N-rodna i Študij* Knjižnica m <-» ' rra T F. S i DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. I. Leto X itev. 10 M84) TRSI - SOBOTA. 15. MARCA 1958 Posamema štev. 25 Lir Ivica -ka, Ed 40 ffl . Svite: )r. Bu: Slovenska šola kljub protestom in intervencijam nima zakonske ureditve Jutri bodo v Vicenzi žene manifestirale za mir —■* rejšnji teden se je se-za sloven- ihke t $tal Odbor univeif0 šolo, ki ga sestavljajo rk: « adaji ,a .O S» i Grifone politične in kulturne imentaiiapine v Trstu med kate-7.E fini sta naše parija in °Vensko lirvatska ljud-r prosveta ter IN SZ, 21. IH4» SKSS, neodvi- Nikc11 ter SPZ in ostale kul-mcik'tne skupine v Trstu. ■ lani SjN.a sestanku je predsed-Seren k poročal o stikih s 'p/ 48 ^dstavniki političnih tijska npin v Rimu zato, da 0 G'SiJ izvedelo, kje je nski /i* ; a’ da zakonski osnu-2upari,’ ki je bil poslan v se-čreše- ni prišel še V obrav-ajo lz poročila o teh očni fkih, je bilo jasno raz-Kon dno, da vladni krogi če-y navidezno zgleda, da sanimajo za ureditev °Venskih šol — v resni-10 Lak,. Rotirajo to ureditev s; sinlr Je nočejo vzeti v pre-p. C?®' ker niso naklonjeni >ta M' Jam in potrebam tu-rju C\ Jsnjega ljudstva. SjCa rl/‘n.ano je, da so komu-va^p ***i poslanci in senato. g.pol ^Prožili vprašanje uza-enzo Sk "'jVe slovenske šole, kar era v francoske in nemške ie v Italiji dosegle še ^ P°ied osmimi leti. Takrat ^1 nkT komunistični poslanec , '1*<> Beltrame opozoril iiravfiijjv1?*00’ da je treba ures-o^i:e V1*! osnovne težnje in mfonjfkvice slovenske etnične mdo tylPine v Italiji. Leta 1951 a te(*f , Pokojni senator Banfi Rugž*luteval pri ministru za Ii7et: *Vn0 ---■ Prejšnji teden so se zopet sestali predstavniki političnih strank in skupin ter prosvetnih organizacij Resolucija sindikata slovenskih šolnikov SSŠ poslal predsedniku republike, ministrskemu predsedniku, ministru za javno vzgojo, sopodpisnicam Londonskega sporazu. ina. V resoluciji so postavljene naslednje zahteve: 1. da se uzakonijo slovenske šole in da se izvede njihova organična u-reditev; 2. da se s posebnim zakonom uredi službeni položaj vodstvenega, učnega, upravnega in strežnega o-sebja z upoštevanjem razumnih ukrepov, ki jih predvideva čl. 4 c Posebnega statuta; 3. da se spremenijo vsi slovenski strokovni tečaji, ki so pokazali v zadnjih vzgojo, da se sloven-te sole zakonsko uredijo. ; 82 59» komunistični 18 55 drdanei že večkrat izne-> . 191 Zahtevo v parlamentu, f. Egi^enatu, osebno pri razziteli P? pristojnih oblasteh, v operasti komisiji in na dru-a R^jh forumih. Tudi druge "a>>..Teokratične stranke ali Ionizacije so zadevo v gojili letih podprle. To-vladni krogi so vedno K 'lačevali rešitev. :0l N„ . . d sestanku so prisotni Javili, da se bodo za stvar :oibe Qadalje zavzeli. 6.) «SL , » tej priliki je pred-io o» ?jk dal v vednost reso-15 BefiaCll°’ ki je bila odobre- ihke lSin3*yia - 20, Na jnj *;? sestanku slovenskih Ha bikov. a po 1 /artet 3.55 Resolucijo bo Dnevni red gospodarske konference orga- Avtonomna tržaška federacija K Pl nizira za 21., 22. in 23. marca GOSPODARSKO KONFERENCO z naslednjim dnevnim redom: petek, 21. marca ob 18. uri v Ljudskem domu ul. Madonnina 19: «Program tržaških komunistov za politične volitve» (poroča tov. Umberto Sajovitz). Po poročilu bo začela diskusija; sobota, 22. marca ob 17. uri v Ljudskem ul. Madonnina 19: nadaljevanje di- domu v skusije. Zaključki bodo bo v nedeljo 23. marca baleno». sledili na zborovanju, ki ob 10.30 v kinu «Arco- Konference se bodo udeležili člani federalnega komiteja in federalne kontrolne komisije. pokrajinski svetovalci, občinski svetovalci in upravitelji, ki so bili izvoljeni na listah KPI, komunistični voditelji množičnih organizacij, sekretarji sekcij, člani tajništev tovarniških celic. Kot povabljenci bodo prisotni tudi senator Pellegrini, poslanca Gianquinto in Beltrame ter delegacije iz Gorice, Vidma in Pordenona, letih zadostno osnovo za samostojno delovanje, v triletne strokovne šole; 4. da se spopolni slovensko šolstvo glede na potrebe Slovencev (kmetijska šola, srednja tehnična šola); 5. da se uredi slovenska višja šolska uprava in imenujejo odgovorni funkcionarji za slovensko šolstvo, ki ne bodo samo navadni in brezpomembni uradniki; 6. da se zavaruje v vseh pogledih slovenski značaj šol glede na učni načrt in vsebino šolskih knjig po določilih Posebnega statuta; . 7. da se podaljša veljavnost člena 2 d Posebnega statuta in se s tem zavaruje služba vsemu tistemu o- Poročilo o obisku delegacije KP SZ v Italiji T utri bo v Vicenzi velika ma. v nifestacija žena iz Veneta za mir, proti zgraditvi oporišč za atomske izstrelke v Italiji. Na manifestaciji, ki jo organizi-ra Zveza italijanskih žena bo- stanek tej manifestaciji, ki pozdravljamo kol pozitivno pobudo, kateri bodo dale naše žene ves svoj doprinos. X d 13. februarja do 4. mar-' ca je bila na obisku v I-j0 i taliji delegacija do prisotne delegacije iz vseh italijanskih pokrajin in delega, cija Svetovne zveze žena. Trst bo v Vicenzi zastopala večja delegacija žena in deklet, ki bodo potovale s tremi avto-pulmani, od teh eden iz Milj. Delegacija se je zbrala na pobudo Zveze demokratičnih žena. Na manifestaciji v Vicenzi j bosta predsedovali poslanki Maria Maddalena Rossi, Rosetta bongo in prof. Ada Alessandrini. Krščanska demokracija skuša skrivati resnost obveze, ki jo je prevzela vlada glede oporišč za izstrelke na nacionalnem področju, prav posebno v Venetu in Furlaniji, to je na področju. ki je blizu Trsta. Spri čo teh obvez vlade, ki ne najdejo nobenega tehtnega opravičila in so obenem nevarne za bodočnost dežele in Trsta, je povsem naravno, da je treba javno protestirati in obsodili to samomorilno politiko vlade. \ To je razlog, da se bodo tudi ; tržaške žene udeležile manifestacije v Vicenzi. Njihova udeležba ni slučajna. To je potrditev, da ako je mir ogrožen in sebju, ki vsaj od 26. okto- ko je treba povedati besedo, ki slo- bra 1954 poučuje venskih šolah; 8. da se uvede zopet angleščina kot obvezen predmet v vse tiste šole, kjer je bila 26. oktobra 1956. naj ustavi roko vojnim hujskačem, sc žene vedno zavedajo svoje naloge. Tržaški komunisti, ki smo se vedno odločno borili za mir, smo ponosni da damo naš pri- V 2 tednih 45 novih članov V zadnjih dveh tednih so naše sekcije rekrutirale za partijo 45 novih članov. To je brez dvoma zelo pozitivno dejstvo, posebno glede na volilno kampanjo. Po drugi strani je obenem neizpodbiten dokaz, da obstojajo še velike možnosti za številčno okrepitev naših vrst, ki se jih lahko in jih je tudi treba izkoristiti prav posebno v tej volilni bitki za politične volitve. Dober vzgled, ki je posnemanja vreden so dale tovarišice Vera Kralj, Vera Valdistana in Marica Pescatori, ki so v Dom ju pridobile za partijo 11 novih tovarišev. V Trebčah so tovariši vpisali 11 novih članov. Kar se tiče drugih sekcij so podatki naslednji : Prosek 5, Kolonkovec 4, Tomažič 3, Sv. Jakob 2, Sv. Ana 2, Pratolongo 2, Sekcije Opčine, Barkovlje, Dolina, Barriera in Arzenal so rekrutirale vsaka po 1 člana. Komunistične partije Sovjetske zveze, ki so jo sestavljali tovariši P. N. Po-spelov, član kandidat Prezidiu-raa in sekretar CK KP SZ (vodja delegacije); B. N. Pono-marov in A. M. Rumiancev, čla. na CK KP SZ; M. S. Sinica, taliji je bila delegacija KP SZ | skih sklepov XX. kongresa KP član CK KP Ukrajine in sekretar mestnega komiteja KP Ukrajine v Kijevu ; A. N. Ni-kiforov, sekretar komiteja KP SZ za okraj Džerdžinski v Moskvi ; D. Ševljagin in A. A. Dja-kov (tajnik delegacije), politična sodelavca pri CK KP SZ. Delegacija KP SZ je obiskala Italijo na povabilo CK KPI in s tem vrnila obisk delegaciji KPI, ki je bila na povabilo CK KP SZ v Sovjetski zvezi julij a-avgusta 1957. V teku svojega bivanja v I-taliji je imela delegacija KP SZ vrsto srečanj in razgovorov z delegacijo Komunistične partije Italije, ki ji je predsedoval tov. Paimiro Togliatti. Delegacija KP SZ je obiskala organizacije KPI v provincah Benetke, Firenze, Siena, Rim, Neapelj, Turin. Milan, Reggio Emilia, Bologna in na Sicilji in je spoznala delovne izkušnje federacij in sekcij KPI v teh provincah ter delovanje množičnih demokratičnih organizacij italijanskega delovnega ljudstva. Člani delegacije j so imeli možnost srečanja in diskusije, bodisi z voditelji | partijskih organizacij, kot tudi j z velikim številom komunistov, ki pripadajo raznim slojem ita. lijanskega delovnega ljudstva. Za časa svojega bivanja v I- deležna naj prisrčne jšega in bratskega sprejema s strani