČKO PRAZNOVANJE Končno, bi lahko rekli, so se v Lučah odločili svojo občino predstaviti širši skupnosti tudi na simbolni ravni. Zamudi verjetno botruj e povezanost s Solčavo, katera je od novega leta organizirana kot samostojna občina. Bolj primernega trenutka Lučani pravzaprav ne bi mogli izbrati. Letos se bo namreč dopolnilo trideset let, odkar so turistični zanesenjaki začeli s prireditvijo Lučki dan. Grb in pozneje še zastava sta nedvomno simbola, ki marsikdaj veliko povesta o kraju in ljudeh, in seveda Lučani niso hoteli biti izjema. 20 leti... PRIČEL SEJE BOJ ZA KUPCE V zadnjih mesecih smo imeli dežja res v izobilju. Pravijo, da po dežju hitro rastejo gobe, v naši občini pa, če se malo pošalimo, tudi zasebne trgovine. Njihovo število bi sedaj že težko prešteli na prste obeh rok. Pa se še pojavljajo novi in novi interesenti, ki si želijo s trgovsko dejavnostjo služiti svoj vsakodnevni kruh. Hitra rast zasebnih trgovin, posebej tistih s špecerijo, pa vendarle preseneča. Ta pojav postavlja družbene trgovske organizacije pred velik izziv, saj je znano, da imajo zasebne trgovine mnogo bolj elastičen delovni čas, da so odprte ob petkih in svetkih in imajo zelo dobro založene police. Trgovske delovne organizacije imajo v tem hipu gotovo še veliko prednost pred zasebnimi trgovinami, vendar pa se ne bi smele zanašati, da imajo kupce za vedno. 3 O leti ... PREPOTREBNA KNJIGARNA Na seji predsedstva občinske konference SZDL Mozirje so med drugim razpravljali o obveščanju. Beseda je nanesla na knjigo, ki je prav tako potrebna ljudem. Ob tem so navzoči poudarili, da je velika pomanjkljivost, ker v občini ni primerne knjigarne. Tako morajo naši občani še šolske potrebščine nakupovati izven občine. Zavzeli so se za to, da se to vprašanje uredi. Saj je nepopravljiva škoda, če naši ljudje nimajo prilike izbire dobre knjige, ki je človeku pripomoček za razvijanje umske ravni. Pripravila Tatiana Goloby i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in . DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 60-496 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tam, kjer siti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Frančiške ŠKRUBA (15.1.1926 - 20.7.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v času njene bolezni, iskrena hvala. Vsi njeni Tine, bil si moj zlati mož, zdaj si daleč proč-nad zvezdami. A v srcu mojem si in boš ostal do konca mojih dni (žena Mirna) V SPOMIN 4.8.2009 bodo minila 3 žalostna leta, odkar nas je zapustil zlati mož, ati, stari ata in Tinko Martin ZAGOŽEN iz Zgornjih Pobrežij Si mlada leta težka preživel, Peljala so te v daljni svet, v trpljenje, O Boga si vedno prosil, da ti je pomoči dal, Mislil si, premagal bom trpljenje. In tvoje želje Bog uslišal je. Nazaj si vrnil se domov. Tine, bil si dober in pošten, In vedel si, da lahko te sreča najde, Našel ženo si, ustvaril dom, družino. Užival v ljubezni, sreči in zvestobi, lepa leta si med svojimi najdražjimi. Hvala ti za vse, kar si storil za nas, hvala vsem, ki se spomnite nanj. Vsi tvoji najdražji Zgodba Iz Afrike Zadnji ljudožerci v Afriki, ki služijo le še kot turistična atrakcija (dokler vas ne povabijo na zadnjo večerjo), so ujeli zakonski par iz Slovenije. Šef poglavarje na moledovanje Slovenca privolil, da si ju bo odtrgal od ust v znamenje dobrih odnosov z Ljubljano in Zgornjimi Grušovlja-mi, toda pod enim pogojem. V sosednji vasi imajo sebi sovražno pleme, ki ima za svoje ujetnike pripravljeno dovršeno mučenje, po katerem vsak ujet nesrečnik prizna vse, kar ve. Že leta se tudi oni trudijo, da bi razvili tak sistem nežnega prepričevanja, ampak ne vedo, kako. Slovenski par bi