^eije - skladišče
D-Per
159/1982
informator
enje enje enje » enje gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št.58,—Leto XVII,—Titovo Velenje, 9. 12. 1982
IZ DSSS V PROIZVODNJO
ODPRAVLJANJE OZKEGA GRLA
V tozdu Kuhalni aparati opravljajo razrez pločevine za vse tozde naše delovne organizacije, pri čemer se srečujejo s številnimi problemi. V zadnjem času prihaja namreč od dobaviteljev le pločevina v ploščah namesto v kolobarjih in tako postaja razrez pločevine ozko grlo proizvodnega procesa. V tozdu Kuhalni aparati delajo sicer na razrezu pločevine v treh izmenah, vendar jim delavcev za to delo primanjkuje in tako so se v delovni skupnosti skupnih služb Gorenja TGO odločili, da s svojim delom neposredno pomagajo in tako prispevajo k nemoteni proizvodnji. S solidarnim in z zavestnim vključevanjem proizvod-
no delo se bodo tako tudi bolje spoznali z deli in nalogami neposredne proizvodnje, hkrati pa pomagali odpravljati ozko grlo razreza pločevine.
Nekateri iz DSSS Gorenje TGO so pri razrezu že delali. V dodatno delo se delavci skupnih služb vključujejo v tretji izmeni, še prej pa jih Služba varstva pri delu seznani z varnim delom na Škarjah, seveda ne gre tudi brez zaščitnih sredstev in pomagal, s katerimi jih opremi mojster v prirezovalnici. V kadrovski operativi so pripravili tudi poseben razpored dela in nekateri so pri Škarjah že delali. Odziv na to solidarnostno akcijo je izjemen, kar dokazuje, da se delavci v DSSS s konkretnim zgledom vključujejo v reševanje težav v proizvodnji.
OBISK V BIHAČU
V počastitev 40-letnice I. zasedanja AVNOJ v Bihaču je delovišče in poslovne prostore Delovne organizacije v izgradnji — Tovarno hladilnih aparatov v Bihaču - obiskala delegacija, v kateri so bili Vinko Hafner, dr. Anton Vratuša in Jože Šušmel. Predstavniki republiških družbenopolitičnih organizacij so se ob obisku seznanili z dosedanjim delom pri realizaciji projekta in z organizacijo vodenja programa ter o vlogi ustanovitelja in delovne organizacije v ustanavljanju. Zanimali so se za nadaljnji razvoj tega projekta in mu izrazili vso podporo ter zavezali vse udeležence pri izpopolnjevanju njihovih obvez.
Esad Mujakič
Esad Mujakič je goste seznanil s potekom del pri izgradnji nove tovarne Gorenja v BiH.
OBNOVITEV
STROJA
MIRAMONDI
ali
Kako so vzdrževalci delovno praznovali Dan republike
Že pred dvema letoma je na liniji za izdelavo ohišja pralnih strojev začelo prihajati do zastojev, ki so ovirali nemoteno proizvodnjo v tozdu Pralna tehnika in povzročali stalno skrb delavcem tozda Vzdrževanje. Pomanjkanje dokumentacije je popravila še dodatno oviralo, zastoji so postajali vedno daljši, pojavljale so se številne druge okvare, prihajalo je do mečkanja in lomljenja pločevine in tako so konec letošnjega avgusta morali delati kar dvanajst ur,da so stroj ponovno kolikor toliko ponovno usposobili. In, če vemo, kako dragocena je vsaka ura, ki v proizvodnji izpade, nam tudi ni težko izračunati, kako velik izpad dohodka je to pomenilo za delavce tozda Pralna tehnika.
V	Vzdrževanju niso stali križem rok. Jože Jan, elektro tehnik, tehnolog v tem tozdu, je začel ob svojem rednem delu pripravljati novo dokumentacijo, začeli so pripravljati delo za montažo.
