Letališče Moškanjci pri Ptuju 3. september www.polimaraton.si NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE lasnih straneh. Po mestni občini Ptuj «Cilj je jasen: nov arheološki muzej O Stran 21 :im ■ r- Ptuj, petek, 10. junija 2011 letnik LXIV • št. 44 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 V Štajerski Spodnje Podravje • Začetek selitve depojev RADIOPTUJ 89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si Prvi zametki novega arheološkega muzeja Ob koncu maja se je začela selitev depojev iz nekdanjega dominikanskega samostana v pritličje nekdanje upravne stavbe Kmetijskega kombinata na Muzejskem trgu, ki jo je za potrebe novega ptujskega arheološkega muzeja pridobila MO Ptuj. W c T? , gremo Wna počitnic« ■ V prvi fazi gre za adaptacijo pritličnih prostorov za arheološke depoje, kjer bo v celoti za te namene dvakrat več prostora kot v nekdanjem dominikanskem samostanu, je povedal vodja selitve arheolog Ivan Žižek. Ptujska arheologija bo končno dobila urejene depoje, saj jih doslej ni imela. Kot poudarja Aleš Arih, direktor PM Ptuj-Ormož (na fotografiji z Ivanom Žižkom in arheologinjo Aleksandro Ne-storovič), je zelo pomembno, da se nadaljujejo raziskave v dominikanskem samostanu kot najpomembnejšem tovrstnem kulturnem spomeniku v Sloveniji. Vse kaže, da je bil ves vihar, ki se je ustvaril okrog projekta kulturno-kongresne dvorane v dominikanskem samostanu in ob selitvi arheologije oziroma o novem ptujskem arheološkem muzeju potreben, da so se tako na Ptuju kot v državi začeli zavedati, da gre za izjemno arheološko in kulturno dediščino, ki ni samo ptujska in ki ne prenese površnih rešitev. MG Foto: Črtomir Goznik V torek priloga | Videm • Kje bo potekal daljnovod Nogomet • »Zal nam uprava ni sledila!« O Stran 15 Soglasno proti predvideni trasi Videmska občinska dvorana je bil v torek zvečer ob uri javne razgrnitve načrtovane trase daljnovoda Cirkovce-Pince polna do zadnjega sedeža. Predstavljavcem državnega projekta - predstavnikom okoljskega ministrstva, podjetja ELES in izdelovalcu načrta - pa je bilo v nekaj trenutkih jasno, da privolitve načrtovani trasi ne bo. Razprava se je začela z uvodnim pozdravom župana Friderika Bračiča, ki je že takoj dal vedeti, koliko je ura: „Vi-dite, da se je zbralo ogromno ljudi, in pojasniti nam bo treba, zakaj niste upoštevali pri trasi daljnovoda niti enega mnenja, niti ene pripombe, ki so bile podane na zadnjem srečanju pred letom in pol! Upam, da bo današnji dialog korekten in bolj koristen ter da bomo naši rešitev, sprejemljivo za vse." Potem je Jana Kovač iz podjetja ZEV Murska Sobota, ki pripravlja državni prostorski načrt za traso daljnovoda, po- drobno razložila vse pripombe, ki so bile dane pred letom in pol, ter hkrati navajala razloge, zakaj niso bile upoštevane. Bistveno dejstvo je bilo točno to, kar je povedal že Bračič; nobena predlagana severnejša trasa, ki je za obča- ne Vidma sprejemljivejša, ni bila sprejeta, prav tako ni bila niti malo spremenjena nezaželena sedanja trasa, ki seka naselje Pobrežje in se nato vije malo po Šturmovcih do Nove vasi v Markovcih. O Stran 2 Kidričevo • Iniciativa opozarja Za sanacijo, a po predpisih V Nestrankarskem gibanju za Kidričevo pozdravljajo načrte za sanacijo gramoznic, a naj poteka ■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■■ ■ po predpisih, v civilni iniciativi za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu pa so se odločili, da bodo javnost ponovno opozorili na nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti. Foto: Simona Meznarlč Vodja Nestrankarskem gibanju za Kidričevo Branko Štrucl opozarja na druge nevarnosti v »sanirani« Boldirje-vi jami in na neurejenost drugih tamkajšnjih gramoznic. »Apeliramo na kidričevski občinski svet in predvsem na župana Antona Leskovarja, da začne temeljito sanacijo gramoznice, v kateri je po naših informacijah več tisoč ton odpadnih gum, kar pomeni resno grožnjo Kidričevemu in širšemu območju Dravskega polja,« opozarja Branko Štrucl. »Druga pereča jama v naši občini, ki je prav tako zelo nevarna, je tako imenovana Kramarjeva jama, kjer se nahaja več tisoč ton pepela, žlindre, ostankov raznih lužin in drugih nevarnih spojin še iz časov nekdanje TGA. Ko ob tem pomislimo, da je pepel lahko radioaktiven, nas mora vse resno skrbeti za naše zdravje, povrhu vsega pa je gramoznica na prodnatih tleh, kjer vse te snovi prodirajo v podtalnico, vse skupaj pa je le nekaj kilometrov od vodnih črpališč.« O Stran 28 Videm • Kje bo tekel 2 x 400 kV daljnovod . Videmčani vztrajno in soglasno proti predvideni trasi Videmska občinska dvorana je bil v torek zvečer ob uri javne razgrnitve načrtovane trase daljnovoda Cirkovce-Pince polna do zadnjega sedeža. Predstavljavcem državnega projekta, predstavnikom okoljskega ministrstva, podjetja ELES in izdelovalcu načrta, pa je bilo v nekaj trenutkih jasno, da privolitve načrtovani trasi ne bo. Razprava se je začela z uvodnim pozdravom župana Friderika Bračiča, ki je že takoj dal vedeti, koliko je ura: „Vidite, da se je zbralo ogromno ljudi, in pojasniti nam bo treba, zakaj niste upoštevali pri trasi daljnovoda niti enega mnenja, niti ene pripombe, ki so bile podane na zadnjem srečanju pred letom in pol! Upam, da bo današnji dialog korekten in bolj koristen ter da bomo naši rešitev, sprejemljivo za vse." Potem je Jana Kovač iz podjetja ZEV Murska Sobota, ki pripravlja državni prostorski načrt za traso daljnovoda, podrobno razložila vse pripombe, ki so bile dane pred letom in pol, ter hkrati navajala razloge, zakaj niso bile upoštevane. Bistveno dejstvo je bilo točno to, kar je povedal že Bračič; nobena predlagana severnejša trasa, ki je za občane Vidma sprejemljivej- Uvodnik ša, ni bila sprejeta, prav tako ni bila niti malo spremenjena nezaželena sedanja trasa, ki seka naselje Pobrežje in se nato vije malo po Šturmovcih do Nove vasi v Markovcih. Argumenti za zavračanje kakršnekoli spremembe trase, ki jih je navajala Kovačeva, so bili prav tako stari: bolj severno trasa ne more teči, ker posega v območje kulturnega spomenika (grad Turnišče), v koridorju bodoče hitre ceste menda tudi nikakor ne more teči, že zaradi infra-strukturnih težav, daljnovod pa bi „povozil" tudi sedanji šibkejši daljnovod (110 kV), kar bi pomenilo dolgoročnejši izpad oskrbe z elektriko, česar si ne smejo privoščiti, ob jezeru trasa ne more teči zaradi hudega nasprotovanja naravovarstve-nikov (lahko pa malo posega v območje Nature), zemeljskega daljnovoda pa si ne morejo pri- Priklop ali odklop Na Ormoškem je bilo zgrajeno širokopasovno omrežje, ki ga je v veliki meri financirala Evropska unija. Vredno je čez 12 milijonov evrov in bo omogočalo priključek na informacijsko avtocesto 2468 zasebnim in 120 poslovnim uporabnikom. Nekateri se tega veselijo, drugi ne, odvisno od potreb in želja. Tisti, ki so jim te storitve vseskozi dosegljive, pa posebnega razburjenja okoli tega projekta tako ali tako ne razumejo. Sama sem pri delu popolnoma odvisna od modernih komunikacijskih kanalov. Pred leti sem pri selitvi več kot mesec dni čakala na svoj priključek, da se je potem le čudežno našel, in tako začela ceniti reči, ki se sicer ponekod zdijo samoumevne. Zato vem, da bo za veliko ljudi na belih lisah, kjer ni ekonomskega interesa za izgradnjo sodobnega komunikacijskega sistema, priključitev zares razveseljujoča. Po drugi strani pa občanom občine Ormož (in tudi Središče ob Dravi) to veselje nekoliko kazi položnica, ki so jo prejeli pred dnevi, v njej pa stoji, da morajo občini plačati 150 evrov, sicer s priklopom ne bo nič. Tisti, ki imajo denar, bodo verjetno plačali, tisti, ki pa jim gre bolj na tesno ali pa se počutijo rahlo povlečene za nos, najbrž ne bodo. Dejstvo pa je, da se je ves čas govorilo, da gre za investicijo EU. A ormoški občinski svet je konec lanskega leta, tik pred uradnim zaključkom projekta, sprejel sklep, da mora vsako gospodinjstvo plačati 150 evrov solidarnostne participacije. Tako so se dogovorili vsi trije župani, vendar je potem občina Sv. Tomaž od tega odstopila, ker njeni krajani prispevajo veliko več denarja iz lastnih žepov pri gradnji cest. Nekateri se s tem plačilom očitno ne bodo mirno sprijaznili. Lista za Občino Ormož tako že zbira podpise podpore pobudi za vlogo pritožbe na pristojne organe. Kam se nameravajo pritožiti, v svojem sporočilu za javnost niso napisali. Sklep občinskega sveta je veljaven in glede na njegovo sestavo ni pričakovati, da bi ga lahko spremenili. Imam pa občutek, da bodo občani na sam priklop morali še malo počakati. Na tiskovni konferenci je župan namreč veliko govoril o tem, da naj si občani vzamejo časa za razmislek čez poletje, na položnicah pa je skrajni datum plačila tudi šele oktober. Tistim, ki že itak dolgo in težko čakate, vsekakor želim, da vas priklopijo še pred jesenjo... Viki Ivanuša voščiti, ker je to predrago in to sploh ni praksa v Evropi, kjer se zemeljski daljnovodi umeščajo le v zelo urbaniziranem, gosto poseljenem okolju, kar v primeru Vidma ni. Zbrani so zavračanje vseh svojih pripomb in variantnih rešitev trase poslušali zelo mirno, prvi pa se je oglasil Andrej Rožman, ki ga je zanimalo, kaj se bo zgodilo z gradnjo daljnovoda, če njihova občina ne bo dala soglasja za traso, ki je v Vidmu ne podpira niti ena sama človeška duša. Marjetica Ilich Štefanec z ministrstva za okolje (MOP) je jasno povedala, da gre za prioritetni državni projekt, zato lahko v skrajnem primeru vlada oziroma ministrstvo daljnovod zgradi tudi na osnovi negativnega mnenja občine, čeprav to ni praksa v državi: „V takem primeru, če ugotovimo, da negativno mnenje občine nima argumentirane podlage, se pač sprejme neusklajen načrt trase!" Rožman pa je nadaljeval: „Pa saj niste upoštevali niti enega samega, samcatega predloga, ki smo ga dali. To je žalostno, nesramno, to je izsiljevanje! Čas bi bil, da začnete upoštevati voljo ljudi! Boste raje uničili tri ali štiri vasi?" Kampuš: „Izvajate mitinge in izsiljujete!" Potem se je oglasil vodja civilne iniciative, ki se bori za spremenjeno traso daljnovoda, Mitja Kampuš, ki je vse do konca poldrugo uro trajajočega srečanja vodil pogovor pretežno z Ilich Štefančevo: „Na zadnjem srečanju smo vam izrazili vse pomisleke, podali pripombe in predlagali drugačne rešitve. Vse ste si zapisali, rečeno nam je bilo, da bomo v stalnem kon- Mitja Kampuš, vodja civilne iniciative za drugačno traso daljnovoda, je „zminiral" vse argumente pripravljavcev, ob tem pa še skritiziral njihovo popolno samovoljo. Z njim so mnenje in stališče delili vsi do zadnjega občana v dvorani. Predstavljavci projekta načrtovane trase daljnovoda so ob odkritem in temeljitem nasprotovanju vseh občanov na javni razgrnitvi ostali bolj kot ne brez besed ... taktu, da nas boste obveščali, kako se zadeve peljejo, od vas pa od takrat kljub našim prizadevanjem ni bilo niti glasu. Nobenega odgovora na nobeno naše vprašanje! Tudi ta razgrnitev danes je bila sklicana zelo na hitro, nekaj dni prej smo bili obveščeni, kdaj bo, strokovno dokumentacijo z vašimi zavrnitvami pa smo dobili tik pred samim današnjim srečanjem. Predlagali smo, da se razgrnitev premakne na drugi termin, pa se ni dalo dogovoriti nič!" V času, ko je govoril Kampuš, so se iz dvorane izvili župan z nekaj svetniki, saj je bila v istem času kot javna razgrnitev sklicana seja občinskega sveta. To je razburilo nekaj prisotnih občanov, ki so javno pozvali svetnike in župana, naj sejo prekinejo in pridejo na razpravo, ne pa da se skrivajo. To se je tudi zgodilo; vsi občinski veljaki z županom so sejo prekinili ter prišli na javno razgrnitev, kjer se je nadaljeval besedni dvoboj med Kampušem in Marjetico Ilich Štefanec. Kampuš je, sicer zelo mirno, večkrat s ciničnim nasmeškom na obrazu, streljal po predstavljavcih projekta vsepovprek: „Že to, da sploh niste hoteli prestaviti današnjega srečanja, jasno kaže vaše stališče do nas! Gospa Štefanec, vi ste res uradna koordinatorka tega projekta, a vam moram povedati, da ste odlična media-torka, pa popolnoma zanič ko-ordinatorka! Z nami sploh ne sodelujete, vsaki dve leti pa nas pridete zasipat z neko strokovno dokumentacijo, narejeno čisto po vaši meri in okusu, to je vse. Potem pa izvajate takšne mitinge na nas, kot je tale, pod pritiskom časa in računate, da bomo odnehali. Ne bomo! To srečanje, javna razgrnitev, je za vas samo del obvezne zakonske procedure. Zainteresirane