CK KPI, aktivistov partije in vseh italijanskih komunistov, s katerimi se je srečala. Italijanski tovariši so z največjo u-streznostjo seznanili delegacijo z bogato dejavnostjo Komunistične partije Italije, bodisi z u-spehi in pozitivnimi rezultati njenega dela, kot tudi s težavami, ki jih sreča na svoji poti. Topel in prisrčen sprejem, ki ga je bila deležna delegacija na potovanju po raznih pokrajinah Italije, je bil zgovoren dokaz velike simpatije, spoštovanja in zaupanja, ki ga imajo komunisti, demokratični državljani in široki sloji italijanskega prebivalstva do KP SZ, Sovjetske zveze, njene dosledne socialistične zunanje in notranje politike, ki stremi k izgradnji komunizma v ZSSR, utrditvi miru, mirnem sožitju, medsebojnem prijateljstvu in razumevanju med vsemi narodi. Srečanja in razgovori med . sovjetskimi in italijanskimi tovariši so potekali v ozračju prisrčnosti in obojestranskega spoštovanja in so še enkrat potrdili trdno prijateljstvo, ki združuje obe bratski partiji na osnovi proletarskega intemacionalizma. Spoznanje plodnega dela KPI Zaradi sabotaže KD Trst ne bo mogel tokrat izvoliti senatorjev se demokristjani vzdržali ■niča» >er - ! e v d ■slavi1! Aligli1] - pési (dr. 1 NEKATERE SEKCIJE so že poslale prve zneske za volilni sklad V ahi !a je ranje 01 a j iu prispevkov za volilni sklad, atom5] 'fjeui 3 milijonov lir, H1, Jan razpisala naša federacija se je |.-"»ko že začelo in dalo tu- «Z-idAi P;v; rezullate- Iz Prvih ventici» lj aze’ da SO sekcije in cerna *e na delu in da se bodo "* potrudile za dose- - IT cilja. sef, cija Acegat 100.000, Sv. Alojz 50.000, Opčine 50.000, Rojan 40.000. To so podatki prvega tedna nabiralne akcije za volilni sklad iti 1. maj. Pričakujemo za prihodnjič dobrih podatkov še iz drugih sekcij, tudi z našega podeželja. Na delo tovariši, da bomo čimprej dosegli in presegli cilj in dali naši federaciji večja finančna sredstva za volilno kampanjo ! par sekcij je že po- de Se: *a»i federalnega komiteja J U [ir- ^''dtrolrie komisije so prvi iri v4 .pevali z zneskom 67.500 ragazf.f' Tuj; film Wo tj„ ,, pono'^i ti°coI, ki je takoj po Uaše federacije nabrala i J) *Zr°čila 1.350 lir. Sekcija v (Se3°Jjj °vlj ah pa je poslala že i filL ® lir, kar predstavlja 20% za katero se ie obvezala. ena, r Je nabral tov. Pertot. 20 N te 16. ufb, 10- , • Vittorio Raseni, upoko- a vs4i4r Accgata l; !ir'Tov- v °r sekcije Barriera je prvi prispeval za volilni je prispeval 2 Pitteri, admini- . tega trenutka vedno mislili, da stanujejo v tej hiši samo premožnejši ljudje. Čim se začnemo res zanimati kdo stanuje zraven nas, pa naj bo to v kateri koli ulici, od središča V mesta do okolice ali vasi na podeželju, bomo od-l krili nepričakovane social-1 ne, politične in še drugc| probleme. Ko raznašamo naš tiski lahko marsikaj vidimo.| Delo od hiše do hiše obrišem, da kar najboljše iz-^^i stoja tudi v tem, da pri- Uvedli so nove davke nočejo pa uvesti zakona o bolniškem zavarovanju kmetov e dni je v vsej republiki nad 500.000 kmetov iz 2.500 večjih in manjših občin volilo nove.upravne svete vzajemnih bolniških blagajn za kmete. Kot znano je zakon o bolniškem zavarovanju kmetov v o-stalih pokrajinah Italije že nekaj let v veljavi. Na teh volitvah beleži lista italijanske Kme. čkc zveze (Alleanza contadina) skoro povsod zadovoljiv napredek. kljub temu, da je bila lista Bonomijeve kmečke organizacije deležna vsestranske pod- V vsej republiki so te dni volili odbore bolniških blagajn Bolniški stroški so spraviti na dražbo že marsikatero posestvo gotovih monopol tudi v vodilnih organih vzajemne bolniške blagajne. Omenili smo uvodoma te volitve. ker so pri tem problemu pore večinske stranke in kot po- zainteresirani tudi kmetovalci , . « i .. i • 1 __XV 1 1 H 1 1 I lili - sledica seveda tudi klerikalnih krogov, ki niso štedili s sredstvi in spletkami, da bi si za- našega področja. V Italiji bolniške blagajne namreč že poslujejo. v Trstu pa zadevni za- kon še danes ni v veljavi. Odveč bi bilo naštevati vse intervencije, ki sta jih napravili obe tukajšnji kmečki organizaciji pri vseh merodajnih forumih, vštevši vladnega komisarja. Osrednja proslava 8. marca Zahvala SZ komunistom v Arzenalu Kljub temu pa zakon še ni 1 raztegnjen na naše področje. Koristi zavarovanja za naše kmete Ob zaključku številnih proslav Mednarodnega praznika žena, ki so se vršile po vseh vaseh in mestnih okrajih, je bila v nedeljo zaključna manifestacija, a ere so se v velikem številu udeležile žene iz mesta in vasi. Na predsedstvu, ki ga prikazuje naš posnetek, so bile članice vodstva Zveze demokratičnih žena, predstavnica italijanskih demokratičnih žena, dve materi padlih borcev mama Zol in mama Peroša ter članice odbora žena kovinarjev, ki so se ob 9-mesečm stavki v CRDA in Arzenalu postavile v bran svojih mož in družin. Po preslavnih govorih so prisotne žene soglasno odobrile resolucijo za mir in proti raketnim oporiščem ter brzojavko za rešitev življenja na smrt obsojene mlade alžirske borke D j amile Buhired "IT okviru proslav 10. obletni-* ec Oktobrske revolucije so komunisti v večjih tržaških tovarnah poslali pozdravna pisma sovjetskim tovarišem v raznih tovarnah. Pred kratkim so komunisti - v Tržaškem arzenalu prejeli prisrčno pismo, ki so ga poslali komunisti iz tovarne «K rasno je Sormovo» v Sormo-vcin. Pismo se glasi : Komiteju celice v Tržaškem arzenalu Dragi prijatelji in bratje! Komunisti v starodavni tovarni «Krasnoje Sormovo» se vam prisrčno zahvaljujemo za voščila ob 40. obletnici velike Oktobrske socialistične revolucije. Že od prvih dni sovjetske oblasti naši narodi priznavajo in hvaležno potrjujejo bratsko solidarnost delavcev in komunističnih partij v deželah onstran naših meja. Iz tega črpamo našo moč, da bomo z uspe-bom zgradili komunistično družbo in vodili borbo za mir v vsem svetu. skupnimi silami. Prizadeti kmetje bi imeli od raztegnitve tega zakona, kljub vsem njegovim pomanjkljivo, slini, vendarle vidne koristi. Saj so prav kmetje menda edina delovna kategorija, ki mora v primeru bolezni ali nezgode na delu nositi sama vse stroške Izgovor vladnega komisarja, češ da je na našem področju premalo kmetov, ki bi prišli v poštev za zavarovanje nikakor ue drži. Saj so v republiki bol niške blagajne za kmete tudi manjših občinah, kol je n. pr naša. Ge je dr. Paiamara srna Irai za potrebno uvesti za kme te nova davčna bremena, je tembolj nujno in potrebno, da uvede tudi zakon o vzajemnem bolniškem zavarovanju, ker je vsako nadaljnje zavlačevanje, raztegnitve tega zakona nedopustna diskriminacija do naših kmetov. Kapilarno delo ki šah. I p ri sestavljanju sek-eijskega delovnega na. črta za volitve ni dovolj, da preučimo samo rezultate zadnjih volitev v posameznih volilnih sedežih, čeprav je to bistvene važnosti. Okraj v katerem delujemo se je od zadnjih volitev lahko precej spremenil. To je treba upoštevati in izvesti je treba posebne akcije do volivcev, stanujejo v novih hi-ln takih hiš je v nekaterih okrajih precej. Toda tudi to še ne zadostuje. Solidno podlago bomo dosegli, če bomo točno poznali — in to skoro osebno — čimveč volivcev. Do tega spoznanja ne bomo prišli, če bomo prebirali podatke, šteli koliko trgovin je v okraju in koliko stanovanj ima neka hiša. Velike važnosti je. da osebno spoznamo volivca, da si ustvarimo vsaj približno sliko o njegovih življenjskih pogojih. To je v bistvu podrobno ali kapilarno delo. Edino le če bomo obiskali hišo za hišo, šli od vrat do vrat. obiskali čimveč družin, bomo v resnici spoznali vsaj nekaj volivcev, njihove potrebe, težnje, probleme. ki se tičejo neposredno neke družine. no da v tem, demo do volivca z letakom, ki ga bomo dali v poštno skrinjico. Kapilarno delo je tudi razdelje vanje letakov po vseh trgovinah v območju volil nega sedeža. Kapilarno delo med volivci je odločilnega pomena v naši akciji. Res ja sicer, da je tako delo nekaterih krajih, hišah ali trgovinah in tudi družinah zelo težko, ker na* nekateri sprejmejo hlad-in skoro sovražno. To-poznati kraj kjer delamo, pomeni poznati istočasno tudi težave in tudi to je element za oceno. N® delamo volilno kampanj1 zato, da bomo ugotovil* kdo bo volil za našo partijo in kdo bo volil proti. Volilno kampanjo delani» zato, da spremenimo položaj v našo korist in to preko naše akcije prepričevanja, z našo besedo, s širjenjem našega tiska in našega’ propagandnega materiala. Bistveno vprašanje, da bomo lahko spremenili v korist naše partije mnenje tistih, ki imajo do nas pridržke ali predsodke in da bomo