V	tozdu Pralna tehnika so si napravili manjšo zalogo pločevine in tako so v petek, 24. novembra,
zvečer ustavili proizvodnjo na dotrajanem stroju in ga začeli obnavljati. Ponoči so odstranili instalacijo, v soboto zjutraj pa so začeli z montažo. V stroj so vgradili relejno tehniko, ki je bila večinoma iz domačega materiala. Skupina 15 delavcev je delala tako vse praznične dni zagnano, tudi po dvanajst ur, včasih so pozabili tudi na kosilo in uspelo jim je že 29. novembra končati delo. Zadnji praznični dan so le še preizkušali, sinhronizirali operacije in v sredo je stekla že normalna proizvodnja.
Tako, na kratko, lahko opišemo delo, ki se je začelo že pred meseci in v katerega so delavci Vzdrževanja vložili ves svoj trud in znanje, pri čemer sta jim v veliki meri pomagala tudi oba strojnika, Roman Vauh in Marko Jako-povič. Na delo so se vozili iz raz-
Strojnik Marko Jakopovič lahko sedaj vodi stroj z enega komandnega mesta. Prej so bile komande na vsaki strani 20 metrov dolge delovne linije.
'ličnih krajev, tudi iz Vitanja in Prebolda, in med prazniki skupaj opravili 760 delovnih ur. Verjetno bo kdo med bralci začel sedaj preračunavati, koliko so zaslužili, pa nikar ne hitite s tem. Ne smemo namreč pozabiti, da so uspeli z lastnim znanjem, domačimi materiali popraviti ključni stroj, brez katerega obstane proizvodnja v našem največjem tozdu. Obdelovalno linijo, elektro dele za krmiljenje, hidravliko so obnovili v dneh, ko je večina med nami doma, v krogu svoje družine, praznovala naš največji praznik.
Pa vzdrževalcem, delavcem Vzdrževalnega obrata I, ni žal. Zavest, da si napravil nekaj trajnega, pri tem pa prihranil delovni organizaciji veliko denarja, delavcem pa omogočil proizvodnjo, ki prinaša dohodek in s tem več kruha, je prav gotovo pomembnejša od lenobno preživetih praznikov. Nenazadnje pa prav takšne, imenujemo jih kar delovne zmage, najbolj utrjujejo naše gospodarstvo in s tem tudi naš socialistični samoupravni sistem, na katerem je naša družba zgrajena.
Tekst: B. G.
Foto: H. J.
Na spodnji fotografiji: Darko Pergovnik, Stanislav Kovač in Marjan Pesjak so bili poleg Jožeta Jana, Emila Juršiča, Ivana Spasiča, Antona Krenkerja, Mirana Zabukovnika, Zlatka Lušenca, Romana Banovška, Leopolda Kovšeta, Andreja Ravljena, Jožeta Kuglerja, Feliksa Dokla, Marjana Pesjaka in Branka Pogladiča v skupini vzdrževalcev, ki je med prazniki delala na obnovi 14 let starega Miramondija
Jože Jan ob razdelilni plošči, v katero je vložil veliko svojega znanja in izkušenj.