javnosti sploh ne upoštevate, samo pridete, poveste svoje, malo poslušate, odidete in naredite vse po svoje! Če je tako, potem bodite vsaj odkriti in povejte, da je to samo farsa in da lahko rečemo ali dokažemo karkoli, pa ne bo nič drugače! Mi smo pripravljeni na sodelovanje, nismo proti daljnovodu, želimo samo najoptimalnejšo traso, nič drugega! Vi pa ne iščete najoptimalnejše trase, pač pa najbolj ekonomsko racionalno, zagovarjate pa jo enkrat z enimi, drugič z drugimi argumenti, kot so vam za izbrano rešitev pač najpriročnejši. Vsiljujete nam najbolj neprimerno traso, ker se vam mudi z gradnjo! Sami pa še predobro veste, da so naši predlogi boljši in tudi izvedljivi, to celo priznavate, so pa za investitorja verjetno res dražji!" Čez Videm, ker Ptuj in Hajdina nočeta? Kampuš je po kratkem odgovoru Štefančeve, da so bili zakonsko pravočasno obveščeni o javni razgrnitvi, ponovno očital odgovornim izmikanje komunikaciji in sodelovanju z iniciativo in popolno nepripravljenost na iskanje skupne rešitve: „Čez našo občino v tukajšnjem okolju teče 90 odstotkov daljnovoda, pa ste kompletno povozili vse naše dobre namere! Imamo že en daljnovod, v prihodnje bomo dobili še hitro cesto, to okolje bo enostavno preobremenjeno. Poleg tega gre za državni projekt, od katerega bodo imeli korist vsi, negativne posledice pa samo naši krajani!" Štefančeva je odgovarjala, da so traso že nekajkrat doslej spremenili, a nobena varianta ni ustrezala krajanom Vidma (Pobrežja in Šturmovcev), Kampuš pa jo je zavrnil: „Ja, res ste spreminjali, ampak kako? Tako da ste jo pomikali malo gor in dol, z enega našega dvorišča na drugega. Nič drugega, pri tem pa nas postavljali pred dejstvo: 'Vzemi ali pusti'!" Oglasil se je tudi Jože Mur-šek: „Že davno smo predlagali varianto bolj severno, ob cesti preko Puhovega mostu, in takrat bi morali v postopek vključiti še občini Ptuj in Hajdina, pa ju niste, vse do danes ne!" Štefanecova je povedala, da sta bili občini sicer vključeni v postopek, vendar ta trasa ni bila potrjena, zato ju potem seveda niso več vključevali, Kam- puš pa je pribil, da ne Hajdina ne Ptuj nista dali pozitivnega mnenja na takšno traso, zato so jo pač izključili kot variantno rešitev: „Mi smo edina občina, ki sploh pristaja na daljnovod, seveda pa ne kar tako, povprek, ker sta pač ostali dve, politično močnejši občini, rekli daljnovodu ne! Če gre za nacionalni interes, naj za njim stoji še nacionalna solidarnost!" Ostali vsak na svojem bregu Štefančeva se je nato spet trudila pojasniti, da severne trase ob cesti na Puhov most niso ovrgli zaradi nestrinjanja omenjenih občin, ampak ker je bila ta trasa z vidika več kriterijev neprimerna. Kampuša je nato zanimalo, zakaj je edina najboljša trasa prav ta, ki seka videmska naselja, in nobena druga, na kar je dobil odgovor, da obstajajo strokovne študije, ki so bile narejene za vse variante po istih kriterijih, in je bila kot najoptimalnejša ocenjena ta trasa. Potem so se oglašali še drugi; Rožman je popljuval pripravljavce, da jim je bolj pomembno vse drugo kot prizadeti ljudje, ter jih pozval, naj si že gredo skupaj ogledat potek trase na terenu, da jim bo enkrat jasno, zakaj je takšna smer daljnovoda zgrešena, Jože Hrga se je obregnil ob dejstvo, da se bodo z daljnovodom umikali pred kulturno zaščitenim območjem in ga raje speljali nad glavami ljudmi, ter se spraševal, kje je tu logika in kaj je res pomembnejše, potem pa se je ponovno oglasil še župan Bračič: „Vrtimo se v začaranem krogu, vsak je na svojem bregu, tako ne bomo prišli nikamor. Predlagam nov termin srečanja, oziroma vas pripravljavce trase daljnovoda sprašujem, ali ste pripravljeni sprejeti kakšno variantno rešitev. Ste pripravljeni del daljnovoda, ki seka naša naselja, položiti v zemljo ali ste pripravljeni traso zamakniti bolj na sever naše občine? Naredite nekaj od tega, če želite, da pridemo do rešitve!" Županovo mnenje so glasno podprli še drugi, toda konkretnega odgovora predstavljav-cev projekta niso dobili. Vse skupaj se je končalo dokaj nedorečeno, pač zgolj z možnostjo novega srečanja, brez datuma in obljube, da bo res ... SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: S M Foto: S M Ptuj • Odbor krajevne iniciative Turnišče za rešitev gradu in parka »Naj nam župan 'podari' grad in njegovo okolico « Upokojenec Marjan Ribič iz Golobove ulice na Ptuju vodi krajevno iniciativo Turnišče za rešitev tamkajšnjega gradu, ki je začel vidno propadati po drugi svetovni vojni, ko se je tudi začelo odtujevanje in kraje vsega, kar se je dalo odnesti, in parka. Podpornikov ima iz dneva v dan več; odločeni so, da bodo s svojimi rokami in znanjem začeli nekatere nujno potrebne aktivnosti, če se odgovorni kljub številnim pozivom ne zganejo in območje prepuščajo na milost in nemilost propadanju. Ptujskega župan Štefana Čelana člani iniciative prosijo, da jim »podari grad z okolico«. Pričakujejo, da jim bodo prisluhnili vsi odgovorni za stanje v ribniku in gradu. Foto: Črtomir Goznik Marjan Ribič, vodja civilne iniciative za rešitev turniškega gradu s parkom Biotehniška šola na tem območju lahko čim prej realizirala svoje ambiciozne cilje, ki so povezani tudi s turizmom. Zahvala nekdanjim lastnikom gradu V odboru krajevne iniciative Turnišče se sprašujejo, čemu služijo table o zavarovanem območju narave - turni-škem ribniku, povirju turniške Studenčnice, če pa so dejstva povsem drugačna, če narava in z njim življenje v tem delu umirata na obroke. Številni izviri turniške Studenčnice so svojevrstna hidrografska posebnost Dravskega polja, kar prav tako zahteva drugačno ravnanje od zdajšnjega, ko se vse odvija v neželeni smeri. Ribnik je večinoma zamuljen in zarasel, opozarjajo prizadeti Turniščani, ki se želijo z ureditvijo spominske sobe zahvaliti tudi nekdanjim turniškim lastnikom, družini Lippit, posebej pa še zadnjemu Lippitu, Rudolfu, človeku velikih moralnih kvalitet, ki je umrl krute smrti zaradi materialnega pohlepa posameznikov po koncu druge svetovne vojne. Marjan Ribič v imenu civilne iniciative še pove, da se jih odgovorni ne bodo rešili, vztrajali bodo, vse dokler se na območju Turnišča ne bo začelo premikati v pravi smeri. Računajo na vsak glas podpore; več kot jih bo, bolj se bo slišal njihov glas, saj je opuščanje potrebnih posegov za ohranitev dediščine nesporno kaznivo dejanje, ki bi moralo biti sankcionirano. Boj za grad nadaljuje tudi Samo M. Strelec Župana prosijo, da jim »podari grad in okolico«, čeprav vedo, da nad območjem bdi država, ki bi rada iz prodaje grajskega kompleksa nekaj iztržila. Po napovedani prodaji, ki naj bi bila po ogorčenju, ki ga je povzročila, ko je prišla novica o tem v javnost, »pomota«, naj bi šlo za 2,5 milijona evrov. Mestna oblast je skupaj s ČS Breg-Turnišče in Biotehniško šolo Ptuj, ki želi povečati prisotnost na tem območju z novimi izobraževalnimi, turističnimi in drugimi projekti, odločno protestirala proti tej nameri države. Ta protest se sedaj krepi še s civilno pobudo, prav tako pa nadaljuje svoj »boj« za kulturniško vsebino tamkajšnjega območja tudi Samo M. Strelec. V ponedeljek, 13. junija, bo ob 20.30 v turniškem parku simbolično prižgal mini kres ob začetku velike enoletne vseslovenske civilno-družbene akcije z naslovom Postani mini graščak - Grad Turnišče 2012, res čista energija. V tej akciji želi zbrati 2012 somišljenikov, ki bi bili pripravljeni odkupiti grad in ga začeti oživljati. Čeprav je na kolegiju županov Spodnjega Podravja za svojo pobudo o tem, da bi grad odkupile občine, dobil »dvojko«, je prepričan, da s tem zgodbe nikakor ni konec. Še več, kolegijska »dvojka« je rodila njegovo novo pobudo. MG Trenutno stanje v ribniku vzbuja strah zaradi kontaminacije, ki naj bi jo po njihovem prepričanju povzročila Perutnina in ki ogroža podtalnico, posledično pa tudi živalstvo, rastlinstvo in ljudi. Dokazano je, da v ribniku ne obstaja življenje, na vodi je opaziti ptice, ki so samo v preletu, živijo daleč od tega onesnaženega kraja, v katerega se je perutninska nesnaga iztekala v letih 1972-1980, navajajo v odboru krajevne civilne iniciative Turnišče. »Čas je, da stopimo skupaj in s prostovoljnim delom vrnemo naravi to, kar smo v zadnjih petdesetih letih uničili. Starejši še pomnijo, da je tod nekoč živel tudi bober. Ukrepati je treba čim prej, da jutri ne bo že prepozno. Ob tem pa si v civilni iniciativi želimo odgovorov na vprašanja o tem, kam so izginile vse slike, nakit in pohištvo iz gradu, kam so izginili zaboji, zakopani v kleti, in njihova vsebinam, kdo so tisti, ki zavirajo ureditev krajinskega parka, ribnika in gradu Turnišče,« poudarja Marjan Ribič. Kdaj bo ta kraj zaživel v lepši in prijaznejši podobi, podobi iz časov, ko so se lahko kopali v bistri vodi s prodnatim dnom? Zakaj njihovo Turnišče ni takšno, kot so mariborski Trije ribniki ali park Tivoli v Ljubljani? Krajani, ki živijo in dihajo s tem krajem, ki je še ne tako dolgo nazaj pokal od bogastva živalskih in rastlinskih vrst, se počutijo odrinjene in zavržene na rob te družbe, ki jim s svojimi zakoni onemogo- ča urediti in očistiti ta svinjak (ribnik), poln vse mogoče navlake, kjer močno zaudarja. Kot pove Ribič, ga vse skupaj spominja na svinjsko korito, polno blata, mulja, urina, dreka, povsod se širi vonj po gnilobi. Odgovorni bi morali nujno na teren in posneti stanje, na podlagi analiz pa pričeti ukrepati; pri tem bodo imeli polno podporo ljudi tega območja, ki so pripravljeni z udarniškim delom pomagati pri sanaciji in vzpostavljanju prvotnega stanja. Čim prej pa je treba tudi priti na dan z vizijo glede ureditve gradu in okolice, da bo celotno območje dobilo pravo vsebino, da se bodo Turniščani ponovno lahko družili in nabirali moči v urejenem in za rekreacijo primernem prostoru in da bo Foto: Črtomir Goznik Sedanji ribnik je bleda senca nekdanjega turniškega ribnika. Foto: Črtomir Goznik Turniški grad kot še nekaj drugih v okolici Ptuja že vse predolgo čaka na princa na belem konju. Ptuj • Izredna seja sveta ČS Ljudski vrt V Kajuhovi in Trubarjevi še letos pločnika? Gradnja meteorne kanalizacije, ki naj bi dokončno rešila problem odvodnjavanja za OŠ Ljudski vrt, da šole ne bi več poplavljalo (gradnja ponikalnic ob novi telovadnici se namreč ni izkazala kot pravšnja rešitev tega problema), je spodbudila krajane Kajuhove Jurija Šarmana, Sadika Rakovica in Zdenka Medveda, da so oblikovali pobudo o tem, da bi enkrat dokončno s prometnega in varnostnega vidika rešili tudi problematiko Kajuhove in Trubarjeve ulice. Foto: Črtomir Goznik Na izredni seji sveta ČS Ljudski vrt so razpravljali o cestni in prometni ureditvi Kajuhove in Trubarjeve, ki bi ju bilo treba enkrat za vselej urediti. Dela za odvodnjavanje namreč že potekajo, meteorne vode speljujejo na Potrčevo cesto, zato bi lahko naredili dodatno še nekaj več. Ob tej zelo prometni ulici živi okrog 250 družin, po njej poteka šolska pot, nima pa pločnika in kolesarske steze. Predlagali so, da se letos uredi cestišče v širini 3,5 metra z robnikom, v letu 2012 pa še pločnik in kolesarska steza. V okviru letošnjih del naj bi tudi obnovili javno razsvetljavo in dodatno uredili park pred Kajuhovo 5. Na sestanku s ptujskim županom in njegovimi sodelavci, ki je bil 1. junija, so predstavniki stanovalcev Kajuhove, ČS Ljudski vrt je zastopal Valter Pliber-šek, predlagali tudi enosmerno ureditev prometa iz smeri Župančičeve ulice do Potrčeve s pločnikom. Z enosmerno cesto bi se po njihovem mnenju umiril tudi promet, dovoljena hitrost vožnje naj bi se omejila na 30 km na uro. Za izvedbo enosmerne ceste s pločnikom in kolesarsko stezo mora ČS Ljudski vrt pridobiti soglasje vseh stanovalcev Kajuhove, Trubarjeve in Žgečeve ulice ter Zoisove poti, je stanovalcem Kajuhove na njihove zahteve odgovoril ptujski župan Štefan Čelan. Ob tem je Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, opozoril, da je ČS Ljudski vrt že sprejela sklep o ureditvi javnih površin, kot prioriteto pa postavila ureditev Župančičeve mimo ribnika in Ulice Jože Lacko, za katero je že v pripravi idejna zasnova. Če bo po novem prioriteta Kajuhova, bo moral svet ČS Ljudski vrt sprejeti nov sklep. Tudi nova ureditev prometnega režima se bo sprejela na podlagi sklepa sveta ČS Ljudski vrt. V ČS Ljudski vrt premalo denarja Do izredne seje sveta ČS Ljudski vrt, ki je bila 6. junija, na kateri so razpravljali o že omenjeni pobudi predstavnikov Kajuhove ulice, je