utrdili zaupanje naših volivcev, je v tem, da stvari dobro poznamo-Ne pogovarjajmo se površno in raztreseno, prizadevati si moramo, da spoznamo stvarnost takšna kot je in delati moramo m* tem, da jo spremenimo tako, da bo postala vedno bolj ugodna za naš uspeh-kar bo obenem v interesu vseh, do katerih smo sf obrnili. E II | MII 1111 ....... Jasen dokaz enotnosti, sil, ki j zdravnika, zdravil, bolnice itd ljubijo mir, je bila zadnja konferenca predstavnikov komunističnih in delavskih partij, ki so sprejeli izjavo in manifest miru. Odobravajoč navedena važna in zgodovinska dokumenta, bomo komunisti v tovarni «Krasnoje Sormovo» odgovorili z našim delom v borbi za mir. Z osebnim vzgledom bomo doprinesli k dvigu moči naše partije, ki stremi predvsem k izboljšanju pogojev življenja delovnih ljudi. Ni večje časti za nas, kot služili pgeprostemu ljudstvu z našim nenehnim delom za njegovo dobrobit. - V tej enotni fronti odločnih borcev za mir in srečo narodov vidimo mi tudi vas, komuniste Tržaškega arzenala. In marsikateri primer dokazuje. da ne gre za tako neznatno finančno breme. Saj je sli že marsikatera kmečka posest na dražbo prav zaradi bolniških stroškov kakega družinskega člana, ki se je moral zdraviti v bolnici tudi več let. Iz poročila ing. Pečenka na konferenci kmetov Nekaj koristnih nasveto\ za uspešen razvoj vrtnarstva Nujnost raztegnitve zakona na področje nase Prebivalci Sormova kot sovjetski narodi se dobro zavedamo. da čim močnejša bo Sovjetska zveza in vsa fronta socializma in demokracije, tem lažja bo borba za mir v vsem svetu. Nočemo sicer podcenjevati vojaške sile kapitalističnega bloka z na čelu ZDA, toda mir moramo ohraniti z našimi Mi smo z vami z vsem srcem, dragi naši prijatelji ! Ponovno se vam toplo zahvaljujemo za iskrena voščila ob priliki 40. obletnice Velikega oktobra' in vam želimo liajboljšjih uspe-vsi hov v vaši težki in plemeniti borbi za dobrobit delovnega ljudstva, v borbi za mir v vsem svetu. Soglasno odobreno na plenarni partijski skupščini, 6. decembra 1957. Po nalogu skupščine : Sekretar partkoma Ribakóv Zato je problem bolniškega zavarovanja kmetov na našem področju občuten. Tega se je moral verjetno zavedati celo sam prvak Krščanske demokra- T) otrošnja zelenjave je m bo vedno presegala vse možnosti vrtnarske proizvodnje našega področja. V neposredni bližini mesta že obstojajo lepe vrtnarije, ki so. dosegle precej, šojo stopnjo napredka. Toda sc zdaleka si ne smemo domišljati, da smo s tem kar imamo dosegli višek. Preveč je še enostavnih tehničnih prijemov, k: si jih naš vrtnar še ni osvojil ■še vedno premalo uporablja umetna gnojila, ki so dokaz ali slej znašla pred problemom oskrbe zemlje z organski-mi snovmi. Večkratno obdelovanje zemlje neizbežno ruši njeno strukturo in zato moramo nujno preskrbeti dovolj snovi, ki «lužijo za obnavljanje porušene talne strukture. Za sk Stl li- ni sk v« d< šk L zt ti ol ž< P Zi » tl tl Izboljšanje talne strukture SUHI J) J V II IV »......... je Fanfani. ki je v svojem ne- višje stopnje izkoriščanja zen: I " * T1. ....... I'1 • « D v, tnm nltPITll deljskem volilnem govoru naštel med «obljubami» tudi zakon o vzajemnem bolniškem za-varovanju naših kmetov. Sicer je iz njegovega govora zglodalo, kot da je raztegnitev tega zakona na naše področje odvisna samo od vladnega komisarja. Ne bomo se spuščali v razglab-Ijanja glede pristojnosti. Važno je le to, da se merodajne oblasti - pa naj bo to vladni komisar ali vlada v Rimu - končno zganejo in raztegnejo zakon tudi na naše področje. I j iškega fonda. Pri tem načinu gospodarjenja pride še bolj do izraza pomanjkanje strokovnega znanja, ki se vsak dan maščuje s tem, da še nismo dosegli take intenzivne stopnje, kot bi jo sicer lahko. Manjša posestva, ki se še niso preusmerila na vrtnarsko proizvodnjo in ki imajo za to dane pogoje, bi morala kreniti v to smer tudi zaradi tega, ker razširjajoče se mesto iz dneva v dan zaseda nove površine. Razširitev vrtnarske proizvodnje se bo prej Važen činitelj v izboljšanju strukture tal je aktivni humus, ki služi kot hrana drobnoživ-kam, katere z njihovimi celicami lepijo manjše talne delce v obstojne agregate. Pri tem igra važno vlogo tudi apno. Motorizacija procesa obdelovanja in prevoza nam je že močno okrnila možnosti preskrbe s konjskim gnojem. Moderno, rentabilno kmetijstvo izhaja iz predpostavke, da je nujno do najvišje mere mehanizirati proces proizvodnje. Zato sc bomo prej ali slej znašli pred problemom preskrbe tal z organskimi gnojili. Možnosti za rešitev tega vt’ sanja je več. Zeleno gnoj8' ^ vinogradov bo lahko spro*. precejšnje količine hlevsk gnoja, ki ga bomo lahko 11 rahljali drugje : v tem pritf'ì v vrtnarstvu. Pripravlja komposta ob .dodatku umri1 gnojil in apna, nam bo on’1’1 čilo racionelno izkoriščanje j ganskih snovi. Izkoriščanje ' ^ sinih smeti ob dodatku a***f jevih snovi, nam bo dalo ri i' mne količine še neizkoris^; ^ organske mase. Poleg tega 1 bi mo že danes lahko v pr»“ j umetno organsko gnojilo, k’, | z amo"' vira iz šote zasičene virai snovmi. Med temi s« t ..... ii' di mikroelementi, to so prvine, ki jih rastline P bujejo v zelo majhnih k*1 f I nah. Če bomo upošteval* j omenjene možnosti gnojenj8 bomo primerno zaščitil* * delke pred škodljivimi vre1” skimi in drugimi vplivi. lahko dosegli še precejšnja spehe. i KULTURA IN ZNANOST „Naše mesto" nova premiera SNG ■lllliiiiiei,.—... ■*' __ . ’ . po me* ajno inWimiiiim,,! mo =tva- sinu n i-p re/šnyo soboto je SNG u-gremo prizorilo v dvorani pri Sv. lici. 1 a- vanu spet novo premiero leto-da sma.inje sezone in sicer igro v treh ’° r,u!-b‘jun jni ameriškega pisatelja i\bo, ki^ilderja «Naše mesto». To je ilo stdlokaj zanimiva uprizoritev z ega. < c ^navadnimi odrskimi prijemi, n. pr. jer igralci nastopajo na, pred-H'I n j’"!11 je režiserja ter igrajo levi «e z aavideznimi rekviziti, brez n ijo 1 ^òcujnih kulis in drugih am-7a ravi 'ientalnih pripomočkov. Glavni njihovo. , . ak0 l„i. .darek je na plastično izra- jemniki - ‘ \esp-di 1,1 nje pomembni okojen-C*ini’ nziToma na doživijenosti u, brežimo do Zanimivo svojevrstno delo T. Wdderja Priznanje občinstva za trud režiserja in igralcev Balet „Kirov“ v Ljubljani vsake posamezne vloge. Prav zato so bili režiser in igralci postavi jerri pred nelahko nalogo pravilne rešitve svojih vlog, kot jih ta posebno v igralskem in režiserskem smislu zahtevna i-gra narekuje. Pisatelj je to delo napisal menda že okrog leta 19,30. Bilo je že uprizorjeno po drugih o-drih, tudi ga je že igralo neko italijansko gledališče nekoč ob gostovanju tu pri nas v Trstu, a na slovenske odre je prišlo šele zdaj. Vsekakor je to — kot rečeno — zelo svojevrstno delo, ki občinstvo zanima, a ga ne °greje, ker so prizori vedno le nadani ter končujejo skoraj dosledno prav tam, kjer bi se de. janje šele začelo. Toda kljub temu se je občinstvo ob premieri navdušilo ter uprizoritev ob o-bilnem aplavzu toplo sprejelo. To zanimivo delo je vešče zrežiral Jože Babič, ki je igral tudi nastopajočega režiserja ter nosil breme obilnega teksta. o nas ke in panje tem, lamo. povr-izatle* spoz-a kot 10 m* 10 ta* e dne speh, e resti io se 'TV p o gostovanju v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu so člani leningrajskega baleta «Kirov» gostovali ta teden v Ljubljani. Na turneji po Vzhod, ni Evropi so doslej obiskali Romunijo, po. gosto-vanju v Jugoslaviji pa bo-;>o potovali v Češkoslovaško in nato na Madžarsko, leningrajski balet je zelo Znan v domovini in tudi v tnjini. Pred kratkim je piskal razne evropske de-,pk\ med drugimi zlasti fancijo, kjer je v Pari-*n požel ogromen uspeh, Nemčijo, Finsko, bili so pa ,l|di v Indiji in na dalj-np,n Ceylonu. Stalni ansambel leningrajskega batta šteje skupno 220 čla-l,0v in ima že skoraj 250-'•tno tradicijo. Tudi slavca Ana Paylovna je bila tirnica tega baleta. ludi v Jugoslaviji so 'lani leningrajskega baleta «Kirov» doživeli veliko navdušenje in zanimanje, krajevni časopisi so jim 'srezih vse priznanje in •udi ugotovili, da bo nji-luva umetnost še bolj poglobila stike med jugoslo-Vansko. in sovjetsko umet-n°stjo in prispevala k poglobitvi medsebojnih odnosov. Na našem posnetku vi-1'nio Ano Šelest, eno iz-"ted mladih prvih balerin, k' je na vseh gostovanjih oživela lep osebni uspeh. SNG na Sterijinem pozorju V dneh od 10. do 28. maja bo v Novem Sadu III. festival jugoslovanskih gledaliških iger «Sterijino pozorje», na katerih običajno nastopajo najboljše dramske skupine iz vseh zveznih republik. Letos se je za te igre