NADALJNJE PRIJAVE INVENTIVNIH PREDLOGOV
6. Poenotenje profilov L + D AEG + U 586 600 program — Branko Amon, 7. Odvečni nosilec na grelni plošči — Branko Drev, 8. Sprememba vijaka na ozemljitvi čelne plošče, prej vijak 4x15 sedaj vijak 4x10 — Branimir Drev, 9. Preoblikovanje AL cevi v plinski armaturi 500 program in armaturi super plin 2 — Marija Gros, Pavla Stančin, 10. Premestitev priključne sponke iz nižjega v višji položaj za 0,5 m — Alojz Leskovšek, 11. Sprememba blendiranja kovic na ploščice — Cilka Povh, 12. Sprememba nosilne letve, čelne plošče — Peter Klug, 13. Izločanje distančnika montažne plošče iz proizvodnje — Silvo Blagovič, 14. Pritrjevanje venturija na plinsko armaturo 600 program s samoreznim vijakom namesto z vijakom M 4 — Silvo Blagovič, 1 5. Sprememba razbreme-nilca kabla — Slobodan Ilič , 16. Pritrditev kabelskega seta brez dodatne montaže U profila — Jože Pogorelčnik, 17. Sprememba nosilcev grelca — Jože Pogorelčnik, 18. Izločitev robnika pokrova (nadomestitev z manjšim) — Marija Bro-dej, 19. Sprememba montaže tečaja pokrova (izločitev pritrdilne ploščice) — Marija Brodej, 20. Skrajšati vijake na grelcih od 20 mm na 15 mm — Anton Reberčnik, 21. Sprememba pritrjevanja sigme na nosilno pločevino — Anton Rebernik, 22. Pritrditev nosilne pločevine samo z dvema vijakoma namesto s štirimi na 500 programu — Agata Mance,
23. Sprememba ciklopiranja — Marjan Hrovat, 24. Vračanje kartonske embalaže proizvajalcu cevnih grelcev (Magnohrom, Rade Končar, ETA) — Branko Mešter, 25. Lakiranje pokrova predala štedilnika — Franc Višnjar, 26. Lakiranje zgornjega pokrova štedilnika — Franc Višnjar, 27. Sprememba na košarah na flovvinku, transport zadnje stene za omarico od KS 401. Transport se vrši ročno in se prelaga preko trakov ročno — Anton Reberčnik, 28. Tehnološka izboljšava nastavitve elektro vžiga na vseh plinskih in kombiniranih štedilnikih — Anton Reberčnik, 29. Odstranitev ščitnika elektro motorja na vseh štedilnikih 600 prog — Anton Reberčnik, 30. Sprememba ozemljitve skeleta na vseh štedilnikih 600 program - Reberčnik Anton, 31. Predlog: naj bi ugašali luči, ventilatorje itd. med prazniki, ob sobotah in nedeljah, pa tudi ponoči. Lahko bi jih ugasili tudi med malico — nekatere. Zato naj bi bil odgovoren dežurni električar ali pečar — Olga Kovač, 32. Predlog — kartonske škatle, ščitnike in podobno, kar spada sedaj med škart, razrezati na določene mere za razne ščitnike, ki bi jih lahko uporabljali. Zdaj gre vse to v škart in je neuporaben, čeprav bi jih lahko uporabili -Olga Kovač, 33. Predlog — odstraniti pri letvah malo leseno letvico, ki pride zgoraj. Pri nekaterih tipih (pacific, super) jih tudi ni — Olga Kovač, 34. Predlog — ščitnik predala zamenjati z manjšim ščitnikom, kot je pri 600 programu, saj ščiti letve ob straneh (vogalnik) iz stiropora - Nežka Rizmal, 35. Predlog — pri štedilnikih, ki so za domači trg, ne bi dajali stiropora, kot pri super štedilniku, saj ga dovolj ščiti lesen pokrov — Nežka Rizmal, 36. Spremenjena sprednja vezna letev — Jože Kolenc, 37. Spremenjena vodila pekve — Jože Kolenc, 38. Spremenjena vodila tečaja montažne plošče — Jože Kolenc, 39. Ugašanje razsvetljave v času malice, ugašanje stiskalnic v času malice — Jože Verdev, 40. Lopatica za
mešanje emajla — grebljica — Jože Golčman,41. Naprava (šipka železna) za usmerjanje pečice v kad za o maka nje (pečica 600) — Ivan Sedovnik, 42. Sprememba montaže drsnikov na podstavku — Jože Pogorelčnik, 43. Sprememba montaže drsnika na posodi predala — Jože Pogorelčnik, 44. Sprememba vijačenja podstavka — Jože Pogorelčnik, 45. Sprememba montaže vžigalne naprave — Branimir Drev, 46. Sprememba na vmesni steni štedilnikov — nosilec vžigalne naprave — Jože Pogorelčnik, 47. Valjčna proga v predmontaži štedilnika — Kristavčnik Slavko, 48. Tehnološka rešitev — menjava operacije na tekočem traku — Branimir Drev, 49. Sprememba napisne tablice — kovinske — Branimir Drev.