oddelek za gospodarske javne službe MO Ptuj pripravil odgovore na pobudo, ki so pri članih sveta vzbudili nekatere pomisleke oziroma dodatna vprašanja. Predvsem so se spraševali, zakaj bi morali z enosmerno ureditvijo soglašati vsi stanovalci na tem območju, zakaj znaša vrednost ocenjenih dodatnih stroškov zaradi preprojektira-nja ceste z dodatnim geodetskim posnetkom do Župančičeve ulice 40 tisoč evrov, od tega gradbena dela 36 tisoč evrov. To je toliko, kot ima ČS Ljudski vrt letos na voljo za reševanje infrastrukturne problematike na območju, kjer živi šest tisoč prebivalcev. Tega denarja v občinskem proračunu ni, zato je investicijo možno izvesti le s sredstvi ČS Ljudski vrt, ki pa je 15 tisoč evrov letnega zneska že porabila za pripravo projektov za Ulico Jože Lacko in Župančičevo ulico, kar pomeni, da ima letos na voljo 25 tisoč evrov. ČS Ljudski vrt pa se lahko odloči, da bo za ureditev Kajuhove in Trubarjeve namenila tudi sredstva iz proračuna za leto 2012. Za to ni nobene ovire. Sicer pa so na izredni seji lahko razpravljali precej površno: vsebine sestanka stanovalcev Kajuhove ulice s ptujskim županom in njegovimi sodelavci namreč Igor Šeruga, predsednik sveta ČS Ljudski vrt, ni poznal, ker se tega sestanka zaradi odsotnosti ni mogel udeležiti in ga je na seji pri županu nadomestil Valter Pliberšek. Njega pa ni bilo na izredni seji 6. junija, zato niso mogli najbolj argumentirano razpravljati. Na sejo pa tudi niso povabili Janka Širca, vodja oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj. Po uri razprave, ki ni dala otipljivih rezultatov, so se dogovorili, da bodo za kvalificirano razpravo le morali pridobiti več dodatnih informacij, pridobili naj bi tudi mnenje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu glede spremembe prometnega režima v Kajuhovi iz dvosmerne v enosmerno cesto. Šele ko bodo vse to imeli, bodo lahko razpravljali tudi o spremembi prioritete. Naslednja, druga izredna seja sveta ČS Ljudski vrt naj bi bila še v tem tednu, pred njo pa so morali opraviti tudi sestanek z vodjo oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj Jankom Šircem; ta je bil 7. junija. Predstavniki stanovalcev, prisoten je bil tudi predsednik sveta ČS Ljudski vrt Igor Šeruga, so se seznanili z dejstvom, da njihova pobuda na svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu ne bo dala hitrega odgovora, ker bo treba pripraviti študijo, to pa lahko traja pol leta. V tem času se bodo vozili po prašni cesti, kar bo povzročilo dodatno negodovanje. Zato so od spremembe prometnega režima odstopili. Dvosmerni promet ostaja, dodatno pa bo treba urediti pločnik tako v Kajuhovi kot Trubarjevi ulici. Do projektov naj bi prišli v čim krajšem času. Dela pri izgradnji meteorne kanalizacije so trenutno ustavljena in se bodo lahko nada- ljevala šele po tem, ko bodo izdelani projekti za ureditev omenjenih cest, vključno z gradnjo pločnika, da bi se izognili morebitnemu novemu prekopavanju. Projekt bo pokazal, ali bo za ureditev obeh ulic s pločnikom treba posegati tudi na zasebna zemljišča, v tem primeru bodo morali soglasja za te posege pridobiti v ČS. Dodatna dela za celo traso Kajuhove in Trubarjeve z robniki za pločnike in postavitev petih luči ocenjujejo na 40 tisoč evrov. MG Ptuj • 10 let Soroptimist kluba Z roko v roki do novega mamografa V klubu Gemina XIII. je 4. junija potekala osrednja slovesnost ob 10-letnici Soroptimist kluba Ptuj s priložnostnim kulturnim programom. Praznične trenutke so članice delile s predstavnicami nekaterih sosednjih klubov - iz Maribora, Gradca, Zagreba in Salzburga, ki so jih ob tej priložnosti razveselile s prispevki za nakup digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. V jubilejnem letu so ptujske soroptimistke pričele svojo doslej največjo humanitarno akcijo, nakup mamografa, ki stane 250 tisoč evrov. Skupaj z vsemi ljudmi dobre volje jo želijo uspešno končati do 8. marca 2012. Akcijo zbiranja sredstev podpirajo številna podjetja, ustanove, zdravstveni delavci, zanjo pa so dobile tudi podporo pri županih občin na Ptujskem, ki jim bodo Svečke so na proslavi 10-letnice uspešnega delovanja ptujskega kluba Soroptimist prižgali (od leve) ptujski župan Štefan Čelan, direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, botra ptujskega kluba Soroptimist Levina Hribernik in predsednica ptujskih soroptimistk Tanja Tučič. Po en evro za nakup mamografa je mogoče darovati tudi z SMS-donacijami na številko 1919 in s ključno besedo „Mamo". Dogovor o zbiranju sredstev z SMS-donacijami so sklenile z Mobitelom, Si-mobilom in Tušmobilom. omogočili vlaganje položnic v občinska glasila. Doslej so dobrodelne položnice že prejeli občani MO Ptuj. Tanja Tučič, predsednica Soroptimist kluba Ptuj, je povedala, da bi akcijo zbiranja sredstev lahko uspešno zaključili, če bi vsak občan na gravitacijskem območju ptujske bolnišnice v povprečju daroval 10 evrov. V tej dobrodelni akciji imajo ptujske soroptimistke tudi polno podporo v Lions in Rotary klubu Ptuj. Za nakup mamografa pa bodo namenile tudi del izkupička od sobotnega jubilejnega plesa. Do nastanka ptujskega kluba Soroptimist, tretjega v Sloveniji, je prišlo na pobudo botre Levine Hribernik in sestrskega kluba iz Maribora. Ob ustanovitvi je klub šel 25 članic, prva in ustanovna predsednica je bila Melani Centrih. Na ustanovni svečanosti je sodelovalo 95 gostij iz Slovenije in širšega evropskega prostora, svečano listino o sprejetju Soroptimist International kluba v mednarodno organizacijo pa je predala tedanja guvernerka turške unije Gulriz Ozyldirim. V desetih letih je klub prehodil dolgo in uspešno pot z več uspešno zaključenimi projekti. Nekateri med njimi so postali tradicionalni, kot so osmomarčevski dobrodelni koncert, božični bazar, vsako leto podeljena štipendija in nekatere druge dobrodelne aktivnosti. Posebej pa ptujske soroptimistke izpostavljajo plačilo za ureditev krožišča pri ptujski bolnišnici, ki ga same tudi urejajo. Foto: MG Cerkvenjak • S šeste redne seje Bogatejši za športni center? Cerkvenjaški svetniki so se 1. junija sestali na 6. redni seji ter med drugim soglašali s projektom za ureditev športno-rekreacijskega centra (ŠRC) Cerkvenjak. Svetniki so od 14 točk dnevnega reda potrdili kar nekaj predlaganih sklepov, med drugim po daljši razpravi in izraženem nestrinjanju glede cen, s šestimi glasovi za in dvema proti, tudi poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine za letošnje leto izvajalca Saubermacher Slovenija. Strinjali so se tudi s podobnim tovrstnim poslovnim načrtom glede oskrbe s pitno vodo iz Mariborskega vodovoda, ki v Cerkvenjaku s to pomembno dobrino oskrbuje sicer le 11 gospodinjstev. Prav tako so izrazili podporo PGD Cerkvenjak ob začetku aktinosti za nakup novega gasilskega vozila. Društvo, ki ga sestavlja 32 operativnih članov, ima trenutno namreč zastarel vozni park, zaradi starosti vozil pa so ob intervencijah tudi izpostavljeni nevarnosti. Sedaj tako načrtujejo, da bi vozilo prejeli ob 80-letnici društva, ki jo bodo praznovali junija prihodnje leto. Strošek nakupa naj bi znašal slabih 200.000 evrov, približno 50.000 pa jih bodo poskušali pridobiti iz prispevkov gospodinjstev in sofinanciranja s strani zveze. Za ostalo naj bi poskrbela občina, ki bi po dosedanjih razmišljanjih avtomobil odplačevala več let. Svetniki so potrdili tudi pravilnik o kriterijih in postopku Na junijski seji so se cerkvenjaški svetniki med drugim dogovarjali o aktivnostih ob bližnjem občinskem prazniku. za sprejem otrok v cerkvenjaški vrtec, v katerega ne morejo sprejeti vseh zaradi prostorske stiske. Zato imajo v načrtu tudi projekt gradnje novega petod-delčnega vrtca, s katerim so se že prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo in šport. Junija bodo praznovali Svetiki so soglašali tudi s projektom za ureditev ŠRC Cerkvenjak. Kot je povedal župan Marjan Žmavc, naj bi ta zajetni- projekt sedaj začeli v začetku jeseni in ga končali do poletja prihodnje leto. Okoli pol milijona evrov vredna investicija se bo izva- jala dvofazno, denar zanjo so načrtovali v letošnjem in prihodnjem proračunu, računajo pa tudi na državna sredstva. »To bo za našo občino, vse šolarje, športnike in druge velika pridobitev. Gradili bomo namreč glavno večje igrišče za nogomet, pomožno z atletsko stezo, igrišče na mivki, tenis igrišče, tribuno za okrog 300 ljudi in sam objekt pod njo, ki bo služil za vse, kar pač potrebujejo športniki, da se lahko normalno pripravijo na tekmo. Zagotovili bomo tudi parkirišče za okrog 150 vozil. V drugi fazi bodo sledili tudi razsvetljava in ograditev teh objektov, njihovo izboljšano namakanje in še marsikaj. V osnovi pa bi naj center zaživel v poletju 2012 - vsaj upamo, da bo tako,« je pojasnil prvi mož občine. Ker bodo v juniju Cerkve-njačani praznovali tudi 13. občinski praznik, pa je svetnike čakal še sklep o podelitvi občinskih nagrad in priznanj. Letos naj bi tako bronasti grb občine prejelo Kulturno društvo Cerkvenjak, zahvale pa Marjan Zorko, Alojz Zorko in Slavica Kovačič. Polona Ambrožič Veržej • 12. občinski praznik V ospredju izgradnja javne infrastrukture V Veržeju, prleški pokrajini ob reki Muri, so že dvanajstič proslavili občinski praznik, tokrat še posebej slavnostno, saj so, kot je dejal župan Slavko Petovar, z zaključkom projekta izgradnje javne turistične infrastrukture v Banovcih izpeljali največjo naložbo v zgodovini občine Veržej. Investicija je zajemala ureditev pločnikov, sprehajalne steze, meteorne kanalizacije, ulične razsvetijave in prepla-stitve cest. V celoti in na novo je bilo izgrajeno tudi vodovodno omrežje, do konca junija pa bo zaključena še zadnja faza urejanja Banovcev v smeri proti termalnemu kopališču. Občinski nagrajenec Jožef Tušak (levo), ob njem župan Slavko Petovar V obdobju od nastanka občine Veržej je bilo v Banovcih v javno infrastrukturo vloženih 1,557.000 evrov. Banovci so z domala povsem novo podobo v lanskem letu še dodatno privabili domače in tuje turiste, po obsegu nočitev pa so na število prebivalcev celo na drugem mestu občin v Sloveniji. Sočasno z izgradnjo turistične infrastrukture je v Ba-novcih potekala tudi izgradnja novega vodovodnega omrežja. Projekt kot sestavni del celovite zasnove izgradnje vodovoda v občini Veržej je temeljil na uresničitvi dospetja zdrave pitne vode do vsakega gospodinjstva. Z novozgrajenim celotnim omrežjem, ki obsega 81 novih hišnih priključkov, in postavljenim hidrantnim omrežjem je bil zastavljen cilj naložbe uspešno zaključen in slavnostno predan namenu. Letos sta bili na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku podeljeni dve priznanji. Plaketa občine Veržej je bila dodeljena domačinki Manici Šerbinek, ki se je po končanem študiju preselila v Nemčijo. Pripada ji zahvala za pogumno delo na humanitarnem področju, skrb za ohranjanje slovenskega jezika ter za promocijo občine Veržej in kulturnih sekcij med izseljenci v Nemčiji. Priznanje z denarno nagrado je po sklepu občinskega sveta občine Ver-žej pripadlo Jožefu Tušaku iz Bunčanov za aktivno udejstvo-vanje pri razvoju društvenih dejavnostih svojega kraja. NŠ Svet je majhen Slovenija - potapljajoči se Titanik Pred tedni smo napisali, da nestrpno čakamo na letošnji referendumski dan, ker smo upali, da bo vsaj tako možno razumeti najgloblje misli našega predsednika vlade. Žal je referendum mimo in moram priznati, da sem vedno bolj prepričan v politično nesposobnost Boruta Pahorja, o čigar zdravi pameti lahko sedaj resnično vsi dvomimo. Država se bo dokončno sesula, on pa bo še vedno naprej trdil, da je vse v najlepšem redu in da je sedanja vlada edina možna rešitev za vse nas. Iskreno bom priznal, da sem se osebno tako kot večina Slovencev odpravil na volišča z edinim razlogom, da vladi sporočim nezaupnico v njeno delo, v način dela in v rezultate, ki jih je dosegla do danes. Mislim, da se mi lahko prizna vsaj malo izkušenj glede politike oziroma razgledanosti. Bralci me ne bodo imeli za nedržavotvornega, če sem prepričan, da je pokojninska reforma v naši državi potrebna, a da sem se vseeno izrekel proti. Kot tri četrtine udeležencev (torej me veseli, da nisem edini, ki tako razmišlja) sem v nedeljo ocenil, da je za Slovenijo v tem trenutku potrebnejša drugačna sprememba, in to je sprememba vodilnega pri krmilu, ker je današnja posadka jasno pokazala nesposobnost pri vodenju ladje. Upal sem, da bo moj glas -zaradi katerega sem se vrnil iz tujine - pripomogel pri reševanju moje domovine iz kriznega obdobja, v katerem smo blokirani. Nisem nasedel vladni propagandi, ki je govorila, da bomo po zavrnitvi zakona o pokojninah dobili negativne ocene mednarodnih trgov in bonitetnih ustanov. Bonitete neke države ne padejo samo zaradi ene reforme. Ocene, ki jih mednarodne inštitucije podelijo, so vezane na številne sistemske faktorje, med katerimi je najpomembnejša kredibilnost vladajočih elit, politikov. Če nam bodo v naslednjih tednih (ponovno) znižali boniteto, kar pomeni, da si bomo morali sposojati denar na mednarodnih trgih po višji ceni, se bo to zgodilo samo zaradi nesposobnosti naših politikov in nezaupanja, ki so ga deležni na mednarodnem odru. V resnici sem bil malo v dvomih glede svojega glasu. Skoraj sem pozabil na vse padle referendume, zgrešene zakone, afere z bulmastifi, težave s poslanci, ki se dogovarjajo o podkupninah v evropskem parlamentu. Skoraj sem pozabil na predsednika vlade, kije izgubil že desetino ministrov, jih zamenjal, a še nikoli ni preveril podpore vlade v Državnem zboru. Skoraj sem pozabil na vse izjave o neverjetno dobri koaliciji, ki pred očmi javnosti poka po vseh šivih, kapetan pa še vedno ponuja glasbo na krovu potapljajočega se Titanika. Vendar v pomoč mi je prišel sam Borut Pahor, ko je dokončno spomnil na kruto realnost in potrdil moja prepričanja s predreferendumsko izjavo, da je on edina in najboljša rešitev za Slovenijo. Veliko se govori o bolezni predsednika vlade, ki naj bi trpel težko depresijo. Ogromno se govori o politikih, ki naj bi bili pod vplivom droge. Šepeta se, da naj bi nas vodila elita, ki želi le čim bolj izčrpati državo in se izogniti posledicam. Stari Rimljani so pravili: vox populi, vox dei! Glas ljudstva, glas Boga. Nikoli ne bomo vedeli resnice, vendar drža predsednika vlade kaže, da mora nekaj biti hudo narobe. Tudi najbolj samovše-čen človek na tem svetu ne bi mogel v normalnih razmerah - potem ko Slovenija propada, potem ko so mu volivci skušali na vse možne načine dopovedati, da mu več ne zaupajo, in potem ko mesečno izgublja delčke vlade - izjaviti česa takšnega. V tistem trenutku sem se dokončno prepričal, da je lahko katerakoli zamenjava predsednika vlade boljša izbira od tega, kar imamo. Trenutki, ki so sledili razglasitvi referendumskih rezultatov, so le še potrdili zgoraj navedene ugotovitve. Predsednik vlade dejansko živi v svojem svetu. Pred celotno slovensko javnostjo seje vprašal, kdo je poraženec in da nima nikakršnega pomisleka pri odstopu ali vsaj po minimalnem spoštovanju ljudskega sporočila. Borut Pahor je tipični sodobni metroseksualec, a je popolnoma izgubil občutek za realnost. Verjetno potrebuje pomoč. Tudi od nas, analitikov, da bo spoznal, da politično in psihološko ni sposoben voditi države ter da s takšnim pristopom sam tvega dolgo obdobje političnega poraza, naša lepa Slovenija pa dokončni poraz in propad. Na vse možne načine, ki so nam bili demokratično na razpolago, smo mu skušali dopovedati, da nima več podpore. Da ni primeren. A obnaša se kot božji izbranec. Slovenija preživlja tragikomedijo. Pahor tvega ulico. Da bi malo umiril napetost v državi, bi moral vsaj ponuditi odstop. Demokracija je izredno slaba politična ureditev, vendar še vedno najboljša v primerjavi z ostalimi, je nekoč izjavil Winston Churchill. Napočil je čas, ko bi Državni zbor spet moral prevzeti svojo osrednjo vlogo, predsednik republike dr. Turk pa v dobro vseh nas pokazati vse možne alternative oziroma scenarije vladi. Mi, volivci, smo svoje naredili. Želimo iz ekonomske in politične krize, v katero so nas pripeljali. Pripravljeni smo se truditi kot državljani, vendar pod drugim vodstvom. Želimo, da politiki končno enkrat sprejmejo odgovornost za svoje napake, ne pa da se sarkastično sprašujejo, kdo je dejanski poraženec. Vi, gospod Borut Pahor! Osebno! Sprijaznite se! Laris Gaiser Foto: NS Dornava • Ob 16. občinskem prazniku Letos v ospredju modernizacije cest V Dornavi, kjer se te dni že vrstijo številne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, bo osrednja slovesnost potekala v nedeljo zvečer. Ena največjih naložb, ki so jo uresničili v minulem letu, sicer po več zapletih, pa je uspešno zaključena izgradnja novega kulturno-gasilskega doma na Polenšaku. Dornava je za omenjeni projekt uspešno kandidirala na lanskem razpisu Za razvoj vasi, od koder naj bi prejela približno 130.000 evrov. Vendar, kot pravi župan Rajko Janžekovič, tega denarja še niso prejeli: „Sami smo sicer iz proračuna poravnali veliko večino obveznosti, zaradi stečaja Gradisa kot izvajalca del, ki nam ni podpisal zadnjega zapisnika, pa sicer odobrenega denarja ne moremo pokoristiti. Dom ima uporabno dovoljenje, tako da je že nekaj časa v funkciji in v njem se je doslej zvrstilo že precej prireditev." Ob tem so bili lani uspešni tudi na razpisu Južna meja, kamor so se prijavili s štirimi projekti modernizacij cest in prejeli pozitivne sklepe za vse vloge: „Dva odseka cest smo modernizirali že lani, dva pa sta v delu prav v teh dneh. Gre za rekonstrukciji cest skozi Me-zgovce, kjer bo dela izvajalo podjetje Asfalti Ptuj, d. o. o., in na relaciji Dornava-Moškanjci, kjer je izvajalec Cestno podjetje Ptuj. Skupno smo za vse štiri projekte modernizacij prejeli preko 600.000 evrov." Sicer pa bodo v občini v letošnjem letu modernizirali še tri druge odseke cest; gre za cesto v Strmcu pri Polenšaku in za dva povezovalna odseka v Preradu, ki sta še makadamska, zdaj pa ju bodo asfaltirali ter za odsek ceste v Mezgovcih. Za vse tri odseke je predvidenih okoli 150.000 evrov. Načrtovana letošnja izgradnja nove kulturne dvorane na lokaciji sedanjega vaškega doma je premaknjena v naslednje leto: „Projekt je v celoti pripravljen, pravnomočno je tudi gradbeno dovoljenje, prijavili pa se bomo na napovedan šesti javni poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP), ki bo predvidoma letos do jeseni. V RRP imamo zagotovljenih dober milijon evrov za ta naš projekt, ki je Potem ko so konec lanskega leta slovesno odprli nov vaško-gasilski dom na Polenšaku, bodo letos v občini osrednji del naložb usmerili v cestno infrastrukturo, naslednje leto pa v izgradnjo dvorane in vrtca. ocenjen na slaba dva milijona. Projekt zajema tako izgradnjo objekta z osrednjo kulturno dvorano in ostalimi pripadajočimi prostori od lekarne naprej ter tudi ureditev zunanje okolice. Dvorana bo tako vsekakor zgrajena, le da z nekaj časovnega zamika, v katerem pa bomo poskušali maksimalno odplačati dolgove." Dogradnja vrtca pa je po mnenju župana Janžekoviča odvisna od odločitve šolskega ministrstva: „Prijavili smo se na razpis in bili uvrščeni na 39. mesto. Težava je med drugim tudi v tem, da dobijo več točk tiste občine, ki imajo večjo čakalno listo, pri nas pa smo odpirali nove oddelke, da ne bi bilo čakajočih, zato smo bili tudi nižje točkovani. Zdaj moramo pač počakati na obvestilo oziroma sklep ministrstva, ali bodo vrtec sofinancirali in v kolikšni meri ali ne. Glede na to se bomo nato odločali naprej, vsekakor pa brez sofinancer-skih sredstev gradnje sami ne moremo izvesti. Projekt je v celoti pripravljen, z veljavnim gradbenim dovoljenjem in ob najavi prvega ustreznega razpisa se bomo prijavili nanj." Ob tem je občina letos s 25.000 evri sofinancirala nakup gasilskega avtomobila za prevoz moštva za PGD Mezgov-ci, pripravljajo pa se tudi idejne zasnove za novogradnjo gasilskega doma v Mezgovcih; gradil pa naj bi se na lokaciji sedanjega v približno istih merah. Župan Rajko Janžekovič: „Kot župan si želim več enotnosti med ljudmi." Občankam in občanom Občine Dornava čestitam ob 16. občinskem prazniku. Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v nedeljo, 12. junija 2011, ob 18. uri v telovadnici OŠ Dornava. Župan Rajko Janžekovič Foto: SM Foto: SM Podlehnik • Sprejem zlatih odličnjakov Najboljši učenci pri županu Podlehniška osnovna šola se lahko tudi letos pohvali s šestimi odličnimi učenci, ki so z najvišjim možnim uspehom zaključili osnovnošolsko izobraževanje. KOVASTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO FMCSLWIJ 2252 Dornava 54 Tel./fax: 02 755 01 91 Mob.: 041 699 334 Prijetno praznovanje občinskega praznika občine Dornava želimo vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam! Hvala za izkazano zaupanje! Najboljše je že po tradiciji sprejel tudi domači župan Marko Maučič. Najprej jim je čestital za dosežene uspehe in jim zaželel tako odlično pot tudi v srednjih šolah, ki so si jih iz- brali. Ob tem pa jih je opozoril še na pasti in skušnjave, ki jih čakajo v mladostniških letih: „Zavedajte se, da odslej naprej niste več otroci. Znati morate ohraniti svoj jaz, svojo oseb- nost in znati morate reči ne, ko je potrebno in dobro za vas! Ne pustite se zavajati, ne zaidite na slabe poti, kajti vračanje na pravo pot je pogosto zelo težko ali celo nemogoče. Jaz osebno, pa tudi v imenu naše lokalne skupnosti, vam želim vse najboljše, da uresničite svoje poklicne in življenjske želje in cilje, pozivam pa vas, da prinesite svoje znanje nazaj v domači kraj, vrnite se, saj vas bomo zelo potrebovali. Računamo na vas!" Odličnjaki Vanesa Brezin-šek, Jerneja Horvat, Primož Zakelšek, Klementina Jelen, Samanta Mlakar in Kornelija Krušič so nato iz rok župana prejeli še spominske diplome in knjigo, ki jo je Maučič pospremil z besedami: „Tale knjiga je za sprostitev med počitnicami, ki vas čakajo, uporabna bo pa velikokrat. Zahvaljujem pa se tudi razredničarki Majdi Erlač in ravnatelju Dejanu Ko-poldu, saj je vaš uspeh tudi odraz njihovega odličnega dela in verjamem, da bosta tudi naslednje leto poskrbela za tovrsten sprejem!" Srečanje so zbrani nato zaključili še s slavnostnim kosilom. SM Župan Janžekovič še pravi, da se vodstvo občine trudi najti primernega najemnika za dvorec: „Samo čakati na korake kulturnega ministrstva kot lastnika nima smisla, tudi sami smo stopili v akcijo in lahko rečem, da tečejo pogovori s potencialnimi interesenti. Prav tako smo sprožili zakonodajno zahtevane postopke za ureditev ogrevanja središča občine z vsemi javnimi zavodi z lesno biomaso; zdaj je v izdelavi novelacija energetskega koncepta občine, nato pa bomo izvedli še vse postopke za razpis koncesije in izbiro koncesionarja. Zakonodaja se je v tem času nekoliko spremenila in realno je čas, potreben za vse omenjeno, okoli leto in pol." Župan Rajko Janžekovič je ob zaključku pogovora še povedal: „Prizadevamo si za razvoj naše lepe občine, za čim bolj kakovostno življenje ljudi. Imamo že svojega zobozdravnika in splo- šnega zdravnika, v načrtu je ureditev lekarne v kraju. Tudi dogovori okoli trgovine so še aktivni; žal lastniki zemljišč niso našli skupnega jezika z enim od zelo zagnanih trgovcev, v igri pa je še vedno možnost ureditve franšizne trgovine na sedanji lokaciji, kjer bi se večji objekt s približno 250 kvadratnimi metri postavil na zadnje dvorišče, spredaj pa bi se uredila parkirišča. Kot župan pa si želim več enotnosti med ljudmi, med našimi društvi, med vasmi in vaškimi odbori. Delitve ne peljejo nikamor, žalosti me, ko vidim, da prihaja do nepotrebnih nesoglasij na osnovi osebnih interesov, nekih starih zamer ali pa različnih političnih opredelitev. Vsaki občanki in občanu posebej in vsem skupaj želim, da bi se v svoji občini počutili dobro. Zato se v vodstvu tudi trudimo, kolikor je v naši moči." SM Foto: SM Najboljši učenci podlehniške osnovne šole z razredničarko Majdo Erlač, županom Markom Mauči-čem in ravnateljem Dejanom Kopoldom Videm • Iz občinske sejne dvorane Z rebalansom v 1,6-milijonski kredit „Predlagam, da se točka dnevnega reda za sprejem rebalansa umakne z današnje seje. Pregledal sem zapisnike odborov o tem rebalansu in prav iz vseh izhaja dvom. Zavedam se, da bo rebalans treba sprejeti, vendar mislim, da bi moral biti pripravljen drugače, bolj uravnoteženo," je že na začetku seje občinskega sveta predlagal svetnik Andrej Rožman. Foto: SM Večina svetnikov (11) je potrdila predlagani rebalans proračuna, po katerem občina Videm najema 1,6 milijona evrov kredita za plačilo tekočih naložb, proti pa je bila svetniška skupina SDS (na posnetku), ki je bila sicer že proti sprejetju proračuna pred dobrega pol leta. Župan Friderik Bračič je njegov predlog dal na glasovanje, ki pa je pokazalo, da je le pet svetnikov (celotna poslanska skupina SDS) za umik te točke, vseh