prijavilo doslej 27 gledališč, ki naj bi izvedla 38 pred-slav. Razen tega se je za redno konkurenco na letošnjih Sterminili igrah prijavilo tudi naše tržaško Slovensko narodno gledališče. Letošnji festival bo posvečen posebej stoletnici dubrovniškega dramatika Iva Vojniča. Skoda, da ni bil glasnejši ter živahne je ir^terpretiral svojo vlogo. Najuspešnejši interpreti svo. jih vlog so bili Mira Sardočeva kot Emily, Rado Nakrst kot gospod Webb, Nada Gabrijelčiče-va kot Gibbsova, Justo Košuta kot Simon Stimson, Silvij Kobal kot George Gibbs. Dobro so se vskladili ostali nastopajoči Ema Starčeva, Stane Raztresen, Julij Guštin, Zlata Rodoškova, Danilo Turk, Bogdana Bratuže-va, Anton Požar, Edvard Marti-nuzzi in Ivo Kuferzin. Omenimo naj še gojenca igralske šole Dušana Jazbeca, ki se je z vlogo Sama Craiga dostojno predstavil. Priporočamo našemu občinstvu, da si to zanimivo delo o-gleda. N-A Srečko Kosovel 18. marca 1904 se je rodil v Sežani Srečko Kosovel, pesnik Krasa in njegove trpke lepote. Bil je eden najbolj obetajočih pesnikov mladega rodu in zastopnik čistega pesniškega idealizma. Umrla je pesnica Lili Novy V petek 7. marca je po dolgotrajni in hudi bolezni umrla v Ljubljani, v starosti 73 let, slovenska pesnica in književnica Lili Novy. Lili Novy je dolgo živela v nemškem okolju in je prvotno pisala v nemščini. Pozneje se je pa razodela v njej globoka pripadnost slovenskemu narodu in materina slovenskega beseda ji je postala umetniški izraz ter s tem življenjska nujnost. Pesmi, ki jih je napisala Lili Novy v slovenskem jeziku so polne pristnega čustva, so na pesniški višini, do kakršne slovenska žen. ska lirika ni še prišla. Zato je Lili Novy eden najpomembnej-ših pesniških ustvarjalcev zadnjih desetletij na Slovenskem. Malo pred prvo svetovno vojno je izdala svojo prvo in edino knjigo «Temna vrata». Nove zbirke, ki jo je sedaj pripravljala, pa ni doživela. Neprecen. Ijive zasluge si je pridobila tudi kot prevajalka, saj je res mojstrsko prevedla Prešerna in številne druge slovenske pesnike v nemščino. V nedeljo je velika množica spremila priljubljeno pesnico in književnico k zadnjemu počitku na Žalah. V slovo sta ji spregovorila književnika Josip Vidmar in Fran Albreht. ► Atom - važen činitelj bodočnosti Kaj nam prinaša atomska doba? Einsteinovo opozorilo V Sovjetski zvezi se je izvršila tiha a mogočna kulturna revolucija v 'ga 'A gnojfl _ sproni ilevst' iko *1: p ri H1 J ■avlja'i ume1' o II» anje . inje * i afl)'1 ' Povojnih lotih se jugoslo-1 o#1 je Vanska kinematografija, ki oriši! ■vf;rC,'1 voino skoroda ni bilo, f y ho*j razvija in izpopolnjuje. te^8 Ji L ,*e,n obdobju je nastal lep PT°, 1 ,< r režiserjev, tehnikov, i- o, k' , '«e imot' 1 SV'H SO i p ‘““‘VU. p"1 O1 kfalkim pa je jugoslo-ktfl kot.p kinematografija stopila -■ili ’■ 'tir- kapre j. Začeli so namreč ie0ja lij .atl Prvi jugoslovanski barv-... i itnerinPtnaskop film. Film se 1 io znalo človeštvo pravilno izkoriščati to strašno energijo? Prva uporaba atomske energije e bila, žal le v uničevalne namene. 7. in 9. avgusta 1945. leta sta padli na Hirošimo in Nagasaki atomski bombi, ki sta zahtevali ogromno število žrtev Že leto pozneje je znameniti fizik stoletja Albert Einstein u-videl nevarnost, ki preti človeštvu s strani atomske energije, uporabljene v vojaške in uničevalne namene. 23. maja 1946 je razposlal večjemu številu vidnejših ameriških osebnosti brzojavko, v kateri je objasnil nujno potrebo po 200.000 dolarjih, katere bi s svojimi somišljeniki uporabil za kampanjo, ki bi imela namen prikazati ameriškemu ljudstvu pretečo nevarnost v primeru vojaškega spopada, v katerem bi odigralo važno vlogo prav atomsko orožje. Izjavil je, da preti našemu svetu velika kriza. Sproščena atomska sila je spremenila vse, le načina našega mišljenja ne. Človek drvi v katastrofo, kakr- bo še preostajala. Znanstveniki bi morali najti razumno rešitev ta dramatičen položaj, v katerega je padel svet. Mora se prenehati s poskusi z jedrskim orožjem ter se posvetiti razi-kovanjem v laboratorijih, kjer e bo rodil nov svet, v skladu - upanjem, polaganim v atomsko fiziku. Takrat se je Einstein naha-al v težkem duševnem stanju, aj je bil tudi on med tistimi, ki so privedli znanost do tega da izdeluje strašno uničevalno možje. Prav pri eksplozijah atomskih in vodikovih bomb >o se uveljavile njegove teori-ie o energiji. Einsteinova kampanja je v rlavnem zahtevala, da ameriška vlada obvesti Američane o strašnem učinku atomskih in vodikovih bomb. Med najvidnejšimi njegovimi pristaši je bil tudi Oppenheimer, katerega so celo obtožili izdajstva. Oppenheimerju je bilo prepovedano brati iz dokumentov o izgradnji prve atomske bombe in drugem. Te dokumente je svoj-čas sam izdelal ali sodeloval pri njihovi izdelavi. Prvotno se je zdelo, da imajo monopol nad tem orožjem Združene države, toda že v kratkem je to postalo last Sovjetov in Angležev. Ko je prišla v svet vest, da ima tudi Sovjetska zveza v svojih rokah šne svet še ni doživel. Nadalje ( vodikovo bombo, so se nekateri je Einstein dodal, da bo v o-dločilnem trenutku zavpil na ves glas in z vso močjo, ki mu zapadnjaki odločili, da povedo nekaj resnice o učinkih tega strašnega orožja. MOSKOVSKA UNIVERZA ..S - Znameniti fizik Albert Einstein, ki je umrl 18. aprila 1955. Tri mesece po njegovi smrti je bila objavljena njegova zadnja poslanica človeštvu, v kateri svari pred nevarnostmi atomskega izžarevanja in poziva na prepoved jedrskega orožja začel prehod v desetletno obvez. s0 se porajati „delavske fa- teoretska proučevanja in ,)a Tcdaj se je zače„jal0 spre. Aparat za odkrivanje tumorjev Moskovski radio je nedavno sporočil, da so sovjetski znan-j stveniki sestavili aparat, ki mu pravijo «televizijsko oko» in s . pomočjo katerega je mogoče odkrivati tumorje v možganih. Aparat bodo razstavili na svetovni razstavi v Bruslju, katere otvoritev ho 17. aprila. kalkulacije : to se pravi, da je sovjetska čista in aplicirana znanost prekosila druge dežele. Iz teh ugotovitev pa nastaja vprašanje : kako je mogoče, da je prišla dežela, ki je bila pred štiridesetimi leti ena najbolj zaostalih, do takšnih višin. Navadno pravimo, da je socialistični režim boljši od kapitalističnega. Toda to še ni pravi odgovor. Pogledati je treba nekoliko v notranjost procesa, ki je «kakovostno» spremenil 200 milijonov ljudi. Čim je začel sputnik krožiti okrog zemlje, so začeli Ameri-kanci ponovno s svojimi računi, izhajajoč tokrat iz sektorja šolske izobrazbe. Prej so znali upoštevati svoje prvenstvo le po indeksu proizvodnje jekla, litega železa, petroleja in električne energije. Sedaj so pa odkrili, da so leta 1955 v Sovjetski zvezi usposobili 71.00.0 inženirjev proti 30.000 ameriškim Prvi jugoslovanski cinemaskope i filmskih de- j skiC' v ij1 nekateri jugoslovan-^Imi so se lepo uveljavili inozemstvu. Snov za film so izbrali iz makedonske zgodovine začetku na-ega stoletja razbur- | preživela nekaj časa med revo- kal diplomacijo in svetovni tisk. To je zanimiva epizoda iz zgodovine revolucionarne borbe makedonskega naroda. V želji, da bi dobili denar za orožje, so makedonski revolucionarji pripravili ugrabitev ameriške misijonarke miss Hellen Stone. Organizator načrta je bil znani makedonski revolucionar Jane Sandonski. Ugrabitelji so od ameriške ambasade v Carigradu zahtevali odkupnino Načrt je napel iti miss Stone je lucionarnimi borci v makedonskih planinah. Po svoji vrnitvi v Ameriko pa je z največjimi simpatijami pisala o osvobodilni borbi makedonskega naroda in o ljudeh, ki jih je v svojem ujetništvu spoznala. Glavne vloge v filmu igrajo Olga Spiridonovič (miss Stone), Ilija Milčin (Jane), Marija To. einovska (Katarina), Dragan Kostovski (Ciklo), Krste Arse-nev (Dragan Ocokolič) in dru- ti- minjanje zaostale kmečke dežele v moderno industrijsko velesilo. V štirih lotili je bilo vprašanje obvezne osnovnošolske izobrazbe, rešeno, Težko je vse to razumeti. Od leta 1928 dalje so se pojavljali no šolanje. V letih 1955-56 je bilo že 30 milijonov šolskega prebivalstva. Dežela, ki se naglo razvija v prvorazredno industrijsko silo .nima časa nuditi otrokom splošno izobrazbo in jih ' potem siliti na dolgo vajeniško dobo, da si osvoje poklic. kuitete» in nagli tečaji za vstop v višje šole. Skozi te tečaje je šlo tisoče delavcev in kmetov, ki so Sovjetsko zvezo spremenili v drugo industrijsko silo v svetu. Od leta 1918 do 1957 so višje šole usposobile 3,800.000, nižje šole pa 6,200.000 specia- Desetletke in študijski programi listov. To jo deset