izpustili, če jim bosta pri tem pomagala, v nasprotnem primeru pa njam, njam-njim tudi prav. Slovencema ni kazalo prav nič dobro. Ničesar se nista domislila. Že sta se videla kuhana in pečena, saj so ju začeli tiščati v veliko mikrovalovno pečico. Naenkrat je mož le prekinil postopek z vzkliki: “Vem, vem, vem!” Hipoma so ustavili proces, agregat za pečico je užaljeno zasopel, ko so mu ugasnili motor. Potem so vsi čakali, kaj bo gost na večerji povedal. K sebi je poklical šefa poglavarja in mu nekaj prišepnil na uho. Ta se je zgrozil, prikimal, pokazal na ujeta prigrizka in že so ju osvobodili. Slovenec je moral obljubiti, da na poti domov ne bo izdal recepta za mučenje, ki ga je zaupal šefu Neverjetno, kako hitro se temperatura spreminja z višino! poglavarju. In tako sta se lahko svobodno vrnila k turističnemu vodiču, ki ju je ves ta čas čakal za mizo z vilicami in nožem v rokah. Nič ni bilo z njegovo večerjo, je pa dobil nazaj svoja turista. Ko sta bila že na letalu na poti domov, si je Slovenec končno upal povedati tudi svoji ženi, kaj je rekel šefu poglavarju, daju je izpustil. “Ko ujamete bojevnika sovražnega plemena, ujemite še njegovo taščo in ju pustite v ujetništvu skupaj. Naj ona muči njega, pa vam bo vse priznal.” Težave s problemi Na dopust grem na hrvaško morje. Ce tam slučajno najdem zakopan zaklad, ali ga lahko obdržim? Praviloma ne, ampak računajoč na vašo poštenost, jim lahko gredoč nazaj domov vsaj poravnate članarino za zvezo NATO. Mimogrede, greste na dopust vedno z lopato? Draga, si res povsem prepričana, da si ključe od avtomobila izgubila v prtljažniku? Cvetke ib koprive POZDRAV IZ PODPORNEGA DRUŠTVA Nejc Slapnik, glasbenik, moderator, humorist (levo): »Franci, s noč' na Flosfesfuje b'la pa dolga.« Franci Podbrežnik - Solčavski, humorist, moderator, glasbenik: »Se strinjam, Nejc. Jest tud ne morem sam pokonci stat'.« URA PRILAGOJENA STAŽU Pavel Novak, član PGD Mozirje (desno): »Vinko, imaš pa dobro uro.« Vinko Vodlak, član PGD Mozirje: »Jajeta pravšnja za gasilske vaje.« Pavel: »A je vodotesna?« Vinko: »To, ne, pač pa krepko zamuja, zato mi ni treba z veselice po vaji prekmalu domov.« NIZOZEMSKA LETALSKA SAMOSTANSKI REDOVNI BRAT ČASOVNA ENOTA, ZELO STRUPEN PAJEK RT NA JUGU ŠPANIJE DVOJICA ZAKOVICA PRIPADNIK LAMAtZMA JELEN, KI SE GONI KRAJ PRI POREČU MINERAL, ARAGONEC EVROPSKA DRŽAVA MESTO V IRANU AMERIŠKA POPULARNA PEVKA CETINSKI TONI UNIČEVALKA ŽELEZA NEMŠKI SKLADATELJ, PIANIST- ADOLPH VON MADŽARSKA REŽISERKA- JUDIT SLOVENSKI PISATELJ- IGNACIJ OBROK, DELEŽ ODPLAČILA POSOJILA DRAŽBA, LICITACIJA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Rakita, ekarit, jakost, danka, dnevi, sram, krč, priročnik, ja, lamela, Jonas, obtič, pala, TA, sake, tram, Rosvita, Ajo, abc, stena, Ed, natok, rilčar, kraniologija, Aare, Benares MINI SLOVARČEK: CAM- reka v Angliji AHIMSA- nenasilje v budizmu NAO- rt na jugu Španije ARAGONIT- mineral, aragonec KAMENIK- slovenski pisatelj- Ignacij NEMŠKA IGRALKA- DITA NENASILJE V BUDIZMU KOS SUKANCA NARKOTIČNA, HLAPLJIVA TEKOČINA EGIPČANSKI BOG SONCA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK SPOLNA ŽLEZA, JAJČNIK DEL MOLEKULE DRUGI ROJ ČEBEL VRSTA VRBE KDOR PREMIŠLJUJE. RAZMIŠLJA KLICA, KAL, POGANJEK JUŽNOAMERIŠKO ORODJE ZA KRČENJA PRAGOZDA GOJEN VRT Z DREVJEM IN RASTLINSTV. KONTRO BAT, TOLKAČ ZVRST JAMAJŠKE GLASBE RIBIŠKA VRVICA MARIO KINEL STANJE TELENEGA IN DUŠEVNEGA POČITKA KDOR POKLICNO OBLIKUJE STEKLO PREDPIS ZA KAKOVOST IZDELKOV PADANJE TEKOČE VODE DIŠEČA SNOV, IZLOČEK KITOV GLAVAČEV ILUSTRIRAN ČASOPIS SINJSKA VITEŠKA IGRA REKA V ANGLIJI 19. ČRKA GRŠKE ABECEDE OTOK POLINEZIJI VNETJE KOŽE S SRBENJEM Šmihelska