AKCIJE V TREH TOZDIH
Najprej so imeli akcijo ,,Predlagaj nekaj koristnega" v tozdu Pralna tehnika, kjer je bil uspeh zelo dober. Veliko prijav, kot vidimo iz današnjega prispevka, je sedaj tudi v tozdu Štedilniki. Po zadnjih poročilih, ki prihajajo iz tozda Kuhalni aparati, je tudi pri njih zanimanje vse večje. Množična inventivna dejavnost se vse bolj širi in to je prispevek k stabilizaciji.
V tozdu Pralna tehnika so številni delavci sami predlagali marsikaj koristnega.
NAŠ POGOVOR
Poročali smo že o tem, da je Gorenje podpisalo pogodbo o prodaji 2000 kompresorjev za Kitajsko ter nadaljnjih možnostih sodelovanja s to daljno deželo. Ob tej priložnosti je bil na obisku v Gorenju tudi dopisnik kitajskega časopisa Ren Min Ribao (Žen Min Žibao) Nuang Bingjun, ki je v Jugoslaviji tri leta in živi v Beogradu.
Kitajskega dopisnika je v Gorenju zanimala predvsem proizvodnja, zato si jo je tudi z zanimanjem ogledal. Po ogledu tovarne je bil tudi na kratkem pogovoru v našem uredništvu.
O svojih vtisih je povedal: „V Jugoslaviji sem si ogledal tovarno Obod v Cetinju in v primerjavi z njo je Gorenje pravi gigant. Resnično tako velike tovarne na enem mestu še nisem videi in mislim, da je ni enake tudi na Kitajskem. Prav tako je zanimivo, da dela pri vas veliko žensk, in vidim, da delajo zelo
dobro. Delajo velika dela, težka, prav gotovo delajo z velikim entuziaz-mom. Zgradili ste veliko tovarno zunaj večji industrijskih centrov in tudi to je zanimivo. V povezavi z rudnikom pa je to tudi izredno lepo mesto, ki nosi ime po tovarišu Titu. "
Ko je pozitivno govoril o tem, kar je v nekaj urah opazil, ni mogel tudi mimo priznanja, da smo tudi na tehnološkem področju dosegli velik napredek, skokovit razvoj.
„Upam, da bo k nadaljnjemu razvoju tehnologije na Kitajskem prispevalo tudi sodelovanje z Gorenjem, od koder bomo najprej dobili kompresorje za hladilnike. Pospešeno smo na Kitajskem začeli s proizvodnjo bele tehnike pred dvema letoma, zato se še vedno odpirajo široke možnosti za krepitev pomoči in sodelovanja na tem področju."
Gotovo je dopisnik pekinškega časopisa, ki izhaja v nakladi 6 milijonov izvodov, dobil v Gorenju dovolj informacij, spoznal in predvsem videl proizvodnjo, kjer se mu je delo še posebej vtisnilo v spomin. Že to, da je izbral med našim bogatim fotografskim arhivom predvsem motive iz proizvodnje, največ z velikim delavnim prispevkom žensk, priča o tem.
INVALIDSKI ŠPORT
PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM V SEDEČI ODBOJKI NA RAVNAH
Na Ravnah na Koroškem bo v nedeljo, 11. decembra 1982, državno prvenstvo invalidov v sedeči odbojki. Nastopilo bo šest reprezentanc, in sicer Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Srbije, Makedonije, Vojvodine in Slovenije.