ostalih 11 pa se je strinjalo, da rebalans ostane. Tako se je razprava, sicer mirna in brez običajnih nizkih udarcev, začela kar takoj. Župan je uvodoma povedal, da je rebalans nujen in da z njim povečujejo občinski proračun - na odhodkovni strani zaradi plačila številnih projektov, ki so po njegovih besedah narejeni za ljudi in njihove potrebe, med drugim tudi zaradi odprtja dveh novih oddelkov vrtca ter s tem potrebnih novih zaposlitev: „Sicer pa o tem ne bom razpravljal, odbori so vse pregledali in podali pozitivno mnenje, če kdo želi razpravljati, pa naj!" Seveda se je oglasil Rožman (SDS): „Rebalans je neuravnotežen, kar nekaj je novih postavk, kjer nekatere KS dobivajo ogromno denarja, druge pa ne. Moti me, da je zdaj za gasilce predvideno le še 12.000 evrov, čeprav smo jih odobrili 22.000. Za Pobrežje je namenjenih le 6000 evrov, za Tržec pa kar 50.000?! Zanima me tudi, zakaj dajemo 6000 evrov za pokopališče v Rodnem Vrhu, to je ja občina Podlehnik?!" Razpravo so sklenili v rekordnih 35 minutah. Vseh štirinajst na seji navzočih svetnikov je posamezne točke dnevnega reda potrdilo brez novih razprav, saj so o njih predhodno opravili temeljito razpravo na sejah delovnih teles. Glavna sprememba pri dolgoročnem in srednjeročnem planu občine Hajdina v letu 2009 se nanaša na spremembe namenske rabe prostora iz območja drugih kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno-predelovalne industrije v Slovenji vasi, kjer naj bi gradili mariborski Košaki. Svetnik Anton Cestnik je v razpravi o odlokih, ki se nanašajo na ustanovitev OŠ dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj izrazil nezadovoljstvo s sestavo svetov teh zavodov regionalnega pomena z enajstimi člani, ki občini kot ustanoviteljici zavoda ne Župan je odgovoril, da je občina Podlehnik pri obnovi pokopališča prosila za finančno pomoč, saj so na tem pokopališču pokopani tudi občani Vidma, Rožmana pa je nato zanimalo, zakaj druge občine, katerih občani so pokopani na videmskih pokopališčih, potem ne sofinancirajo njihovih obnov: „Če je to zdaj ustaljena praksa, potem naj bo enako za vse!" Hajdinski svetniki želijo imeti Denar v ceste namesto v vodovod Potem pa je Rožman navrgel še enega od precej hudih, a doslej skritih razlogov, zaradi katerih je med drugim potreben rebalans, po katerem se bo občina zakreditirala za kar 1,6 milijona evrov: „Vidim, da je zajeto tudi poplačilo vodovoda v Halozah ... Kot sem i vpliv v javnih zavodih. izvedel, ste del denarja, namenjenega za vodovod, investirali v asfaltiranje cest, zdaj pa manjka za poplačilo vodovoda. In manjka okoli 36.000 evrov še za ceste, ki so bile lani asfaltirane?! Zavedajte se, da s sprejetjem rebalansa prevzemamo 1,6 milijona evrov kredita! S tem smo pravzaprav zapravili dvoletni proračun, vsaj njegov naložbeni del! Kaj bomo pa delali ti dve leti ali še več? In v tem rebalansu ni nobene postavke za naložbe v Selih, Lancovi vasi ..." Ivan Krajnc (SDS) pa je povedal: „Nekam hitro je po pol leta nujno sprejemati rebalans. Očitno je bil proračun pripravljen zelo slabo, kljub temu pa ga je večina svetnikov kar na hitro potrdila (svetniška skupina SDS je bila namreč proti sprejetju proračuna, op. a.). Očitno ste se precej ušteli, da se moramo zdaj tako visoko zakreditirati?! Vidim, da je izpadla tudi kanalizacija na Po-brežju?" Župan je Krajncu povedal, da kanalizacija na Pobrežju nima pomena, dokler ni čistilne naprave: „Denar za projektno dokumentacijo je zagotovljen, za izvedbo pa se bomo prijavili na primerne razpise, ko bodo objavljeni, saj kot veste, smo pač izpadli iz kohezi-je, kar pa ni naša krivda! Glede najetja kredita pa sem že povedal, da je denar potreben za projekte, ki služijo ljudem - za šole, vrtce, igrala, športna igrišča ... In bolje je tako, ker sicer ne bi imeli nič. Če ne najamemo kredita, ne moremo poplačati izvedenih naložb, ustaviti moramo vse že začete projekte in se odreči novim. Potrebe v naših krajevnih skupnostih pa so velike!" Krajnc je vseeno še poskušal vztrajati, kaj da je bilo narobe s proračunom, da je zdaj potreben rebalans s tako visokim kreditom, župan pa je precej površno odgovoril: „Pač delamo več in ne manj od načrtovanega. To se vidi, ampak vse je treba plačati ..." Trafela: »Zakaj ste se lani hvalili, da ste plačali vodovod, če ga niste?« Oglasil se je tudi Slavko Tra-fela (DeSUS): „Odpiramo dva oddelka vrtca, za druge vrtce v ostalih občinah pa plačujemo še 190.000 evrov? Kako to?!" In takoj dobil pojasnilo, da morajo pač za otroke občanov, ki imajo stalni naslov v Vidmu, plačevati oskrbo; teh otrok, ki so v vrtcih sosednjih občin vse do Maribora, pa je 46. Potem se je Trafela obregnil še ob sporno dejstvo, da se je denar za vodovod prelival v ceste: „To se mi ne zdi dobro. Na veliko se je pisalo in hvalilo po medijih, kako je občina uspela zagotoviti in plačati vodovod vsem prebivalcem, pravi slavospevi so bili o tem, kako je vse zaključeno ... Zdaj pa pride na dan, da smo ostali dolžni ... " Župan je bil kratek: „Denar je šel za ceste." Trafela pa spet: „Pa saj o tem govorim! Prav, če je šel za ceste, ampak potem ne morete v javnosti govoriti, da je vse lepo in prav in vse narejeno in plačano!" S tem je dal glasno in jasno vedeti, da so oziroma bodo uradne informacije, ki jih je in bo občinsko vodstvo posredovalo širši javnosti, ne-kredibilne in deležne še več dvomov kot doslej ... Tako župan kot direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta podobo zavajanja javnosti, ki se je tokrat tako jasno pokazala, takoj poskušala omiliti z razlago, da so bile za vodovod lani poplačane vse obveznosti, za plačilo so ostale le letošnje, a se s tem potem ni več ukvarjal nihče. Pač pa je Trafela še zanimalo, kako to, da so v obrtno cono doslej vložili že okoli milijon evrov iz občinskega proračuna, čeprav je bilo rečeno, da se bo izgradnja financirala izključno iz fonda prodanih parcel in razpisov. Župan mu je odgovoril, da so lani razpisni denar pač porabili za druge projekte, ker se v obrtni coni še ni moglo delati nič: „Zato smo za nadaljevanje del potem založili svoj denar, bomo pa za nadaljnje urejanje dobili denar iz razpisa regionalnih razvojnih programov." Vdani v usodo, da drugače ne gre, potrdili rebalans in kredit Brane Orlač pa je rebalans komentiral zelo mirno: „Oči-tno smo res zajeli s preveliko žlico ... Žal se pa ne da izvreči nobena postavka, ker je denar v pretežni meri potreben za že tekoče projekte. Zato je naš odbor za okolje podal pozitivno mnenje." Marijo Belšak(SDS) pa je zanimalo, zakaj se za igrišče Tr-žec namenja kar 50.000 evrov, čeprav še ni niti pridobljenega gradbenega dovoljenja. „Zato, ker želimo ta projekt letos zaključiti. Gradbeno pa bomo zdaj gotovo dobili. Kot veste, smo imeli težave s kmetijskim ministrstvom, ki nam ni dalo soglasja za naš projekt, a smo jim v pogovoru minuli petek jasno predočili, da tisto zemljišče dokazano ni primerno za nobeno obdelavo, saj je bil včasih tam peskokop. Zdaj moramo poslati novo vlogo, soglasje pa imamo že zagotovljeno, zato bomo letos v Trž-cu zadeve dokončali," je pojasnil župan. Martin Vidovič je nato v imenu odbora za finance povedal, da so rebalans potrdili, ker enostavno ne najdejo druge rešitve za nastalo situacijo, zmotila pa ga je postavka za nakup parcele za dom upokojencev: „Cena je zelo visoka (lastnica zemljišča zahteva 200.000 evrov, op. a.), da ne bomo mi te parcele preplača-li! Morda bi kje lahko kupili cenejše zemljišče? Sicer pa mislim, da to itak ni zadnji rebalans; v naši vasi bi tudi radi igrala za otroke, ker jih ni, po drugi strani pa dajemo kar 12.000 evrov zgolj za dokumentacijo ... " Iz vrst svetnikov je bilo nato še slišati, da bi občina morala pridobiti več denarja iz različnih razpisov, tudi s področja turizma ipd., podžupan Selinšek pa je primaknil, da kredit res ni prijeten, ampak je nujen za poplačila naložb, in da ni tako visok, da ga ne bi zmogli odplačevati brez posebnih težav. Za konec je sledilo še glasovanje, ki je pokazalo povsem enak rezultat kot glasovanje za proračun: pet svetnikov (SDS) proti, 11 svetnikov za ... In občina Videm si je k 700.000 evrov starega kredita pripela še milijon in pol evrov novega. SM Hajdina • Peta seja sveta občine Razširili bodo vrtec Na majski seji sveta občine Hajdina, ki je bila 25. maja, so hajdinski svetniki razpravljali o osemnajstih točkah dnevnega reda. omogoča zadostnega vpliva. Njegovi ugotovitvi so pritrdili tudi ostali svetniki. Hajdinski župan Stanislav Glažar je na majski seji svetnike seznanil tudi z imenovanjem dveh podžupanov. Odločil se je za uveljavljena lokalna politika in gospodarstvenika z ugledom, Andreja Tkalca in Franca Mlakarja. Svetnike pa je tudi seznanil, da občina pripravlja dokumentacijo za preureditev prostorov hajdinskega vrtca, ki so ga odprli 1. septembra lani in je v manj kot enem letu postal pretesen za vse otroke iz občine Hajdina, ki bi jih starši želeli vključiti v predšolsko vzgojo. S preureditvijo naj bi omogočili vpis še 26 otrokom. V tem šolskem letu vrtec Hajdina obiskuje 81 otrok. MG Foto: Črtomir Goznik Ormož • Že kmalu moder zabojnik z rumenim pokrovom Načrtujejo nov način zbiranja odpadkov V Komunalnem podjetju Ormož razmišljajo o novostih, v katere jih silijo že sprejete uredbe in tiste, ki se šele najavljajo, vse pa postavljajo ostra pravila glede zbiranja odpadkov in težijo k temu, da se iz komunalnega odpada izloči čim več embalaže. Odpadna embalaža predstavlja pomemben delež v celotni količini komunalnih odpadkov, saj nastane v povprečju več kot 100 kg odpadne embalaže na prebivalca letno. Z novim načinom ločevanja si v Komunalnem podjetju Ormož obetajo zmanjšati količino ostalih gospodinjskih odpadkov za najmanj 15 odstotkov. Pavli Majcen direktorici Komunalnega podjetja Ormož, se zdi najbolj smiselno embalažo zbirati v ločeni 240-litrski posodi. To bo uporabnike razbremenilo, saj bodo lahko embalažo odlagali v posodo pred hišo ali blokom. Odločali so se med uporabo vreče ali posode za zbiranje embalaže, na koncu so se odločili, da ima posoda več prednosti, saj je trajna, vrečo pa je treba kupovati ves čas, pa še živali jo lahko raztrgajo in se vsebina raznese po okolici. Res pa je, da se v prozorni vreči že od daleč vidi, če kdo napačno odlaga, kar bo zlasti v začetku morda za koga tudi problem. Foto: Viki Ivanuša Pavla Majcen in Ludvik Hriberšek sta predstavila načrtovane novosti pri zbiranju odpadkov. Ločeno zbiranje embalaže od vrat do vrat naj bi vpeljali že v drugi polovici letošnjega leta, takoj ko se bodo o tem vprašanju izjasnili v posameznih občinah in potrdili načrte komunale. Doslej se je odpadna embalaža zbirala na ekoloških otokih in zbirnem centru na Dobravi. To bo potekalo še naprej, vendar novih ne bodo več postavljali. V prihodnosti bo tam mogoče odlagati predvsem papir in steklo, potrebe za drugo embalažo pa verjetno ne bo več veliko, ker bo ta storitev omogočena doma. V nov moder zabojnik z rumenim pokrovom pa bodo uporabniki odlagali plastično, kovinsko in tetrapak embalažo (pločevinke od pijač, konzerve pre- hrambnih izdelkov, kovinske pokrove kozarcev, zamaške, plastenke od pijač, praškov, mehčalcev, kozmetike, plastične kozarce, lončke, vrečke, folije, embalažo od mleka, sokov, omak ...). Ludvik Hriberšek je pri tem poudaril, da bo treba embalažo očistiti ostankov vsebine, ki je bila v njej - hrane, pijače m drugega. Reciklirati je treba najmanj 55 % embalaže Odpadna embalaža je pomemben vir surovin za nadaljnjo predelavo in izdelavo novih izdelkov. Zato je država odločila, da bo treba v Sloveniji učinkoviteje ravnati z odpadno embalažo in zagotoviti predelavo odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo za najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže. Reciklirati bo treba najmanj 55 % celotne mase odpadne embalaže (60 % mase za steklo, 60 % za papirnato in kartonsko embalažo, 50 % za kovinsko embalažo, 22,5 % mase za plastično embalažo in 15 % za leseno embalažo). Če to ne bo uresničeno, bodo kaznovani upravljavci, koncesionarji, župani in uporabniki. Občine, ki ne bodo poskrbele za čim manjše odlaganje, bodo imele okoljsko dajatev višjo od drugih občin. Preko državne sheme obstajajo v Sloveniji štiri možnosti oddaje odpadkov v nadaljnjo predelavo. Uporabniki pa se še vedno premalo zavedajo, da že pri nakupu plastenke v pijači plačajo embalažnino - ceno predelave plastenke. V