cesta 2, Mozirje ^unigraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) ■ Tisk na tekstil (majice, kape...) - piastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE lOiOiO.onittjra-f.si Napovednik dogodkov • Petek (31. avgust), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Proslava ob občinskem prazniku občine Ljubno ___________ • Petek (31. avgust), ob 20.30. Vrbje, Ljubno Družabno srečanje z društvom Komen in domačimi godci • Sobota (1. avgust), ob 9.00. Športni center Jakop, Ljubno Turnir v odbojki na mivki in teniški turnir________________ • Sobota (1. avgust), ob 9.00. Igrišče na Forštu, Ljubno Turnir v malem nogometu______________________ __________ • Sobota (1. avgust), ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Ustvarjanje slikarskih del v živo__________________________ • Sobota (1. avgust), ob 10.00. TK Klemenšek, Solčava Predavanje in pokušnja vode (železove kislice) izpod Olševe • Sobota (1. avgust), ob 14.00. Ekološka TK Žibovt, Solčava Jedi iz suhih hrušk ____________________________________ • Sobota (1. avgust), ob 16.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno Tekma v smučarskih skokih__________________________________ • Sobota (1. avgust), ob 16.00. TK Klemenšek, Solčava Predstavitev odkritij v jami Klemenčji pekel_ ____ • Sobota (1. avgust), ob 16.00. Ribiški dom Ljubno Tekmovanje v muharjenju____________ _______________________ • Sobota (1. avgust), ob 17.00. Gasilski dom Okonina Praznovanje 70-letnice PGD Okonina_________________________ • Sobota (1. avgust), ob 20.00. Vrbje, Ljubno Flosarski večer z ansamblom Pogum____________ ____ • Sobota (1. avgust), ob 20.30. Katedrala Gornji Grad Koncert baročne glasbe ________ ________________________ • Nedelja (2. avgust), ob 11.30. Solčava Praznovanje občinskega praznika občine Solčava_____________ • Nedelja (2. avgust), ob 15.00. Ljubno ob Savinji Etnografska povorka skozi trg, sledi udiranje flosa • Nedelja (2. avgust), ob 18.30. Vrbje, Ljubno Flosarski večer z ansamblom Golte ____ • Sreda (5. avgust), ob 20.00. Vrt bara Podmornica, Luče Družabni večer z lučkimi pevci in godci • Sreda (5. avgust), ob 21.00. Pri Igli, Luče Potopisno predavanje Najvišji vrhovi kontinentov • Četrtek (6. avgust), ob 16.00. Luče Turnirv nogometu za ženske_________ • Četrtek (6. avgust), ob 18.00. OŠ Luče Slavnostna seja občinskega sveta občine Luče s podelitvijo občinskih priznanj___________________________ _____________ • Četrtek (6. avgust), ob 20.00. OŠ Luče Koncert dalmatinske glasbe s klapo Starigrad_______________ ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - ODDAM Prodam sivorjavo telico, brejo 8,5 meseca, od dobre molznice; gsm 041/440-020. Oddam psička majhne rasti, primeren za družinez majhnimi otroki; gsm 041/519-507 Prodam en teden starega bikca pasme limuz- in; gsm 041/324-438. DRUGO - PRODAM Prodam kravo, dobro molznico; gsm 031/ 585-735. Prodam sedežno garnituro za 60 eurov; tel 58-41-803. Prodam dva siva bikca, stara 1 teden in 8 prodam lesene gojbe za krompir ali jabolka tednov; gsm 041 /881 -409. in kolovrat v dobrem stanju; gsm 041 /602- Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/230-067. Prodam mladičke čistokrvne zlate prinašalce; gsm 031/714-565 in 031/834-251. Prodam kravo simentalko in telico, staro eno leto; gsm 041/793-530. 412. Prodam savinjski želodec; gsm 041/519-507 Prodam steklokeramični štedilnik z garancijo, star 2 meseca; tel. 58-44-493 ali 031/ 423-839. Prodam telico limuzin, težko 120 kg; gsm Prodam osebni računalnik, cena 50 eurov; 031/855-186. gsm 031/477-271. Prodam visokobrejo telico čb pasme; gsm Prodam savinjski želodec; tel. 58-43-492 ali 041/649-539. 