milijonov so morali zato biti tako orga-nizani, da lahko otroci, ki s 17. letom končajo Sole, nemudoma oseb, ki se danes gibljejo v piramidi, na vrhu katere stoji sputnik.: Vhod v moskovsko univerzo, ki je naj večja na svetu in iz katere prihaja dober del 17.000 inženirjev, ki se vsako leto usposobijo v Sovjetski zvezi. Univerza je bila zgrajena pred leti, toda še vedno ji dodajajo nova poslopja, da bi čim bolj odgovarjala zahtevam visoko kulturnega in izobraženega naroda HA Prvi državnik, ki je o tem spregovoril, je bil bivši ministrski predsednik britanske vlade Winston Churchill. V britanskem parlamentu je povedal. da delujejo radioaktivni žarki, ki se sprostijo pri atomskih in vodikovih eksplozijah, na zemeljski površini do 5.000 let. Pripomnil je, da bi zadostovalo odvreči nekaj stotin vodikovih bomb, da se zastrupi zemeljsko ozračje s smrtonosnimi učinki za celo dolgo dobo pet tisočletij. Dva dni pozneje je Medila še druga izjava. Kanadski učenjak George Volkofi je povedal, da se zaradi povečane radioaktivnosti zemeljskega ozračja lahko zgodi, da se pojavi nova rasa ljudi rasa človeških spak. Volkofi je dodal, da bi lahko radioktivni žarki, sproščeni pri jedrskih eksplozijah, povzročili pri spolnih organih in genih spremembe, kar bi imelo za posledico nastanek abnormalnih človeških bitij. Z radioaktivnimi žarki nasičeno ozračje bi povzročilo nedvomno spremembe tudi pri živalskih m rastlinskih organizmih. K utemeljitvi teh izjav je prispeval tudi prof. Wolf, eden najboljših genetikov sveta, ki predava na vseučilišču v Strasbur-gu. Prol. Wolf je izvršil tudi številne poskuse s kokošjimi zarodki, katere je izpostavil delovanju rentgenskih žarkov ter pri tem dobil celo vrsto nenormalnih piščančkov. Omeniti moramo, da je delovanje rentgenskih žarkov močno podobno tistim, ki se sproščajo pri atomskih eksplozijah. MARIO BAN ( Nadaljevanje sledi) \ la pipa, oh ta pipa, bila je Pavlova prva ljubezen od nekdaj že ! S kislim obrazom ter otožnim srcem obljubi, da ne bode več v stanovanju kadil, nego stimo na polju in pred hišo na klopi. Težko je bila trda obljuba storjena, ali ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, posebno skrbni, mladi, pridni in lepi ženi, kakršna se je Pavlu Doroteja še zmerom zdela. Zato je dobrodušni mož potrpel leto in dan, pušil samo zunaj doma in samo, kadar žene ni bilo blizu. Tobak je kupoval skrivaj, kolikor sc je dalo, da žena ne bi vedela, koliko se zanj potroši, kajti več potov je s strahom čul, da Doroteja računi, koliko on v ničev dim, ki nikjer nič ne zaleže-, na teden, na mesec, na leto itd. denarja zavrže. Vselej, ko so jo enake misli obsedle, vstal je Pavel, stegnil se, molčal in, samo če se je dalo, zbežal od nje, dokler ni pozabila. Zastonj! Oblaki, ki so se ob njeni ženski hudobnosti nabirali, rodili so naposled vendar vihar. Sedela sta v nedeljo popoldne, ko Slamnik ni nobenega opravka imel, pred hišo skupaj. Ona je imela svojega in njegovega prvorojenca v naročaju. Pavel se je bil prav blizu k njej primaknil in preko njegovega neumnega obraza je bilo razlito veselje, katero ima oča v krvi svoje krvi. To veselje ga je menda zamotilo, da se je spozabil in, gledajoč smehljajoče dete, pipo iz žepa izvlekel ter v zobe del. To je bilo preveč. Dorotejo jeza prime. Kakor bi blisk švignil, Pavlova je pipa ležala razbita daleč proč in v zobeh mu je bil ostal samo kaniš, zgornji konec cevi. In preden se je Slamnik zdramil in vedel kako, kaj in zakaj, že je bil ženski jezik v urnem diru in tiru in kakor toča je sulo na ubogega moža različnih imen in priimkov in očitanih grehov. Sokratu enako bi bil Pavel to vse liho pretrpel ; a da mu je žena pipo iz ust potegnila, da ni dosti manjkalo in zob bi bil izbit : to je bilo več, nego more najpametnejši mož prebiti. Pavlu ee torej obrvi JOSIP JURČIČ: PIPA TOBAKA povesijo in ustne stopijo v podobo krive podkve. Tak je bil v svoji najhujši jezi. Mlada žena opazi, kako po ljubem možu vse gori. Venadar misli, da je zdaj čas za odločni boj proti pipi in za zmago. «Ne nehaš, da enkrat še kaj zažgeš,» pravi. «Meniš, da moraš tako neumen biti, kakor vidiš druge bedake, ki denar mečejo, da kurijo to smrdljivo listje. Jaz tega trpeti ne morem. To ti danes za vselej povem.» Gospodu Pavlu so ustne migale, hotel je tudi on svojo zastavno besedo danes za vselej izgovoriti ; a bodisi da ga je jeza preveč irla ali da ni mogel prave besede ubrati, še ni nobene zinil. Tudi utegnil ni, kajti Doroteja je vstala, pomaknila je dete više na prsi in kričala : «Jaz te kar videti ne morem poleg sebe s tabakovo pipo. Od danes se ti je odvaditi ; ne kaditi ni doma ni nikjer ! » Zdaj je bil konec njegove potrpežljivosti. Zardi se, klobuk nazaj pomakne in s kazalcem trikrat ob klop potrka, rekoč : «Jaz dobem delal, kar bodem jaz hotel, veš ! » Take upornosti še ni bilo nikdar v njem ves čas blaženega zakona. To je tudi žena videla in ni kakor po navadi mnogo besed in govora proti njemu v boj postavila, nego po kratkem premisleku rekla samo : «Je že prav ! » Ali kako so bile te tri besede izgovorjene ! Ne samo, da so izrekale haš nasprotje svojega pomena, bile so samosvestno pozivljanje, da prihodnost pokaže, čigava volja je močnejša. . «Prav, prav, prav,» vpije zato Pavel srdit. «Kar bodem hotel in kadar bolera hotel in kolikor bodem hotel. Kaj misliš, kdo sem ! » In pogumno vstane, gre ubito pipo pobirat in mrmraje odhaja po poti od hiše. Še ko je tako daleč od svoje žene bil, da ga že ni bilo slišati, govoril je sam s seboj. Žena pak je sela na klop, položila dete tako trdo v naročaj, da je zavečalo, in po obrazu njene ocvele lepote so pridrle solze ženske jeze. Sklene naščevati se nad njim, ne podati se, zdaj že celo ne, nalašč ne. Pavel je bil zgled zmernega in z malim zadovoljnega moža. Zapravljivosti ni bilo v številu njegovih slabih lastnosti. V krčmi ga torej niso za pivskega brata poznali. Zlasti kar je oženjen bil, držal se je doma in posla. A danes je tako delalo v njem, da je brez prave volje in brez preudarka zavil po potu mnogih nezadovoljnih zakonskih mož, k vinu, pri katerem je ves dan do trde noči sedel. Govoril ni z nikomer, mislil je o stvareh kakor so bile. Do danes ni čutil, kako svojeglava je žena, kako se mora pgvsod in vselej njeni volji vdajati. To ga je začelo peči in hladil si je srce s pijačo. Ljudje, okoli njega sedeči, so takoj opazili, da mu nekaj ni pogodu, in težavno jim ni bilo uganiti, da se je z ženo razprl. Ker je eden dovtipnežev na to struno udaril, menil je Pavel, da že ves svet o njem in njegovi nesamostojnosti govori. Tq je bilo olje v ogenj. Noč je bila, ko je domov koračil z jako opletalno nogo, nejasno glavo in novo pipo v zobeh držeč. Mesec mu je hudobno svoje rožičke kazal, zvezde so mu pred očmi plesale. Pogum in odločnost sta se mu bila v srce vselila in izmišljen je imel hud govor, katerega bode slišala, samo ako zine. Tak pride domov. Pred pragom malo posto ji, nehote poseže po pipi, premišljajo, ali bi jo spravil ali ne. Ne! — Na pragu se spotakne in zave, da je vendar male preveč pil. To ni prav, žena bode divja. Sitno je pač. V sobo stopivši, ni bil Pavel pozdravljen, a tudi ne ozmerjan. -Čisto prek svoje navade se ni žena zanj niti zmenila. Nosila je najresnejši obraz, kolikor jih je na njej poznal, in kakor bi se nič ne bilo zgodilo, niti ugovarjala ni, da je on tako predrzen in izjemoma puši nocoj celo v sobi. «Saj vendar ni tako napačna,» misli si on in se začenja svojih maščevalnih namenov sramovati. Hitro vtakne pipo v žep. Nekaj celo mehkega mu okoli srca leže, večkrat pogleda po njej : zakaj ne govori? Baš zdaj je čutil potrebo, razgovoriti se ž njo. V več rečeh je bil sedaj pripravljen miren biti in podati se, da bi le začela. Otrok se v drugi sobi zbudi, ona odide tja ; sam obsedi. Nazaj je ni. Moral je on začeti, pokliče jo; ona pride. «Zakaj ne govoriš z menoj?» vpraša jo in precej njegovega poguma se razkadi. Namesto odgovora začuje Pavel glasan jok in vidi, kako ženi izmed prstov, ki ji obraz pokrivajo, debele solze teko. Posamezni, z ihte-n ju zatirani stavki Pavla poduče, kako nesrečna je njegova žena zaradi njegove svojeglavosti in njegovega zametovanja vsega, kar ona želi in prosi ; kako nelepo je, pustiti jo ves dan samo doma in v takem stanju domov priti. Če je Pavel to natanko preudaril, videl je, da je resnica, da žena prav govori. Ali jokati bi vendar ne imela ; to mu je hudo delo, solz ni mogel videti. «In zakaj si tak ! » pravi ona. «Ker ti je vsaka razvada ljubša