celotni zgodbi ostaja zaenkrat odprto le še vprašanje, kdo bo kril strošek nabave novega zabojnika. Na komunali v tem trenutku še ne znajo povedati, ali bo imela ta sprememba finančne posledice za uporabnike, vendar glede na to, da se uvaja nova oblika, je verjetno iluzorno pričakovati, da stroški ne bi narasli. Pogostost odvoza odpadkov bo ostala enaka, dvakrat mesečno. Odvoz odpadkov črne posode bo na 14 dni, prav tako pa tudi za modro posodo. Na vprašanje, ali je kaj novega v zvezi z urejanjem centra za obdelavo odpadkov v Har-deški šumi, pa so mi povedali le, da je ta lokacija zajeta v veljavnem operativnem planu in upajo, da bo tudi ostala, sicer pa je odlaganje odpadkov služba lokalnega značaja in občine se same odločajo, kje bodo imele deponijski prostor. Direktorica Pavla Majcen pa je dodala, da bi bilo v Hardeško šumo smiselno umestiti projekt v obliki centra za ravnanje z odpadki, ki bi imel več funkcij, kot jih ima danes deponija na Dobravi: „Marsikatero funkcijo obdelave odpadkov bi lahko vršili tam, kajti vsaka stvar, ki pride na odpad, se da obdelati. Plastiko se zmelje, kosovni material se razstavlja, biološke odpadke je treba pravilno odlagati, vse to so priložnosti za delovna mesta." Viki Ivanuša Ljutomer • 140 let gasilskega društva Podelitev priznanj in odprtje razstave Ljutomerski gasilci praznujejo visok jubilej, saj mineva 140 let od ustanovitve njihovega organiziranega gasilskega delovanja. Slovesna prireditev v domu kulture je bila namenjena zgodovinskemu pregledu gasilstva v minulem obdobju, množičnemu podeljevanju priznanj posameznikom za dosežke na področju varovanja in zaščite ter odprtju gasilske razstave. PGD v Ljutomeru je bilo ustanovljeno 31. julija 1871. Večina članov društva so bili obrtniki, delavci in kmetje, ki so sestavljali posamezne operativne oddelke - desetine. Štelo je več kot 60 članov. Po razpadu avstro-ogrske monarhije so društvo leta 1919 prevzeli Slovenci. Prvi načelnik društva je bil Alojz Rajh, posestnik v Ljutomeru. Ob 50-letnici delovanja so razvili društveni prapor, ki je med najstarejšimi ohranjenimi slovenskimi gasilskimi prapori, nahaja pa se v Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki. Leta 1928 se je pričela izgradnja novega gasilskega doma, njegovo slovesno odprtje pa je bilo dve leti kasneje, kar je pomenilo veliko pridobitev za Ljutomer in okolico. V času 2. svetovne vojne je prišlo društvo pod nemško upravo. Velika večina starih članov se je po osvoboditvi leta 1945 vključila v novo društvo. Za povojni razvoj so bili najbolj zaslužni Jože Zavra-tnik (prvi poveljnik društva), Anton Vaupotič, Karel Centrih, Alojz Škrjanec in Alojz Vaupotič. Največja pridobitev društva leta 1961 je bila avto-cisterna GMC, s katero so pod- vojili svojo operativno sposobnost. Ena od pomembnih nalog društva je bila načrtno izobraževanje kadrov, ki so mu od sedemdesetih let namenjali največjo pozornost predvsem zaradi učinkovitega in varnega dela članov pri vse večjih zahtevnejših posegih na področju požarne varnosti. Tudi uspehi društva pri usposabljanju na tekmovanjih niso izostali, saj je društvo s posameznimi oddelki dosegalo odlične rezultate. Ob 100-letnici delovanja je PGD Ljutomer prejelo najvišje državno odlikovanje - red zaslug za narod s srebrnimi žarki, leta 1982 pa se je pričela obnova in razširitev gasilskega doma, ki je bila slavnostno predana namenu leta 1988. V tem obdobju se je članstvo v društvu povečalo na okoli 100 članov, mladincev, mlajših in starejših pionirjev ter starejših pionirk. Z načrtno vzgojo, usposabljanjem in izobraževanjem članov so bili doseženi vidni tekmovalni rezultati. Nova zakonodaja o obrambi in zaščiti iz leta 1991 je razširila naloge društva še na nekatere dejavnosti na področju zaščite in reševanja ob poplavah, potresih in nesrečah z nevarnimi snovmi ter drugih nesrečah. Leta 1996 je PGD pridobilo status Občinskega gasilskega centra pri gašenju požarov in opravljanju potrebnih nalog v posredovanju pri prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in reševanju na vodi. Istega leta je bila pridobljena še državna koncesija za reševanje v prometnih nesrečah in v nesrečah z nevarnimi snovmi. Ustanovljena je bila posebna usposobljena operativna enota. Po nastanku novih občin leta 2000 je bil društvu priznan status Medobčinskega centra požarne varnosti, istega leta so od Ministrstva za obrambo pridobili tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in varstva pred naravnimi ter drugimi nesrečami. Letos v društvu, ki mu predseduje Leon Markovič, načrtujejo pre- novo gasilskega doma. Po podatkih je lani društvo skupno štelo 111 članov - poklicnih in prostovoljnih gasilcev, rezervistov, mladincev, pionirjev, veteranov in podpornih članov. Na slovesni prireditvi so bile podeljene društvene zahvale članicam (20), članom (19) in veteranom (4). Priznanje GZ Ljutomer tretje stopnje je prejelo pet, druge in prve stopnje pa dva člana. Priznanja GZS z gasilskimi plamenicami in odlikovanji od prve do tretje stopnje je prejelo 14 članov. Kipec gasilca je GZ Ljutomer podelila PGD Ljutomer, društveno priznanje in spominsko plaketo PGD Ljutomer pa je prejel Anton Ratiznojnik, avtor publikacije ob 140-letni-ci društva. Najvišja društvena priznanja Stanku in Miroslavu Hunjadiju ter odlikovanje GZS Jožetu Bratinščaku bodo podeljena na letošnji osrednji prireditvi, 24. junija. Takrat bo društvo prejelo tudi zlato plaketo GZS in plaketo Civilne zaščite (CZ) RS. Visokemu jubileju ljutomerskega PGD so med drugimi prisostvovali poslanec DZ Franc Jurša, županja občine Ljutomer Olga Karba, regijski poveljnik CZ Martin Smodiš, predsednik GZS Anton Koren, častni predsednik GZS Ernest Eori in predsednik regijskega gasilskega sveta za Pomurje Bogdan Šajnovič. Z gasilsko himno, ki jo je napisala sama, je nastopila mladinka PGD Ljutomer Tajda Ilčenko, zanimiv kulturni program pa so izvedli pionirji in mladinci PGD Ljutomer. NŠ Destrnik • Predstavitev idej in maket V občini bi lahko uredili tudi živalski vrt Študentje in profesorji mariborske gradbene fakultete so v ponedeljek zvečer javnosti predstavili rezultate večmesečnega dela in terenskih delavnic, v okviru katerih so pripravili tako urbanistične zasnove gradenj za več lokacij v Destrniku kot makete in idejne projekte za večnamensko stavbo ter vrtec v občini. Foto: SM Študentje mariborske gradbene fakultete so predstavili zanimive makete destrniškega lesenega nizkoenergetskega vrtca in večnamenske stavbe; oba objekta so umestili ob športnem centru. Docent Uroš Lobnik, ki je bil vodja jesenske urbanistične delavnice, je v uvodnem nagovoru najprej povedal, da se je doslej že večkrat pokazalo, da je prav obrobje Slovenije prava zakladnica idej, ki pa so velikokrat premalo upoštevane: „Tudi naša delavnica je dokaz povedanega. Študentje so namreč pripravili idejne zasnove, kaj in kako bi se lahko uredilo in pogradilo sedem različnih lokacij, ki jih je predlagala občina Destrnik. Naši študentje so na osnovi ogleda in tipologije terena določili namembnost posamezne lokacije, od občine pa je odvisno, koliko in kako bo to uresničila. Rečem pa lahko, da če bo Destrnik uresničil vseh sedem rešitev naših študentov, bo brez dvoma 'uni-cum' v slovenskem prostoru!" Študentje so rešitve prikazali tako: na lokaciji ob športnem igrišču (veduta Destrnika) pod šolo in Volkmerjevim domom so umestili vrtec in večnamensko stavbo; kot so povedali, je šlo za eno najtežjih lokacij za gradnjo, z izjemno razgibanim reliefom, kljub temu pa je gradnja omenjenih objektov predvidena tako, da se oriše središče občine, ki zdaj manjka. Na drugi lokaciji, ob zdravstvenem domu, so predvideli izgradnjo doma ostarelih z enotami varovanih stanovanj, na tretji lokaciji Zasadi pa so orisali ureditev eko naselja oziroma eko vasi; po idejni zasnovi bi tam lahko bilo naselje enodružinskih hiš s skupno cesto in manjšim trgom ter trgovinico. Četrta lokacija ob Kot je pojasnila predstavnica službe za stike z javnostmi v podjetju Saubermacher Slovenija Katja Grabrovec, je v čistilni akciji sodelovalo prek 100 občank in občanov, ki cenijo skrb za okolje in boljše življenje. S skupnimi močmi in ob prisotnosti kidričevskega župana Antona Leskovarja so na območju zapuščene gramoznice, v kateri je še vedno precej vode, zbrali 1.300 kg mešanih komunalnih odpadkov, okoli 120 kg nevarnih odpadkov, kot so barve, laki in razni sodi, 470 kg zavrženih azbestnih plošč in 520 kg avtomobilskih gum. Večinoma je šlo za predmete, ki so se nabrali v preteklih 30 letih. Mešane komunalne odpadke so odpeljali na centralno deponijo Gajke v Ptuju, vse druge glavni povezovalni cesti Ptuj-Lenart, tik pred odcepom za Destrnik, je namenjena ureditvi poslovne cone. Skupina študentov je tako predstavila nekaj možnih rešitev ureditve cone, vse pa so temeljile na postopnosti izgradnje ter na čim manjši izrabi prostora za cestno infrastrukturo. Peta lokacija v Jiršovcih je po mnenju študentov najprimernejša za stanovanjsko pozidavo; zarisali so naselje nižjih individualnih hiš z lesenimi fasadami in zelenimi strehami ter solarnimi celicami. Za šesto lokacijo na območju načrtovanih Term Janežovci so v urbanistični študiji predvideli razdelitev na tri cone: javno, zasebno in poljavno. Na poljani coni naj bi se zgradil hotelski kompleks s kopališčem, zasebna cona naj bi bila namenjena postavitvi apartmajev, javna cona pa bi zajemala območje sedanjega ribnika, ki bi ga bilo treba ohraniti. Zanimiva pa je bila ideja študentov, kaj bi lahko naredili na lokaciji v nižinskem delu Destrnika; predlagali in izrisali so namreč ureditev živalskega vrta in/ali adrenalinskega parka ... Zanimive makete vrtca in večnamenske stavbe Konkretne makete in idejne projekte za dva najbolj potrebna javna objekta v občini - vrtec in večnamensko stavbo -pa so pripravili študentje v pomladni arhitekturno-gradbeni pa v predelavo pooblaščenim podjetjem. Poleg družabnosti je bilo poskrbljeno tudi za zabavo in zadovoljstvo otrok. Napihljivi grad, delavnice risanja in izdelovanja iz gline ter obisk maskote Sigi so navdušili kar nekaj mladih nadobudnežev. Za zadovoljstvo občank in občanov je bilo poskrbljeno tudi z vlakcem, ki je zjutraj udeležence čistilne akcije vozil do omenjene jame. Župan Anton Leskovar je čistilno akcijo ugodno ocenil: »To je okolje, v katerem in s katerim živimo vsak dan. V preteklosti je bilo dovolj napačnih odločitev, dejanj in premišljevanj, zakaj toliko smetimo. Pravilne odločitve danes bodo naložba v naravo. Na območju občine je veliko gramoznih jam, ki so že iz pre- delavnici pod vodstvom Vesne Žegarac Leskovar. Oba objekta so umestili na prvo lokacijo, torej ob športnem centru pod Volkmerjevim domom. Kot je povedala Leskovarjeva, ima lesena gradnja izjemne in številne prednosti, ki pa so pri nas očitno še premalo znane; v Kanadi je npr. kar 95 odstotkov objektov lesenih, v ZDA jih je 65 odstotkov, v Skandinaviji 70 odstotkov, v Sloveniji pa zaenkrat le sedem odstotkov: „Leseno gradnjo odlikuje ekološka neoporečnost, zanjo je značilna bistveno manjša po- raba energije, tudi že z vidika logistike, saj imamo les blizu, nadalje je ta gradnja hitra, objekti pa so relativno dobro potresno varni." Študentje so nato predstavili 12 različnih idejnih projektov in maket lesenega nizkoener-getskega vrtca in večnamenske stavbe, v okviru katere so predvideli sedež občinske uprave, trgovino, kavarno, pošto itd. Ob vizualni predstavitvi so na kratko predstavili tudi podatke o osvetljenosti prostorov, (minimalni) porabi energije ter statiki. Na javni predstavitvi rezultatov vseh delavnic je zbrane pozdravil tudi župan Franc Pukšič, ki se je profesorjem in vključenim podjetjem zahvalil za pomoč s simboličnim darilom - zbornikom občine De-strnik, ter poudaril: „Rezultati teh dveh delavnic zastavljajo smer razvoja naše občine za deset in dvajset let naprej! Ta projekt ima veliko težo, saj so ob terenskem delu in študijah na fakulteti sodelovala tudi podjetja z veliko praktičnimi izkušnjami na področju gradbeništva in energetike!" Zbrane sta pozdravila še novi rektor mariborske univerze Daniel Rebolj ter dekan gradbene fakultete Miroslav Premrov, ki se je županu Pukši-ču in podjetjem Lumar, Velux in Menergo zahvalil za pomoč in donatorstvo pri izvedbi delavnic ter dejal: „Takšen projekt, kot smo ga naredili za občino Destrnik, lahko naredimo tudi za druge občine; gre za najnaprednejšo gradnjo in arhitekturo. Velikost občine se ne meri po kvadraturi, ampak po znanju." SM teklosti okoljski problem. Z novimi vsebinami in ureditvami gramoznic v učilnice v naravi, z vzpostavitvijo sprehajalnih poti, opazovalnih stez, razgle-dišč in učnih točk bodo dobile gramoznice nov namen. Prav zaradi tega sem zelo podpiral sobotno čistilno akcijo in verjamem ter zaupam ljudem, da bomo s skupnimi močmi uspeli v prizadevanjih, da naredimo korake naprej.