031/776-716. Prodam robno lepilko holz her perfect 1421, lepi trak, abs in masivne letve 60x25 mm, dolžina stroja 3m; gsm 041/721-694. Golf II, 1.91, reg. do 2010, cena po dogovoru; gsm 041/541-698 popoldan. Prodam audi A4 avant 1.9 tdi, 1.2004, cena MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava fermopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki; čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siof.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo+vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. VOZILA IN OPREMA Prodam W polo 1.3,1.1995; gsm 031/801-430. po dogovoru; gsm 041/649-539. NEPREMIČNINE Štiričlanska družina išče hišo za v najem; gsm 051/841-416 ali 031/281-006. V najem oddam starejšo stanovanjsko hišo na Pobrežju. Za dodatne informacije pokličite na gsm 040/359-045. Oddam stanovanje v Zadrečki dolini. Vse informacije na gsm 041/541 -066. GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE NA OBISKU V SRBIJI Čajetina se je godbenikom v nekaj dneh zapisala v spomin in srce Glasbeniki Godbe na prhala Zgornje Savinjske doline so sredi julija štiri dni preživeli na zahodu Srbije, na turistično zelo razvitem območju Zlati-bora. Sodelovanje z občino Čajetina seje začelo že v časih bivše države, zadnja leta pa se bolj intenzivno obuja tako na političnem in gospodarskem kot tudi na kulturnem področju. Godbeniki so se na pot odpravili v četrtek, 16. julija. Pot jih je preko Hrvaške vodila na zahod Srbije. Brez zapletov ni šlo - v petek sta zaradi dneva žalovanja ob tragični nesreči srbskih turistov v Egiptu odpadla načrtovana koncerta. V soboto pa je šlo zares! Že zgodaj zjutraj so se odpravili na ogled ene večjih zanimivosti na območju, kraške jame. V Sirogojnu, kjer domuje edini muzej na prostem v Srbiji, so godbeniki pripravili krajši koncert, sestavljen večinoma iz koračnic bolj narodnozabavnega značaja. Dogodek je naletel na topel odziv tako med občinskimi veljaki kot tudi med naključnimi obiskovalci muzeja. Po obilnem kosilu, sestavljenem iz lokalnih kulinaričnih posebnosti, je sledil glavni dogodek -godba je s svojim koncertom imela čast otvoriti 36. srečanje trubačev, kije hkrati štelo kotzadnje tekmovalno sito pred glavnim tekmovanjem v (tudi v Sloveniji zelo poznani) Guči. Na prostranem travniku so organizatorji postavili koncertno prizorišče, kjer so se razlegali zvoki povabljenih orkestrov, poleg Godbe Zgornje Savinjske doline tudi zmagovalcev predizborov iz prejšnjih let. Sceno je dopolnjevala pestra kulinarična ponudba, več skupin trubačev ter množica domačinov, ki je ob glasni glasbi poplesavala dolgo v noč. Nedelja je postregla z nepričakovanim - v soboto zvečer so se godbeniki na hitro dogovorili za nastop v priljubljeni oddaji srbske nacionalne televizije, Žikini Šarenici. Snemanje je potekalo v zgodnjih jutranjih urah v parku v središču Čajet-ine, godbeniki pa so v živo nastopili s skladbo Bled, tisoč let, ki je lepo predstavila nekaj slovenskih narodnih napevov. Preostanek nedelje so Savinjčani izkoristili za ogled turistične ponudbe območja. Tako so jim gostitelji pripravili ogled obnovljenih smučišč, jih peljali na ogled filmske vasi znanega srbskega režiserja Emirja Kusturice ter jim predstavili ozkotirno železnico, ki pelje na Mokro goro. V ponedeljekje bil čas za slovo od pokrajine, ki seje godbenikom zgolj v nekaj dneh zapisala v spomin in srce. Na poti domov je sledil še hiter ogled Beograda, nato pa v noči na torek vračanje v domovino. Gostovanje godbe v tujini je bilo prvo take vrste, godbeniki pa seveda upajo, da nikakor ne zadnje. Eva Ribežl Godbeniki se zahvaljujejo sponzorjem občinama Mozirje in Nazarje ter podjetjema CM Celje d.d. in Transport Kokalj d.o.o., ki sta omogočili prevoz. Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Tomaža Gučka je s svojim koncertom otvorila 36. srečanje trubačev v Čajetini (foto: Anže Koren) DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Znano, a vendar neznano Prekmurje Člani Društva upokojencev Gornji Grad so se v juliju podali na izlet v Prekmurje. Kljub temu da so bili v tem delu naše domovine že večkrat, je tudi tokrat predsednik društva Jože Božič izbral kraje, v katerih doslej še niso hodili. Prvi večji postanek je bil na gradu Grad, ki stoji v istoimenskem kraju oziroma občini. Ta grad je po pripovedovanju lokalne vodičke največji na Slovenskem, saj ima menda kar 365 sob oziroma prostorov. Grad postopno obnavljajo, na ogled je le nekaj že obnovljenih soban in prikaz starih obrti - kovaštvo, lončarjenje, tkanje, žganjekuha... Po ogledu so upokojenci nadaljevali pot preko Apač do kraja Zgornja Velka, kjer jih je sprejel župnik, ki je bil rojen v naših krajih (Homce), v Zgornji Velki pa živi že štirideset let. Razkazal je cerkev Marije Snežne, pogostil izletnike, nato pa je gornjegrajskim upokojencem o njihovem kraju in prireditvah povedal nekaj besed še predstavnik Turističnega društva Klopotec. Pozno kosilo je izletnike čakalo na turistični kmetiji v bližini Zgornje Velke, kjer so tudi degustirali vina iz domačih vinogradov. Polni novih vtisov, so se upokojenci podali proti domu, vendar so sklenili, da se bodo v Prekmurje še vračali, saj je še nešteto krajev, ki jih še niso obiskali, ljudje pa so povsod zelo prijazni. Poln avtobus upokojencev priča o tem, daje zanimanje za tovrstne aktivnosti društva veliko, za marsikoga je to edina možnost, da si popestri vsaj kakšen dan v letu, se druži z vrstniki in spoznava nove kraje naše domovine. Karlina Mermal Gornjegrajski upokojenci pred gradom Grad na Goričkem (foto: Karlina Mermal) m lü Celje - skladišče Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri odvetniku-na katero koli temo! zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo Glasujem za:------------- ki je zaposlen(a) na pošti v: Moje ime in priimek: Moj naslov:------ Moj telefon/GSM: Vrstni red po drugem krogu glasovanja: 1. Boštjan Kolar (Luče) 43, 2. Janez Melavc (Nazarje) 17, 3. Simon First (Rečica ob Savinji), Peter Lamprečnik (Šmartno ob Dreti) 14, 4. Branko Žagar (Mozirje) 12, 5. Jožica Brinovšek (Rečica ob Savinji) 8, 6. Borut Zavolovšek (Mozirje) 7, 7. Drago Robnik (Luče), Milan Ajnik (Gornji Grad), Dušan Sovinšek (Solčava), Bernarda Grudnik (Luče) S, 8. Angelca Fale (Gornji Grad), Stanko Ramšak (Nazarje) 4, 9. Andreja Vertačnik (Nazarje), Branko Pečnik (Mozirje), Heda Mančič (Solčava), Nada Ramšak (Nazarje), Irena Zagožen (Ljubno) 3, 10. Sebastjan Brinovšek (Mozirje), Bine Poljanšek (Gornji Grad) 2, 11. Dušan Pesan (Rečica ob Savinji), Katarina Kusterbajn (Mozirje), Miran Grudnik (Ljubno ob Savinji), Marko Cokan (Ljubno ob Savinji), Danilo Poprask (Mozirje), Sonja Žeheij (Gornji Grad), Mirko Zgojznik (Mozirje) 1. Med pravočasno prispelimi glasovnicami smo izžrebali Tamaro Ramšak, Zavodice la, Nazarje, ki prejme letno mapo znamk Pošte Slovenije in majico Savinjskih novic. Nagrada čaka dobitnico v uredništvu Savinjskih novic do 21. avgusta 2009. Izpolnjene glasovnice za tretji krog glasovanja pošljite do torka, 4. avgusta 2009, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Pri štetju glasov bomo upoštevali samo glasovnice št. 3! Ob zaključku akcije bomo razglasili zmagovalca in med vsemi prispelimi ijjf'o glasovnicami izžrebali še dobitnika glavne nagrade. OSREDNJA KNJ. CELJE