nego jaz, ker nimaš toliko srca zame, da bi ti smela katero besedo .reči, Pipa tobaka ti je več nego jaz.» To pa ni res bilo. V njem se je v tem hipu boril odvažen sklep. Dokazati je hotel zdajle takoj, brez premisleka, da je zanjo pripravljen vse žrtvovati. (Nadaljevan je sledi) DOMACI PROBLEMI IN VESTI 8 Z veliko udeležbo na proslavah 8. marca so žene dokazale dai [bodo znale premišljeno voliti ■ài -j fp udi letos so manifestacije v proslavo Mednarodnega dneva žena, ki so se na pobudo Zveze demokratičnih žena vršile v vseh okrajih in vaseh, dokazale kako žene globoko občutijo svoj praznik. Po živahnih pripravah so bili povsod prirejeni preslavni večeri s pestrimi kulturnimi sporedi in obiski predstavnic ZDŽ, ki so prinesle ženam pozdrav organizacije. V nekaterih vaseh so bile prireditve pod okriljem enotnega vaškega odbora žena, ki se je ustanovil na pobudo ZDŽ. V Borštu, Logu, Domju, Rie. manjih, Mačkovljah, Boljuncu in Dolini so proslave zelo dobro uspele. Posebno v teh krajih je bil 8'. marec zelo občuten, ker so par dni pred tem žene množično z navdušenjem sprejele pristopnico Zveze demokratičnih žena, ki je s tem povečini zaključila to delo v okraju z velikim uspehom. Prireditev v Trebčah Proslava v Ricmanjih Ricmanjke so gotovo prekosile vse žene dolinske občine v organiziranju praznovanja 8. marca. V društveni dvorani, ki je bila nabito polna, se je vrstila na odru točka za točko, vse primerno izbrane, ki so pokazale, da razpolagajo Ric-manjci z lepimi glasovi solistov. Društveni pevski zbor je zapel dve narodni z vidnim uspehom in napredkom. Društvena godba je tudi res lepo igrala in pokazala lep napredek. V imenu ZDŽ je prinesla pozdrav tov. Marija Bernetič. ki je orisala pomen praznika in zlasti poudarila važnost volilne pravice, ki bo dala ženi odločilno besedo jm bodočih volitvah. Prisotna 'je bila tudi ; predstavnica ZIŽ Giuliana j Gioggi. V krajevni voditeljici demo- ' kratičnih žena smo spoznali za- j bavno napovedovalko in izurjeno pevko, posebno pri opevanju «Skodelice kave». Res u-spela prireditev in vsa čast Ricmanjkam, ki so znale po dolgem kulturnem odmoru oživeti vsesplošno društveno delovanje. Posebno skrbno pripravljena je bila proslava 8. marca v Trebčah, kjer je z ZDŽ praktično sodelovala vsa vas. Posebno pohvalo in zahvalo zaslužita tov. Olga Špikler in Danilo Kralj, ki sta pripravila lep spored, na katerem so sodelovali vaški otroci s solospe-vi, recitacijami in mešanim pevskim zborom. Zlasti sta se odlikovali Elvira Filipčič in Majda Kralj ter solist Rado Kralj. Sodelovala je tudi god-ba in po proslavi se je razvila živahna prosta zabava s plesom; sodelujočim otrokom pa so žene postregle s čokolado in pecivom. Na proslavi, ki jo je vodila tov. Kristina Malalan, je spregovorila Marija Bernetič, ki je govorila o pomenu mednarodnega praznika žena in nalogah žena v borbi za mir in prijateljstvo med narodi. V Gabrovcu so žene proslavile svoj dan z bogato večerjo. Za ZDŽ jim je prinesla pozdrav tov. Marčela Lenardič, prisotne pa so bile tudi Marija Bernetič, Marica Pescatori in Vera Žužek. Veliko število žena se je u-deležilo proslave v Nabrežini, Proslave v vseh vaseh in mestnih okrajih Obiski pri bolnikih in svojcih padlih Brzojavke za rešitev življenja mlade Djamile proslavo, na kateri sta govorili tov. Mira Rijavec in Jožica Pregelj. Po govorih je bila prosta zabava. Proslave v mestnih okrajih Proslave so bile tuili v vseh ostalih vaseh in mestnih okrajih. Na Kolonkovcu in v Roeo-lu so članice ZDŽ obiskale na domu vse žene v okraju in jim prinesle mimozo z voščili. Žene so imele tudi svoji proslavi, na katerih je govorila tov. Armida Zobce. V Skednju so priredile proslavo že v petek. Tu so po govorih tov. Marije Bernetič in Libere Sorini vrteli zanimiv film. V Lonjerju je bila uspela enotna proslava, do-čim je v PD «Zvezda», za Pnd- dni vsepovsod okrasile grobove naših padlih in obiskale matere in žene padlih borcev, katerim so s šopkom mimoze izrazile svoje spoštovanje in ljubezen. Sklepi devinsko- nabrežinskega občinskega sveta Prejšnji petek je bila redna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih. V komisijo za dodeljevanje ljudskih stanovanj so izvolili svetovalce tov. Mar-kovica, Antonia Cimadora in Draga Legišo. Osrednja manifestacija V nedeljo zjutraj so se proslave zaključile z zborovanjem v mali dvorani gledališča Rossetti, na katero so prihitele žene z vseh strani mesta in bližnjih vasi. Manifestaciji je predsedovala tajnica ZDŽ tov. Jole Deferri, Libera Sorini je podala pregled vsega dela in pobud ZDŽ v preteklem letu, dočim je Marija Bernetič spregovorila slovenskim ženam in na koncu še v italijanščini toplo položila na srce vsem ženam, da čuvajo slovensko-itb-lijansko bratstvo, za katero je. bilo prelite toliko krvi in ki je naša najdragocenejša pridobitev. Če bi se bratstvo, ki nas Izvoljen je bil nadalje nov odbor občinske podporne ustanove, ki ga sestavljajo Zora Legiša. Albin Škrk, Decleva, prof. Jež, Frane Žužek, Lambert Pcrlot. Ferruccio Graton, Tramontati in Rubatto. Po razpravi o govoricah, da nova papirnica v Stivami odklanja prošnje za zaposlitev domačinov, je župan obljubil, da se bo zavzel, da ho v tovarni papirja zaposlenih kar največ domačih delavcev. Obljubljena skorajšnja rešitev zadeve igrišč v Padričah in na Opčinah T> oslanec tovariš Cino Beltrame je te dni interveniral pri obrambnem ministru Tavia. ni ju v stari, vsem že znani boleči zadevi igrišča za golf, ki so ga še anglo-ameriški okupatorji zgradili na zasebnih zemljiščih naših kmetovalcev na «Hudem letu» v bližini Padrič. Kot je že vsem znano, so prizadeti kmetovalci že dolga leta zahtevali rešitev te zadeve, ker jih je rekvizicija zemljišč resno oškodovala, dočim je bila letna odškodnina, ki so zanje prejemali, neznatna. Obrambni minister je ugotovil da je derekvizicija nemogoča, ker so igrišče in zadevne zgradbe že zgrajene ; obljubil pa je, da bo v najkrajšem času izdal odlok o razlastitvi v skladu z obstoječimi zakoni. Tovariš Beltrame se je istočasno obrnil tudi na podtajnika pri obrambnem ministrstvu Intervencija tov. posl. Beltrama pri obrambnem ministru Zemljišča bodo razlastili posl. Rovettija, pri katerem je želeti, da se vsa stvar, ki se že predolgo zavlačuje, končno enkrat reši po željah kmetovalcev in da bo cena za zemljišča, urgiral rešitev enake zadeve vojaškega igrišča na Opčinah. Podtajnik je obljubil, da bodo v kratkem začeli z določanjem ! katerih se kmetje neradi odre-odškodnine za razlaščena zem- , kajo, v resnici odtehtala težko ZA TEDEN DNI List B:zao: •' M % 8 Sobota, 15. - Klemen, Truda. Nedelja, 16. - Hilarij, Velisi» Ponedeljek, 17. - Jedert, Jelic Torek, 18. - Edvard, SlaV1 liub Sreda, 19. - Jožef. Rasto Četrtek, 20. - Feiks. Sret< (mlaj ) petek, 21. - Benedikt, Vesna RADIO ODDAJE ljišča, na katerih je ZVU zgradila vojaško igrišče. Obe razlastitvi se bosta izvršili z jamstvi zakona od 25. junija 1865, po katerih bodo mogli kmetovalci, če se ne bodo strinjali s cenami, ki jih bo določilo ministrstvo, zahtevati izvensodno cenitev ter vložiti priziv na sodišče, katero bo moralo pri dokončni razsodbi upoštevati njihove zahteve. Ge že ni drugače mogoče, je izgubo prizadetih. Intervencija zastopnikov dolinske občine pri komisarju dr. Paiamari YT skladu s sklepom dolinske-V ga sveta, je delegacija izvoljenih zastopnikov dolinskih občanov, sestavljena iz župana druži, razbilo, bi se odprla vra-1 tov- Lovrihe in dveh odbomi: V Dolini in Boljuncu Tudi v Dolini, kjer so žene enotno proslavile svoj dan, je proslava nadvse uspela. Govorili sta tov. Lucija Žerjal in Justina Švab, nakar je sledil kulturni spored z nastopom domačega pevskega zbora, tamburašev, veselega tria in dueta ter godbe. V Boljuncu so žene praznovale osmi marec v lepi, na novo urejeni dvorani. Veselo razpoložene so si privoščile ob navzočnosti svojih mož in o-trok par uric počitka in med. sebojnega družabnega pomenka. Veseli fantje so kar pridno izvabljali iz svojih instrumentov najlepše Avsenikove melodije in parčki so se urno vrteli ob zvokih valčkov in polk. Ženam je prinesel pozdrav tov. Franc Gombač, ki je v priložnostnem govoru orisal pomen 8. marca. Veselico so drugi dan ponovili, kar pomeni, da je 8. marec res občuten praznik. Na proslavi v Križu je ob spremljavi domačega orkestra nastopil tudi duet Cvetka Kodrič — Sergij Cotič, ki je s svojim izvajanjem navdušil vse občinstvo kjer je govorila Vera Žužek, druge govornice Zveze demokratičnih žena so govorile na izredno