« Direktor podjetja Suberma-cher Slovenija Rudolf Horvat pa je ob tem dodal: »Podobnih načrtov, kot je bila sobotna čistilna akcija, imamo v podjetju Saubermacher še kar precej, saj delujemo v 51 občinah po vsej Sloveniji. Skušamo biti okolju prijazno podjetje, ker je to naša vizija in tudi moto. Okolju, od katerega kaj dobimo oziroma v katerem delujemo, želimo nekaj vrniti. Še posebej v občini Kidričevo, kjer imamo v načrtu investicijo - obnovo centra za ravnanje z odpadki, zato želimo še podrobneje predstaviti, kaj vse počnemo. Tovrstne akcije bodo gotovo sledile tudi v prihodnje.« -OM Kidričevo • Čistiii Boldirjevo jamo Sodelovalo več kot 100 krajanov Da bi uredili enega od mnogih skritih in onesnaženih kotičkov občine Kidričevo, so v podjetju Saubermacher Slovenija skupaj z občino Kidričevo in Čistim mestom v soboto, 4. junija, organizirali čiščenje Boldirjeve jame. Foto: K. Grabrovec Pri čiščenju Boldirjeve jame je sodelovalo prek 100 domačinov in krajanov občine Kidričevo. Ormož • Pazljivo izbrati operaterja Najprej plačilo občini, potem priklop V minulih dneh so občani občine Ormož, ki stanujejo na območju izgradnje širokopasovnega omrežja, prejeli dopise, v katerih jih občina obvešča, da je projekt izgradnje končan in da je pogodba o dostopu do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij med izvajalcem gradnje podjetjem GVO usklajena s tremi operaterji, ki so že pohiteli s svojimi ponudbami. Širokopasovno omrežje je bilo zgrajeno v 18 mesecih in je stalo 12.265.000 evrov. Od tega je 60 % sofinancirala EU, 30 % GVO, Občina je prispevala slabih 9 %, občani pa okrog 1 %. Zainteresirani so pričakovali, da se bodo na omrežje lahko priključili takoj po zaključku gradnje. A so se ušteli. Skoraj pol leta je bilo treba še počakati, da je bila v maju končno usklajena pogodba med GVO in zainteresiranimi operaterji. Na območju vseh treh občin je tako 2468 zasebnih in 120 poslovnih uporabnikov, ki se ukvarjajo z odločitvijo za enega izmed treh ponudnikov. Ponudbe Amisa, Siola in Teleinga pa so menda precej različne, zato jih je treba dobro preučiti. To je na nedavni tiskovni konferenci poudaril tudi župan Sok, ki svetuje, naj občani pri izbiri ne hitijo, naj razmislijo o svojih potrebah, kajti cene pri-ključnine so različne, doseči pa je mogoče tudi popuste. Še preden pa se bodo prebi- valci v 31 vaseh ormoške občine lahko dokončno priključili na širokopasovno omrežje, bo treba na žiro račun Občine Ormož, po sklepu občinskega sveta, nakazati po 150 evrov. Župan je pojasnil, da gre za obliko participacije občanov za poplačilo dela stroškov, ki jih je občina imela pri urejanju služnosti, pošiljanju pošte, angažiranju občinskih uslužbencev v gradni sistem in ki bodo nastale kasneje pri poškodbah sistema: „Gre za solidarnostni prispevek, ki bo uporabljen tudi za gradnjo omrežja v nadaljnjih sedmih vaseh občine, ki so v prvem krogu gradnje izpadale." Pogoj priklopa pa je tudi urejena služnostna pogodba. Zanimalo nas je, zakaj morajo občani plačati prispevek 150 evrov, če pa je projekt sofinancirala EU in je bil skupen projekt vseh treh občin, participacijo pa plačajo le občani središke in ormoške občine. Na to je župan Sok povedal: „Na sestanku smo se župani vseh treh občin dogovorili za enak pristop, občina Sv. Tomaž si je nato premislila. To so utemeljili z obrazložitvijo, da njihovi občani prispevajo denar pri gradnji cest, in sicer kar v višini 30 % vrednosti. V občini Ormož in Središče ob Dravi se gradijo ceste izključno v breme proračuna in brez participacije občanov. Če dobiš v zameno informacijsko avtocesto, ta prispevek nikakor ne more biti v breme." Ker to ni prvi primer, v katerem se je občina Sv. Tomaž odločila drugače kot ostali dve - zadnji primer je bil ustanovitev mrežnega inkubatorja - nas je zanimalo, ali se tesno sodelovanje med tremi občinami krha. Župan Sok je na to povedal, da Tomaževčani pri mrežnem inkubatorju ne bodo sodelovali, kar pomeni, da njihovi krajani ne bodo mogli kot inkubiranci sodelovati pri pridobivanju sredstev. „Spoštujem njihovo odločitev, verjetno mislijo, da je tako prav, ampak verjetno si bodo Križevci • Bogomir Gaberc podžupan občine Smeti - skupen problem Na 6. seji občinskega sveta v Križevcih pri Ljutomeru je bila sprejeta dokončna vsebina odloka o koncesiji obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov. To službo za občino Križevci opravlja Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer, določitev oblike izvajanja gospodarskih javnih služb pa je v pristojnosti lokalne skupnosti. Nedavno so občine Ljutomer, Križevci in Razkriž-je sprejele odločitev, kako bodo v prihodnje opravljali tovrstne storitve. Sprejet je bil dogovor o skupnem, hkratnem pristopu k podelitvi koncesije za vse tri občine. Po sprejemu odloka v prvem branju na vseh treh občinskih svetih sedaj sledi sprejemanje v drugem branju, kjer pa morajo vsi trije občinski sveti sprejeti enotno besedilo odloka. Prvi so njegovo dokončno besedilo sprejeli v Križevcih, pred razpisom pa bosta takšno vsebino odloka - predvidoma v tem mesecu - sprejela še občinska sveta v Ljutomeru in Razkrižju. Foto: Viki Ivanuša Alojz Sok je na tiskovni konferenci natrosil veliko različnih informacij. Župan občine Križevci Branko Belec je na seji občinskim svetnikom sporočil, da bo z junijem dela podžupana pričel opravljati Bogomir Ga-berc iz Stare Nove vasi, član občinskega sveta iz vrst Slovenske ljudske stranke. Ga-berc bo deloval na področju komunalnih dejavnosti. NŠ Člani občinskega sveta občine Križevci. Novi podžupan je Bogomir Gaberc (stoji drugi z leve). že kmalu premislili. Župan je bil za pridružitev inkubatorju, občinski svet pa morda nima dovolj daljnosežnega pogleda na to problematiko, saj je bil strošek, z našega gledišča, minimalen," je povedal Alojz Sok, ki je še vedno mnenja, da je bila delitvena bilanca med občinami idealno speljana. Od 1. julija redarji Občina Sv. Tomaž se je spretno odpovedala tudi lastništvu letnega kopališča, ki je tako v lasti ormoške in središke občine, ki vsako leto plačujeta izgubo, ki jo kopališče zaradi nizke cene vstopnic pridela. Ugodnost nizke cene vstopnine, ki jo svetniki vsako leto odobrijo z utemeljitvijo, da gre za ugodnost, ki jo omogočajo svojim občanom, pa veselo koristijo tudi kopalci iz sosednjih občin. Kot je povedal župan Sok, bi bilo menda Or-možanom kar prav, če bi ostali sami lastnik kopališča, da bi lahko začeli reči urejati po svoje. Razmišljajo, da bi gostinski Prejeli smo Občina Ormož omejuje občanom dostop do širokopasovnega interneta Občanom, ki so v petek, dne 3. 6. 2011, od Občine Ormož prejeli račune - položnice za prispevek pri priklopu na odprto širokopasovno omrežje (OŠO) 2011 z zneskom 150,00 EUR, se zdi, enako kot nam v Listi ZA občino Ormož, da ni osnove za pobiranje prispevka za projekt, financiran iz evropskih sredstev. Prav tako na javnih predstavitvah tega projekta s strani Občine Ormož nikoli ni bilo govora o bilo kakšnem prispevku vse do sprejema sklepa Občinskega sveta dne 6. 12. 2010. Glede na zelo visok zahte- obrat in kopališče ponudili skupaj v upravljanje, prav tako pa ni skrivnost, da na ormoški občini razmišljajo o režijskem obratu v okviru občine, ki bi se ukvarjal z dejavnostmi, ki so sedaj oddane in zato tudi dražje. Kot smo lahko slišali na eni od nedavnih sej sredi-škega občinskega sveta, bi se Središčani še kako radi rešili kopališča, vendar razmišljajo o prodaji svojega deleža, za kar pa menda ni kupca. Župan je povedal tudi, da je občina končno le dobila odločbo za gradnjo namakalnega sistema na področju Velike Nedelje v vrednosti 1,5 milijona evrov. Urejanje projekta je doslej vzelo že pet let, saj so imeli velike težave pri pridobivanju dokumentacije. Sistem naj bi pričeli graditi avgusta po spravilu pridelkov, gradnja pa naj bi bila končana prihodnje leto aprila. Nekoliko pa jih na občini skrbi dinamika izplačil države, ki največji del denarja obljublja šele leta 2013. Če ga ne bo prej, se bo občina za namakalni sistem morala zadolžiti oziroma založiti lastna sredstva. Župan je najavil tudi priče-tek delovanja redarske službe, ki je nekaj let v Ormožu ni bilo. Občina Ormož je uredila to področje skupaj z občinami Spodnjega Podravja. Na seji občinskega sveta je bilo ob sprejemanju tega sklepa povedano, da bo opozicija temu nasprotovala z vsemi sredstvi. „Glede na to, da v roku 15 dni po sprejemu sklepa ni bila vložena nobena iniciativa, je odlok s 1. 6. začel veljati in s 1. 7. se bo začel izvajati. Redarji se bodo najprej posvetili urejanju mirujočega prometa v mestu. Kakšen mesec bodo poskusili opozarjati tiste, ki ne upoštevajo pravil in dogovorov, potem pa bodo sledile tudi kazni, da se na tem področju uvede potreben red, predvsem pri zakupu parkirnih mest in parkiranju. Že nekaj časa se v Ormožu govori tudi, da naj bi bilo svečano odprtje grajske pristave 24. junija. Župan Sok je povedal, da to še ni zagotovo, saj je bil opravljen že drugi tehnični prevzem, pa so še vedno prisotne manjše pomanjkljivosti na grajski pristavi. Te bi bilo sicer mogoče odpraviti v nekaj dneh, vendar je treba potem pridobiti še uporabno dovoljenje in celoten objekt kvalitetno prevzeti, časa pa do 24. junija ni več ravno veliko. Za konec pa je povedal še, da je iz občinskega sveta nepreklicno odstopil svetnik Dejan Jurkovič (Zares), ki je kot razlog za odstop navedel Zakon o integriteti. Viki Ivanuša van prispevek s strani Občine Ormož, predvsem v tem kriznem času, z velikim številom nezaposlenih, menimo, da se veliko gospodinjstev ne bo odločilo za priklop na izgrajeno širokopasovno omrežje za gospodinjstvo. Menimo, da če se dovolj gospodinjstev ne bo odločilo za priklop, lahko to pomeni nedoseganje razpisnih pogojev minimalnega števila gospodinjstev na enoto števila prebivalcev ter na osnovi tega neizpolnjevanje pogojev za sofinanciranje. Tako se lahko zgodi, da bo morala občina prejeti denar vračati. Prav tako bo treba pokriti stroške vgrajenih omaric. Odvisno pa kdo ?! Posamezni občani zagotovo ne, saj podpis služnostne pogodbe ni zaveza za priključitev na GVO. Iz računa - položnice je razbrati tudi datum storitve: 30.05.2011 - 31.10.2011, kar verjetno pomeni, da bo storitev priklopa izvedena šele v terminu do meseca oktobra 2011. Glede na to bi bilo smiselno občanom omogočiti plačilo računa na obroke. Enako, kot je to storila občina Središče ob Dravi, medtem ko se občina Sveti Tomaž za pobiranje prispevka ni odločila, verjetno iz razumljivih razlogov glede na razpisne pogoje in rizik, da ji ne bo treba vračati prejetega evropskega denarja. V imenu občanov, ki so se že obrnili na nas s prošnjo za mnenje glede prejetih računov za prispevek pri priklopu OŠO 2011, pozivamo še ostale občane, da se v primeru ne-strinjanja pridružijo k naši pobudi za pripravo reklamacije in pritožbe, ki jo bomo vložili na pristojne organe. V ta namen zbiramo podpise nestrinjanja oz. podpore pobude, zato nas kontaktirajte na lista.za.ormoz@gmail. com . Mag. Boštjan Štefančič, Lista ZA občino ORMOŽ Foto: NS Slovenija • Ekološka reja divjadi Nova priložnosti za kmetije Ena od novosti, ki jih prinaša novi Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, je tudi možnost ekološke reje divjadi v oborah. Reja divjadi je sicer v Sloveniji manj razširjena, vendar izkušnje rejcev kažejo, da se tovrstna reja dobro povezuje tudi z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Zlasti zanimive pa so živali v oborah za otroke. Kmetija, ki se odloči za ekološko rejo divjadi, mora že imeti status ekološke kmetije. Zato bo ekološka reja verjetno bolj zanimiva za tiste, ki začenjajo rejo na novo ali za dopolnitev črede v ekološki reji. Za ekološko rejo v oborah so primerni damjaki, mufloni in navadni jeleni. Živali za nakup morajo izhajati s kmetij, kjer gospodarijo v skladu z uredbami in pravilnikom, ki urejajo ekološko kmetovanje. Za začetek ekološke reje v prvem letu