Za razvoj tega športa je bila nedvomno pomembna olim-piada leta 1980 na Nizozemskem, kjer je naša reprezentanca osvojila tretje mesto. V dveh letih se je šport izredno razmahnil še posebej v Sloveniji, kjer uspešno deluje šest društev, in sicer IŠD Olimpija iz Ljubljane, ŠDI Samorastnik z Raven na Koroškem, ZUIM Kamnik, Murska Sobota, Borec iz Kranja in Dl Titovo Velenje, v kateri nastopa nekaj naših sodelavcev.
Tudi v reprezentanci Slovenije je naš sodelavec Jože Zajc, tehnični vodja Jože Angelo in pomočnik trenerja Branko Zajc.
"Glede na to, da smo letos imeli turnirje za republiško prvenstvo izredno dobro organizirane, pa tudi na število prekaljenih reprezentantov, sem prepričan, da bomo igrali v zaključnem delu turnirja na Ravnah!" meni Jože Angelo.
Sedeča odbojka je dobila svoje mesto in številni privrženci tega lepega športa, s katerim se lahko ukvarjajo domala vsi invalidi, bodo prišli na svoj račun v nedeljo na Ravnah. Turnir za državno prvenstvo bo kakovosten in lahko bo-
mo videli lepe igre, borbenost in velikanske sposobnosti predvsem članov državne reprezentance in tudi tistih, ki že posegajo po državnem dresu. Teh pa v ekipah slovenskih društev ni malo in tudi v našem kolektivu so!
MILANU
V
SLOVO
Pred mesecem dni je nenadna smrt iztrgala iz naših vrst sodelavca, prekinila se je življenjska pot Milana RAČIČA. Milan, ki se je rodil 28. februarja 1932, se je v tozdu Plastika zaposlil 1969 in mu ostal zvest vse do svoje prerane smrti.
Delal je na različnih delovnih mestih. Vsi smo ga cenili in imeli radi tako kot je imel rad nas in svoje delo tudi Milan. Kljub svojemu vedno slabšemu zdravstvenemu stanju, si je vedno prizadeval pri delu v naši temeljni organizaciji in tako pripomogel k uresničevanju naših skupnih ciljev.
Za Milanom je ostala praznina, spomin nanj pa bo še dolgo živ v nas, zato njegovi ženi Ivanki, delavki . tozda Štedilniki, in hčerkama Mileni in Silvi izrekamo naše iskreno sožalje.
Sodelavci
Šport in rekreacija
Urnik koriščenja športnih objektov
DAN	URA	OBJEKT	AKTIVNOST
18.00-21.00 *	16.00-20.00 ->	16.00-20.00 18.00-19.00 O	9.00-20.30 ^	18.30-20.30 O	15.30-17.00 a	19.-20.30	Kegljišče TEŠ Šoštanj OŠ Bratov Mravljak — mala tel. OŠ Bratov Mravljak — velika tel. Telov. centra sred. šol Črnomelj Bazen Titovo Velenje Bazen Titovo Velenje Strelišče SD MROŽ Telov. OŠ Veljka Vlahoviča	Kegljanje Namizni tenis Igre z žogo Rekreacija Plavanje Savna Streljanje z zračno puško Košarka
18.00-21.00 Ar	18.00-19.30 £	9.00-20.30 O	15.30-17.00 A	19.00-22.00	Rdeča dvorana OŠ Mislinja Bazen Titovo Velenje Tel. OŠ XIV. div. Titovo Velenje Kegljišče REK Titovo Velenje	Namizni tenis, badminton Rekreacija Rekreacija Rekreacija Kegljanje
19.30-	22.00 18.00-21.00 9.00-	20.30 18.30-	20.30 ef"	18.00-20.00 19.00-	21.00	Rdeča dvorana Rdeča dvorana Bazen Titovo Velenje Bazen Titovo Velenje Kegljišče REK Titovo Velenje Telov. OŠ Bratov Letonja Š/P	Igre z žogo Nam. tenis, badmint. Plavanje Savna Kegljanje ženske Rekreacija
v 18.00-21.00 & 18.00-20.00 9.00-	20.30 19.00-	22.00	Rdeča dvorana OŠ A. A. Pesje Bazen Titovo Velenje Kegljišče REK Titovo Velenje	Namizni tenis, badminton Igre z žogo Plavanje Kegljanje
16.00-18.00 Ar	18.00-20.00 a?	18.00-19.30 «/	9.00-20.30 17.00-21.00	Kegljišče Mozirje Kegljišče Mozirje OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje Bazen Titovo Velenje Šahov, prostor v Domu učencev	Kegljanje — TOZD Gradbeni el. Kegljanje - TOZD MGA Rekreacija za invalide Plavanje Prosto in org. šahir.