dobro obiskanih proslavah v Miljah, Griži, Sv. Bar. bari in Camporah. V Križu, na Proseku in Opčinah V Križu je bila dvorana Ljudskega doma nabito polna. Proslavo je priredil enoten odbor in v njegovem imenu sta spregovorili tov. Mira Rijavec in Marija Sonce. Kulturni spored je bil zanimiv in pester; sodelovali so klasični balet SNG, domači orkester z Igorjem in Vojkom, ki je izvajal Avsenikove skladbe, duet Cvetka in Sergij in dve pionirki, vmes pa je zabaval in pel simpatični Frančko Žerjal. Tudi na Proseku so žene e-notnn organizirale proslavo dneva žena s koncertom pevskega zbora io domače godbe ; govorili sta tov. Slava Čebulec in Slavka Štoka. Enako so na lonjer in Sv. Ivan, proslava 8. marca nadvse uspela zlasti po zaslugi tov. Helene Mlač. ki je pripravila lep kulturni spored. Zbrani množici je spregovoril tov. Paolo Sema. Žene iz Pončane in Magdalene so 8. marca dopoldne obiskale bolnike v bolnišnici pri Magdalc- ta fašizmu in nju. S posebno pozornostjo so zbrane žene poslušale tudi ženo delavca iz GRDA Mercede Zambon. ki se je zahvalila Zvezi demokratičnih žena za pomoč in podporo oh 9 mesecev trajajoči stavki kovinarjev Namesto Nelle Marcellino je bila prisotna članica vodstva Zveze italijanskih žena Giulia, na Gioggi, ki je v svojem govoru opisala kako trdo so se morale žene borili, da so jim bile priznane nekatere pravice in kako bodo morale še vztrajati, da postanejo popolnoma enakopravne državljanke. Podrobno je opisala borbo za priznanje pokojnine gospodinjam in za mir, kar je zlasti važno sedaj, ko hoče italijanska vlada postaviti na italijanskem ozemlju vzletišča za ameriške atomske rakete. Z osrednjega zborovanja, kakor tudi s proslav v Dolini, Križu in drugih krajih so bile poslane brzojavke francoski vladi za pomilostitev mlade alžirske borbe Djamile Buhi- novemu trplje- ' kov- zaProsila za razšovor Pri vladnem komisarju dr. Palamari. Zaman so vsi protesti proti zvišanju davkov Nekaj upanja za otroški vrtec v Ricmanjih Odobren miljski občinski proračun Miljski občinski svel je v prejšnjem tednu na dveh sejah pretresal posamezne postavke letošnjega proračuna. V sredo se je pa razprava zaključila in proračun je bil odobren z večino glasov/ Vzdržali so se le demokristjanski svetovalci. Na seji je bila tudi soglasno odobrena resolucija v zvezi s krizo v ladjedelnici Sv. Roka, v kateri občinski svet obsoja sklep o skrajšanju delovnega urnika, ki ho skrčil dohodke delavcev, ter zahteva izboljšanje položaja z dodelitvijo ladjedelnici večjih del in z nakazili za moderniziranje naprav, da bo tovarna ustrezala sedanjim zahtevam. SOBOTA: 13.30 Lahka gl» ba - 16. Radijska univerzi «Kako Sin živeli stari Grki#». 17. Schubertovi samospevi, je baritonist Heinz Rehfui pri klavirju Frank Martin 18. Oddaja za najmlajše: 1 Vovk - M. Sah: «iFižcl v » su». Igra,o člani Rad. odra) 19.15 Sestanek s poslušalka*] - 21. Dramatizirana zgodba: Pregelj - J. Peterlin: «Gosp da Matije zadnji gost». Igra.’ člani RO - 22. Rimski Korsi kov: Šeherezada, simfoničf suita. NEDELJA: 9. Kmetijska o^litiČ daja - 13.30 Glasba po želji jn o - 17. Anton Leskovec: «Julld0 Pievnar», igra v 3 dejanjiher ^ n- Dl 21.15 Sibelius: .Simfonija št. ,t Ut O V ponedeljek se je končno vladnim ko- žanje clavkov’ ce obema ne bo delegacija sestala z misarjem, kateremu je obrazložila veliko nezadovoljstvo, ki je zavladalo v občini zaradi u-vedbe dodatnega davka na zem Ijiške dohodke ter obenem protestirala proti neznosnemu povišanju davčnega bremena. Toda dr. Paiamara jim je takoj odgovoril, da se tu ne da nič napraviti in da bo prefektura, kot lani, uradno odredila povi- ni in jih obdarile s slaščicami, red. ki so jo francoski kolo- kar je že tradicija. Pri Magdaleni pa je bila zvečer v proslavo dneva žena predstava z zabavnim kulturnim sporedom, ki je navdušil vse prisotne. Govorili sta tov. Jagoda in Neli Gattonar. Okrasitev grobov Še hi lahko naštevali krožke okrajev in vasi, ki so priredili uspele proslave, toda prostor nam žal tega ne dopušča. Ome. nimo naj le, da je 8. marec ponovno dokazal ugled in vpliv, ki ga ima Zveza demokratičnih žena med ženami vsega našega področja in ki ga jc zlasti čutiti ob Mednarodnem prazniku nialisli obsodili na smrt, ter resolucije za mir in proti raketnim izstreliščem. Zborovanje o aktualnih problemih Jutri, v nedeljo oh 11. uri zjutraj ho na trgu Bonomea na Greti javno zborovanje, ki ga priredi krajevna sekcija KPI. Tovariš Claudio Tonel bo govoril o aktualnih vprašanjih, kot je proces škofa iz Prala, odstranitev prof. Luzzato Fegiz iz Trgovinske zbornice in potreba po upravnih volitvah. uveljavila zakonskih določb. Kot vidimo so torej vsi protesti prizadetega prebivalstva bob v steno, kajti nad nami stoji komisarska oblast, ki lahko z eno potezo napravi to, kar ne bi hoteli storiti izvoljeni predstavniki ljudstva. Delegacija je tudi predložila vprašanje otvoritve otroškega vrtca v Ricmanjih, za katerega so prostori že pripravljeni. Vladni komisar je izjavil, da ho zadevo proučil, ker je nemogoče, da bi ostali prostori prazni, kar je dalo delegaciji vtis, da bo to vprašanje vendarle enkrat rešeno. Končno so predstavniki dolinske občine odločno protestirali zaradi gonje proti Slovencem in gonj" proti uvedbi dvojezičnosti. O razgovoru z vladnim komisarjem bo delegacija podrobneje poročala na seji občinskega sveta, ki ho v ponedeljek ob 18.30 in na kateri bo glavni predmet razprave letošnji občinski proračun. Obnovite osebne izkaznice! Zanimiva knjiga Na sedežu Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, uit. S. Nicolò 11, telefon 29.403, je na ogled knjiga Karla Gilzina «Potovanje proti daljnim svetovom» v italijan- .. . | ščini. Knjiga je bila izdana v Opozarjamo vse volivec, naj I c . . . , , • 1 . : Sovjetski zvezi pred dvema le- mwAn*,An.A « , n. moril >1 »11 J toma in odgovarja na razna Občni zbor Kmetijske zadruge se prepričajo, če jim morda ni zapadla ali ho v kratkem zapadla veljavnost osebne izkaznice. V tem primeru naj poskrbijo za njeno obnovitev, da ne bi imeli sitnosti v trenutku, ko bodo šli na volišče. Kot je znano, so osebne izkaznice po zakonu veljavne tri leta. Zahvala družine Laharnar Tovariš Henrik Laharnar se v svojem in v imenu svoje družine zahvaljuje vsem, ki so mu stali oh strani ob izgubi ljubljenega sinčka. Posebno se zahvaljuje mladini iz Križa, sekcijskemu in federalnemu komiteju ter zdravnikoma zakoncema Clementi, ki sta stenla kar je bilo v njunih močeh za rešitev malega PavcI- čka. vprašanja, ki si jih mnogi postavljajo odkar so bili izstreljeni sputnik! : kako bomo potovali na luno, ali bomo lahko živeli na planetih, kdo ho vozil vsemirske ladje, koliko časa bodo trajala potovanja, kako bodo poslovale vsemirske postaje. Knjiga stane 2..>0(1 lir in je opremljena s slikami v barvah. Kdor želi knjigo naročiti je naprošen, da se zglasi na sedežu Združenja. Javno zborovanje za mir Jutri, v nedeljo oh 10.30 bo na trgu Pestalozzi zborovanje Tržaškega odbora miru, na katerem bo Davide Pescatori govoril o potrebi nove zunanje politike za dobrobit Trsta. Predsedoval bo Giacomo Benini. PONEDELJEK: 13.30 Lahk^ , melodije - 19.15 Radijska Ufi ■ 1 verza: Zemlja kot planet» L 20.30 Cimarosa: «Tajna P°*V ka», opera v 2 dejanjih, v P k vem odmoru: . Sodobna knifSand ževnost in umetnost - 23. Radisi J treseno cvetje lirike. i^štet TOREK: 13.30 Glasba po ž<°»ajo ljah - 18.30 Pisani balončki i®è. Iz začarane1 police - 19.«L . Zdravniški vedeiž - 22. Qbls|« . niča tedna - 212.30 Prokofje' a i Simfonija v D Duru. SREDA: 13.30 Glasba po 8',. ijah - 18. Mozart: Koncert ?f. hi violino in orkester - 19.15 Sflllh la in vzgoja - 21. Mary ChaSf,del( «Harve.v», veseloigra v 3 dupelj ; nato orkester Seljak - Skal'jatn i ČETRTEK: 18.30 Sirimo omilile zorja - Znamke govore - 19.0 Radijska univerza - Tečaj o Rotjj0 kalnih samoupravah. - 22. Mfben strirano predavanje - Iz arhh j j j.. vov kriminalne vede - 22.1 * Beethoven: Prometejeva uve1 Zglc tura. ittioli PETEK: 13.30 Glasba po l*Ja z ljah - 19.15 Utrinki iz znanstvo sti in tehnike - 21. Umetno* ]£|) in prireditve v Trstu - 2Ì “ Dante Alighieri: Božanska kri. medija - 212:30 Čajkovski: Ko'j.-^ai cert št. 1 za klavir in ork. ajg* ‘ -A irti, u KINO k* 1 tv -- ---lo Opčine orni Ost ti Sobota, 15. marca: «Souve.nL. 11 cinerO1 i$°t sc .°ltio v'alde d’Italy»; barvni skop Rank film. Nedelja, 16. marca: se iponoV/**Ue Ponedeljek, t'7. marca: se P^Oci, novi. f°tia: Torek, 18. marca: «Bitka P^Og ] Rio La Plata» (La batt-tiar.j, iglia di Rio La Plata): vni Rank film. »k 1 Sreda, 19. marca: se ponovi. | i 11 Četrtek 20 mare»- =» An»»«1 »Jo , ti Četrtek, 20. marca: se pono',!