8.00-20.30 /	Bazen Titovo Velenje	Plavanje
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Štane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1 /72 z dne, 23. 1. 1974.
TRETJE MESTO ZA VETERANKE ŽRK GORENJE
Veteranke ženskega rokometnega kluba Gorenje so pred časom naslovnile prošnjo za pomoč tudi na sindikat v Gorenju TGO. Izvršni odbor konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO jim je sredstva odobril in veteranke so v enotnih dresih z napisom Gorenje odpotovale na tradicionalno državno prvenstvo veterinarskih moških in ženskih rokometnih ekip. To prvenstvo veteranov je tradicionalno srečanje oziroma turnir, ki ga ob Dnevu republike organizirajo v Umagu. Seveda ne gre za pravo državno prvenstvo, vendar pa je to zelo borbeno, športno srečanje rokometašic in rokometašev, ki so temu športu ostali zvesti tudi potem, ko so nehali aktivno tekmovati v svojih klubih. In, čeprav ne gre za tekmovanje ekip v rednem sistemu lig, so bila srečanja kvalitetna, predvsem pa borbena in športna. Zato veterankam ženskega rokometnega kluba Gorenje, ki so na turnirju osvojile tretje mesto, še enkrat čestitamo in upamo, da je k njihovem rezultatu pripomogla tudi naša pomoč.
jom
PRVENSTVO GORENJA V KEGLJANJU ZA LETO 1982
Tekmovanje bo ekipno in posamezno v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah. Registrirani kegljači tekmujejo v kat. "A".
Pričetek prvenstva bo v ponedeljek, 13. decembra ob 15. uri na kegljišču TEŠ Šoštanj.
Za posamezno uvrstitev od 1. do 8. mesta se bo pomerilo po 8 najboljših iz prvega dela tekmovanja v vseh kategorijah. Izvajalec tekmovanja je kegljaški klub Šoštanj.
Popolne pismene prijave z navedbo ekipe, imena in priimka, letnice rojstva tekmovalca sprejemamo v pisarni službe do srede, 8. decembra 1982 do 12. ure. Naknadnih prijav ne bo možno upoštevati. V prijavi posebej označite registrirane moške tekmovalce starejše od 30 let.
Vsi tekmovalci nastopajo v copatah.
Po tri najboljše ekipe v moški in ženski konkurenci ter posamezniki v vseh kategorijah bodo nagrajeni.
Poimenski urnik tekmovanja prejmete v petek, 10. 12. 1982. Razpored bo objavljen tudi na oglasni deski službe v Gostinski enoti.
RAZPIS ZENSKE IN MOŠKE NAMIZNOTENIŠKE LIGE GORENJA ZA LETO 1983
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost organizira ligo v namiznem tenisu za ekipe DO, TOZD, DSSS in služb Gorenja.
Predviden pričetek lige moških ekip bo v torek 11. januarja 1983 ženske lige pa v četrtek, 13. januarja 1983.
Moška ekipa šteje 3 člane in najmanj 3 rezerve.
Tekmuje se po "swaytling cup" sistemu do pet dobljenih iger. V ženski ekipi sta 2 članici in najmanj 2 rezervi.