č Prosek u Zo Sobota, 15. marca ab 19.31* L V «Trije mušketirji» (I V' u-moschettieri); barvni filf|s MGM. Nedelja, 16. «sni, marca ob 16. uf Oje se ponovi. Sreda, 19. marca ob 16. urtate «■Pionirji Alaske» (I pi1" nieri dell’Alasca); barv' film Universal. < nedeljo 9. marca se je vršil I ževali zadruge, če bi ta imela občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu, katerega na razpolago primerno prevozno sredstvo. Na ta način bi udeležilo precejšnje število čl a. | bilo vsaj deloma rešeno vprašanje tesnejše povezave in mož. Predsednik Markovič Alojz jc Opčinah priredile žene enotno j žena. Poleg proslav so žene te Partijski aktiv leja in federalne kontrolne komisije, ki sta pretresali vpra-ul. Madonnina partijski aktiv, ! sanje kandidatov in končno TT torek zvečer se je vršil dvorani Ljudskega doma kateremu je predsedoval tovariš Vidali. Na dnevnem redu jc bila priprava partile za volilno bitko. Tovarišica Weiss je govorila o važnosti delovnih načrtov, ki jih morajo sekcije sestaviti za volilno kampanjo ter nakazala razne dejavnosti in pobude, ki jih morajo sekcije razviti za okrepitev naše propagande, za organiziranje sedežev in določitev nalog, ki jih ho treba izvršiti na dan volitev. Zlasti je podčrtala važnost gospodarske konference tržaških komunistov, iz , katere bo izšel naš volilni program za Trst v okviru vsedržavnega programa Tovariš Pescatori je nato poročal o delu federalnega komi- predlagali več imen, glede katerih morajo partijske organi-zieje izraziti te dni svoje mišljenje s posvetovanji na zborovanjih, aktivih, sestankih komitejev itd. Tovariš Brusadin, od uprave «TUnità», je obrazložil poseben načrt, ki so ga sestavili voditelji partijskega dnevnika za povečanje razprodaje lista na našem področju. Tov. Vidali je v imenu federacije zagotovil, da se bodo tovariši potrudili za uspeh kampanje. mi množicami in važnost doprinosa mladih komunistov. V zaključku je tov. Vidali v kratkem orisal značilnosti vo. lilne vzporeditve raznih strank v Trstu in poudaril nujno potrebo, da v našem mestu, ki je prepuščeno na milost in nemilost komisarskim režimom, pospešimo bitko za demokracijo, proti zlorabam in totalitarni politiki klerikalcev. Podčrtpl jc važnost delovanja sekcij med raznimi sloji prebivalstva ter pozval tovariše naj se mobilizirajo za uspeh nabiranja prispevkov v volilni sklad. Tovariš Vidali jt- na koncu ugoto- Sledila je diskusija, v kateri vil, da vsa partija pričakuje so številni tovariši govorili o velik doprinos tržaških komu-izkušnjah posameznih sekcij nistov v tej volilni bitki, ki bo In iznesli nekatere dobre pred- morala dati novo vlado, katera loge. Zlasti je bila poudarjena važnost delovanja med ženski- bo znala dokončno rešiti tudi pereče tržaške probleme. podal v svojem poročilu moralno in finančno stanje zadruge. Iz poročila je razvidno, da se je ustanova v letu 1957 utrdila bodisi iz moralnega kot iz gospodarskega in finančnega vi. dika. To izboljšanje je pripisati vedno večji zavesti našega kmeta, ki vidi v zadrugi svojo trgovino. Čisti dobiček ni bil dosti večji od lanskega, čeprav se jc obratovanje v letu 1957 precej povečalo. To pa zaradi lega, ker je upravni odbor skrbel predvsem za to, da zniža cene in nudi čim boljša semena in druge predmete, ki jih naši kmetje potrebujejo. V lej smeri je zadruga — tudi s pomo, čjo strokovnjakov izven zadruge — precej napravila, posebno kar se tiče semen za našega vrtnarja, ki predstavlja na Tržaškem eno izmed najvažnejših panog kmetijstva. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se v zadrugi poslužujejo tudi kmetovalci, ki so oddaljeni od centra. To pa jc zasluga požrtvovalnih odbornikov, ki se trudijo za čim tesnejšo povezavo vsakega kmeta z zadrugo. Mnenje upravnega odbora je, da bi se kmetovalci še laže poslu- nosti nakupa v zadrugi. S tem predlogom so sc vsi navzoči strinjali in bo dolžnost upravnega odbora, da predlog resno pretrese in uresniči. Predsednik je tudi pojasnil, da so med podobnimi zadrugami v Tržiču, Gradiški, Krminu in Gorici vedno tesnejši stiki za kolektivni nakup vseh potrebščin za zadrugo. Tudi kar se tiče strojev je zadruga poučena o cenah in kvalitetah in zato dobi vsak kmet lahko pri njej vsa potrebna pojasnila in ima tudi možnost, da si nabavi vsak stroj s pomočjo zadruge. V okviru obmejnega prometa, je zadruga začela žc delovati in si prizadeva, da se čim bolj po. veže na trgdvski osnovi z Jugoslavijo. Z Zadružno zvezo Italije, ki ima svoj trgovski sedež v Bologni, je tudi najtesneje povezana in to ji pripomore, da pozna dnevne cene in vse, kar je najbolj važno pri kvaliteti blaga. Sledila je živahna diskusija, v katero je poseglo več prisotnih članov, ki so iznesli konkretne predloge za izboljšanje zadružniškega delovanja. Nekateri člani so se zanimali, če ob. staja nevarnost, da bi morali v primeru likvidacije zadruge oni, kot člani, jamčiti tudi s svojim imetjem. Predsednik je povedal, da vsak član odgovarja le s svojim deležem, ki znaša 500 lir in govorica, ki jo verjetno širijo ljudje katerim zadružništvo ni po volji, nima nobene podlage. Občni zbor oh svojem za- Poročilo o obisku delegacije K P SZ (Nadaljevanje s 1. strani) izmenjavi; informacij in rednega proučevanja delovnih iz-ključku apelira na kmete, naj , ku5enj obeh partij preko iz. se v lastnem interesu poslužuje, jo zadruge, kajti zadruga jim bo v bodoče lahko nudila ne samo ekonomsko (v nižjih cenah), temveč tudi strokovno pomoč v njihovem gospodarstvu. Novo vodstvo zadruge jc takole sestavljeno; upravni odbor: Markovič Alojz iz Nabrežine, Kodrič Dušan od Sv. Ane, Krizmančič Ivan iz Bazovice, Grbec Marij Iz Trsta, Grilanc Alojz s Proseka, Giacomin Na-zario iz Milj, Starc Josip iz Kontovela, Škerlj Miro in Mar. sič Ivan iz S. M. M. spodnje ; nadzorni odbor: Čač Ivan iz Skednja, Bukavec Ivan iz Trsta, Čok Karel iz Lonjerja ; namestniki : Crevatin Peter iz Milj in Ferluga Rudolf iz Trsta. Občnemu zboni je prinesel pozdrav tajnik koordinacijskega odbora Zveze, malih posestnikov in Kmečke zveze. Marij Grbec. Zaključni podatki bilance 31. 12. 1957: aktiva 5,608.927, pasiva 5,214.569, čisti dobiček 394.358 lir. menjave delegacij, publikacij in v drugih oblikah, ki se bodo pokazale kot najbolj pri- Delegacija KPI je izrazila delegaciji KP SZ odkritosrčna in globoka čustva ljubezni, solidarnosti in simpatije, ki jih gojijo italijanski komunisti in 1 občudovanje delovni ljudje do Komunistične partije Sovjetske zveze, velike revolucionarne sile, ki je z zmago Oktobra odprla človeštvu novo pot in vedno koraka na čelu velikega gibanja za socialistično preobrazbo sveta ; in do narodov Sovjetske zveze, ki so najmogočnejši branik miru. Italijanski komunisti niso pozabili odločilnega doprinosa Sovjetske zveze za likvidacijo fašističnega trinoštva in niso pozabili, da je ZSSR že od marca 1944 prva postavila prijateljske odnose z Italijo, kot suvereno državo. Italijanski ko. munisti vidijo v Sovjetski zvezi veliko deželo, ki si res prizadeva da bi pomagala Italiji na snosli in napredka. Italijanski komunisti smatrajo te bratske vezi s Sovjetsko zvezo, kot moč delavskega razreda in vseh, ki se v Italiji borijo za demokracijo, mir in socializem. Delegacija KP SZ je izrazila CK KPI. komunistom in italijanskemu delovnemu ljudstvu hvaležnost za prisrčno gosto-ljubnost in je podčrtala veliko, Iskreno simpatijo sovjetskih na-rodov do italijanskega naroda, za to kar pred- Ustanovitev a filatelistične sekcije Italija-ZSSR ti *^ds, Uti. Pokrajinsko Združenje til turne stike s Sovjetsko z'«alj; zo v Trstu, ul. S. Nicolò Lel obvešča članstvo, da se je ve stavlja Italija v zgodovini kulture, umetnosti, človeške civilizacije; podčrtala je zanimanje za plemenite borbe italijanskega naroda za njegovo svobodo in neodvisnost. Narodi Sovjetske zveze iskreno stremijo po izboljšanju odnosov z Italijo, razvoju gospodarskih in kulturnih izmenjav, sodelovanju v interesu miru. na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Delegaciji obeh partij sta prepričani, da bodo medsebojna srečanja in stiki služili utr. dilvi stvari prijateljstva in medsebojnega razumevanja med narodi obeh dežel. Za to stvar bodo še nadalje delali in se na sekcija. X odstvo naproša ki se zanimajo za to panol delovanja, naj se zglasijo na dežu, vsak dan od 10. do ki in od 17. do 19. ure. Izlet mladine v Pieve di Cadore 'aše li » * *kci s