Tekmuje se po "corbillon cup" sistemu do treh dobljenih iger. Število ekip in rezerv ni omejeno. Priporočamo vam, da prijavite čimveč rezervnih igralcev, da ne bo nepredvidenih težav pri sestavi ekipe.
Pismene prijave ekip oddajte v pisarni službe za rekreativno in kulturno dejavnost do ponedeljka, 27. decembra 1982.
Nagrade: prvouvrščena moška in ženska ekipa prejme pokal, po tri najboljše ekipe v obeh konkurencah pa diplome in po šest oziroma štiri medalje.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VABI NA PRIREDITVE V DECEMBRU
V	petek in soboto, 17. in 18. decembra, obakrat ob 19.30, bo v cerkvi Sv. Martina v Titovem Velenju (Šmartno) koncert SLOVENSKEGA OKTETA in organista HUBERTA BERGANTA. Na sporedu so renesančne, baročne, pravoslavne, liturgične in črnske duhovne pesmi ter skladbe za orgle solo in orgle s petjem. Za vsak koncert bo zagotovljenih 300 sedežev.
V	četrtek, 23. decembra, ob 18.00, bodo v razstavnih prostorih knjižnice v Titovem Velenju, odprli RAZSTAVO OTROŠKIH RISB na temo pravljic, ki jih otroci najrajši berejo in upodabljajo. Ob odprtju razstave bo kulturni program ob novoletni jelki. Razstava bo odprta do 6. januarja 1983, vsak dan od 9.00 do 18.00, v soboto do 13.00.
Vsako sredo ob 16.00 so v knjižnici v Titovem Velenju ure pravljic za otroke v starosti 5, 6 in 7 let.
Knjige med delavci Gorenja
Prodajna razstava Državne založbe
Prihodnji teden, 14., 15. in 16. decembra, bo v naši jedilnici prodajna razstava Državne založbe. V času dopoldanske in popoldanske malice ter kosila si boste tako lahko ogledali bogat izbor knjig, ki jih ta založba izdaja. Vsako od dvanajstih književnih zbirk pa boste lahko tudi kupili oziroma jo po ugodni ceni naročili, ob tem pa vam bo založba poklonila tudi darilne knjige. Knjižne zbirke so urejene tematsko in med njimi boste našli dela sodobne slovenske proze in poezije ter izbrano prevodno literaturo, biografije, spomine, zdravstvene priročnike in sodobne romane, ki so v zadnjih letih vznemirili bralce po vsem svetu. Vsaki zbirki je dodan še velik izbor darilnih knjig, ki jih dobite skupaj z določeno zbirko brezplačno. Zbirke lahko plačate v desetih mesečnih obrokih, prvi obrok pa morate poravnati ob naročilu.
Tudi če se boste odločili le za posamezne knjige iz razstavljenih zbirk, za darilno knjigo ne boste prikrajšani.
Na razstavi si boste lahko poleg književnih zbirk Nova proza, Živi pesniki. Tuja proza, Modra ptica, Tuja poezija, Literarna teorija, kritika in zgodovina. Zgodovinska dela, Neuvrščeni, Vzgoja — Šolstvo — Izobraževanje, Zdravstvo, Filozofija — Psihologija in Biografije — Spomini, ogledali tudi bogat izbor družboslovne literature. Naj omenimo le najnovejšo delo TITO — življenje in delo, v kateri avtorja Stanojevič in Markovič osvetljujeta življenje in delo Josipa Broza Tita, vizionarja, revolucionarja, marksista in borca. V tem izboru so tudi številna dela Edvarda Kardelja in izbor iz del Josipa Broza Tita.
Izkoristite torej ugodno priložnost, oglejte si bogat založniški program Državne založbe ter se odločite za nakup knjig in knjižnih zbirk po zelo dostopnih cenah, z možnostjo desetmesečnega obročnega odplačevanja, pri čemer dobite tudi posebno zbirko darilnih knjig.