preusmeritve ali če ni na voljo zadosti ekološko vzrejenih živali, je izjemoma dovoljen nakup živali iz navadne, konvencionalne reje. Za nakup neekološko vzrejenih živali mora kmet predhodno pridobiti dovoljenje kontrolne organizacije. Interesenti, ki se odločijo za tovrstno rejo, morajo zagotoviti zemljišče, ki meri več kot pol hektarja v naravnem okolju, obdano z ograjo. Po pravilniku je sicer treba imeti za rejo damjakov in muflonov vsaj hektar obore, za navadne jelene dva hektarja, za mešane reje pa tri hektarje. Obora Novi pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil prinaša tudi možnost ekološke reje divjadi v oborah - damjakov, navadnih jelenov in muflonov. mora tudi zagotavljati zaščito živalim pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja na zelo mokrih in močvirnih površinah ni dovoljena. Nadalje mora obora zagotavljati zado- sti paše v obdobju vegetacije, saj dokrmljevanje v tem času ni dovoljeno, razen v primerih zelo neugodnih vremenskih razmer. Živalim v obori mora biti na razpolago neoporečna voda za pitje. Če ni dostopnega naravnega vira, je treba postaviti napajališča. Pravilnik tudi določa, da mora biti ograja visoka najmanj 1,8 metra, krmišča v njej pa morajo biti na zaščitenih mestih, dostopna živalim in oskrbnikom. V skladu s pravilnikom morajo živali pri ekološki reji v oborah živeti v socialnih skupinah, kar pomeni najmanj tri samice in en samec. Na hektar obore se sme rediti največ: 10 odraslih živali damjakov oz. muflonov ali pet odraslih navadnih jelenov. Letno je dovoljen nakup neekološko vzrejenih samic v obsegu 10 odstotkov staleža oziroma števila živali v čredi. V čredah, manjših od 10 živali, je dovoljen dokup ene odrasle samice. O nakupu je treba voditi evidenco. Če živali zbolijo ali se poškodujejo, jih je treba začeti zdraviti nemudoma. Prednost imajo v ekološkem kmetijstvu dovoljeni preparati. Če ti niso uspešni, se lahko na odgovornost veterinarja uporabijo druga zdravila in antibiotiki. Za nadzorni organ je treba hraniti dokazila o pojavu okoliščin za zdravljenje. Pridobitev dovoljenja za rejo divjadi v oborah Področje postavitve obor opredeljuje Zakon o divjadi in lovstvu. Za postavitev obore je treba pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi o varstvu okolja in urejanju prostora. Za izdajo dovoljenja je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor - Agencija RS za okolje. Med pogoji za postavitev obore so med drugimi tudi: površina za oboro mora biti opredeljena v občinskih prostorskih aktih, če je obora večja od pol hektarja, je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če obora posega v gozd, pa tudi dovoljenje Zavoda za gozdove. Kmetje, ki se bodo odločali za postavitev obor, lahko del finančnih sredstev pridobijo v okviru razpisov Programa za razvoj podeželja (podukrep 121 - posodabljanje kmetijskih gospodarstev). Glede trženja ekološke divjadi ali izdelkov iz divjačine veljajo približno enaka pravila kot pri navadni, konvencionalni reji v oborah. Živali iz ekološke reje v oborah se lahko prodajajo za nadaljnjo rejo. Seveda pa je veliko bolj profitabilna priprava in prodaja mesa ter mesnih izdelkov iz ekološke divjačine. Da bi lahko izdelki nosili ime ekološki, pa je treba zagotoviti, da tudi predelavo certifi-cira oz. nadzoruje organizacija za kontrolo in certificiranje. Predelava divjačine je lahko dopolnilna dejavnost kmetije. Razen razreza svežega mesa meso divjadi predstavlja dobro surovino za suhomesnate izdelke, salame in paštete. Pravilno uležano sveže meso ekološke divjadi pa je lahko posebna ponudba v okviru ponudbe na turistični kmetiji. Ker evropske uredbe ne definirajo ekološke reje v oborah, meso in izdelki ekološko prirejene divjadi ne morejo biti označeni z evropskim znakom za ekološko kmetijstvo. V skladu z nacionalnim Pravilnikom pa je obvezna označitev izdelkov z nacionalnim znakom »ekološki«. SM Slovenija • Po pomoru čebel Ptuj • Osmo grajsko ocenjevanje vin Kmetje naj vrnejo seme v trgovine Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva kmete, ki hranijo tretirano seme koruze doma, da do petka, 10. junija, vrnejo seme kmetijskim trgovinam, kjer so ga nabavili. Istočasno kmetijsko ministrstvo že poziva semenarska podjetja, da prek kmetijskih trgovin prevzamejo seme, ki je bilo z odredbo prepovedano. Kot je znano, je ministrstvo po aprilskem poginu čebel prepovedalo uporabo semena koruze, ki je bilo obdelano s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo klotianidin in tiame-toksam (poncho in cruiser). Kmetje, ki so takšno koruzo kupili, so morali slednjo po navodilih ministrstva hraniti doma. „Pri iskanju rešitve o možnih postopkih ravnanja z neporabljenimi količinami tretirane-ga semena koruze ter načinu poravnave ekonomske škode, ki je nastala zaradi prepovedi uporabe semena, je kmetijsko ministrstvo sklenilo, da se izvede državna pomoč glede na to, da neposrednega krivca za Kmetje lahko tretirano koruzno seme vrnejo v trgovine še danes (v petek), slednje pa jim bodo izstavile dobropis. pomore čebel doslej nismo odkrili. Semenarska podjetja bodo zato od kmetov preko kmetijskih trgovin prevzela seme, ki ni smelo biti posejano, in hkrati izdala tudi do-bropise. Pomoč za povrnitev manipulativnih stroškov zaradi prepovedi uporabe semena koruze pa bodo v skladu z dosedanjimi dogovori uveljavljala semenarska podjetja. Kmetije s tem za nabavljeno tretirano koruzno seme ne bodo imele nobenih stroškov," je pojasnil direktor direktorata na MKGP Branko Ravnik. Kot je znano, je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovil, da je eden izmed glavnih krivcev za pomor čebel klotianidin, ki je za čebele zelo strupen. Neposredna krivda kmetovalcev je pri tem izključena, kar potrjujejo tudi ugotovitve pregledov na terenu oziroma na kmetijah. SM Velik napredek pri suhih vinih Prvega junija je na ptujskem gradu, kjer imajo domicil vinogradniki in vinarji VTC 13 in v zadnjem času tudi haloški, potekalo osmo grajsko ocenjevanje vin, za katerega je zbiranje vzorcev potekalo dan prej. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil mag. Anton Vodov-nik, v njej pa so sodelovali še doc. dr. Tatjana Košmerl, doc. dr. Mojmir Wondra, Tadeja Vodovnik Plevnik, Simona Hauptman, Andrej Rebernišek in Miran Reberc, je ocenila 75 vzorcev vin v štirih kategorijah, bela suha, bela vina z ostankom nepovretega sladkorja, rdeča vina in vina posebne kakovosti. Vina, ki so sodelovala v grajskem ocenjevanju vin, so bila predhodno ocenjena že na dvanajstih društvenih ocenjevanjih. Kot je povedal član komisije Andrej Rebernišek, je letošnje grajsko ocenjevanje vin prineslo velik napredek v kategoriji suhih vin, kar je razvidno iz ocen, ki so enake povprečju ocen polsuhih in sladkih vin. Letnik 2010 je bil za kletarjenje zelo zahteven, zato gre še toliko večja pohvala vinogradnikom in vinarjem, pridelovalcem suhih vin. Najboljše iz posamezne katego- Foto: Črtomir Goznik Letos so ocenili 75 vzorcev vin. rije bodo razglasili za prvake, ki bodo prejeli tudi amfore, najvišja priznanja. V kategoriji suhih vin je prvak Franc Lacko iz Drstelje 21 z renskim rizlingom, letnik 2010, ocena 18,26, pri polsuhih in polsladkih vinih Miran Reberc iz Gorišnice 23, beli pinot, ocena 18,40, ter v kategoriji vin posebnih kakovosti Jurij Cvitanič, Gori- šnica 62, za šipon LV, letnika 2009, ocena 19,60. Amfore jim bodo podelili 3. septembra na prireditvi grajskega vinskega praznika, ko bodo na ptujskem gradu potekale tudi tradicionalne grajske igre. Organizatorji obeh prireditev so združili moči pri promociji vin in ohranjanju srednjeveške tradicije mesta in okolja. Foto: SM Ormož • Dan odprtih vrat in razstava Sola praznuje 40-letnico Osnovna šola Stanka Vraza Ormož praznuje v letošnjem letu 40-letnico delovanja. Ob tem jubileju načrtujejo več dogodkov, dva pa sta se zgodila že v preteklem tednu. Minuli petek so na Osnovni šoli Stanka Vraza pripravili dan odprtih vrat. Predstaviti so se želeli širši javnosti, predvsem strokovni. Kolegom iz bližnjih osnovnih šol so predstavili svoje delo, metode dela, pripomočke in literaturo, s katero na šoli razpolagajo in bi morda kolegom na drugih šolah ali v vrtcih prišla še kako prav. Tako so predstavili didaktične pripomočke pri učenju opismenjevanja, pripomočke za razvijanje količinskih predstav na področju matematike, sobo za umirjanje za učence, ki to potrebujejo. V telovadnici so predstavili tudi, na kakšen način pri njih poteka športna vzgoja, ki je prav tako specifična, saj ima večina učencev primanjkljaj na motoričnem področju. Delo z učenci tudi sicer poteka drugače in učencev je na šoli malo, zato Foto: Viki Ivanuša Ravnateljica Simona Meško je poudarek na individualnem pristopu. Vsak otrok lahko dela s tempom, ki mu ustreza in ga zmore, je povedala ravnateljica Simona Meško. Na šoli je vsega skupaj 28 učencev. Število vključenih v poseben program ostaja bolj ali manj ustaljeno, pri prilago- Foto: Viki Ivanuša Računa se lahko tudi v telovadnici skozi igro. jenem programu pa je število otrok iz leta v leto manjše, kar gre pripisati integraciji otrok v redne osnovne šole. Osnovna šola Stanka Vraza je majhna šola, kar je gotovo prednost in za učence zelo koristno, saj se lahko posvetijo vsakemu posebej in lažje spremljajo njihov napredek. Pri majhnem številu učencev tudi lažje zasledujejo svoj moto, ki pravi, da je vsak človek brezmejno pomemben v svoji drugačnosti in hkrati enako pomemben kot vsi drugi ljudje. Na šoli izvajajo dva programa. Program z nižjim izobrazbenim standardom, ki je precej podoben običajnemu osnovnošolskemu programu, vendar ima manj predmetov in je manj zahteven. Vanj so vključeni učenci z lažjo motnjo. Poteka pa tudi posebni program vzgoje in izobraževanja, ki se razlikuje od običajnega, saj se posvečajo predvsem razvijanju skrbi za samega sebe, za delovno vzgojo in usposabljanje za čim bolj samostojno življenje. V programu z nižjim izobrazbenim standardom šolanje poteka 9 let in učenci se nato lahko vključijo v poklicno izobraževanje. V posebnem programu pa učenci lahko šolanje nadaljujejo še dodatnih šest let, običajno nekje do 21. leta starosti. Nov zakon o osnovnih šolah pa bo omogočal, da bodo učenci lahko ostali na šoli in obiskovali usposabljanje za življenje in delo do 26. leta starosti. Kasneje se lahko vključujejo v varstveno-delov-ne centre, nova zakonodaja bo tudi na tem področju prinesla spremembe, saj se predvideva možnost zaposlitve tudi na običajnih delovnih mestih. Šola dobro sodeluje z drugimi šolami in institucijami v kraju. S strokovnjaki za posamezna specifična področja, ki jih imajo na šoli, pa pokrivajo dokaj široko področje. Zadnje leto so preživeli v precej utesnjenem okolju, saj je bila šola del gradbišča novega ormoškega vrtca. Zato se zelo veselijo zaključka gradnje, ki bo ponovno umirila dogajanje na šoli. Ob svojem prazniku so pripravili tudi razstavo v občinski avli, kjer so na ogled izdelki učencev šole. Viki Ivanuša Ptuj • Na ogied zanimiva razstava iz Izraela Umetnost hebrejske pisave V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo 24. maja slovesno odprli dve razstavi, ki k nam prihajata iz Izraela in bosta na Ptuju na ogled do 24. junija. Gostovanje sta pripravili Mestna občina Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom na Dunaju. Odprl ju je veleposlanik Izraela Schmuel Meirom, slovesnosti pa so se udeležili tudi notranja ministrica Katarina Kresal, pravosodni minister Aleš Zalar ter Aleš Gulič, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti. Razstava Najlepše izraelske ilustracije gostuje v galeriji Magistrat. Na ogled so dela 15 vodilnih izraelskih slikarjev, ilustratorjev otroških knjig. Razstava je gostovala že po vsem svetu na mednarodnih knjižnih sejmih in literarnih dogodkih, tudi v Sloveniji, na Ptuj pa je prišla iz Nove Gorice. Razstava Umetnost hebrejske pisave gostuje v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča, na Ptuj pa je prispela potem, ko je v dobrem desetletju obiskala že številna evropska razstavišča. Videli smo jo lahko tudi že na različnih lokacijah po Sloveniji, v letu 2010 je bila predstavljena v Ljubljani, Mariboru, Celju in Lendavi. Na razstavi so na ogled reprodukcije rokopisov in obrednih predmetov iz zbirk Izraelskega muzeja iz Jeruzalema, ki so bili namenjeni za obrede doma ali v sinagogi. Predstavljeni so različni zapisi iz lepo okrašenih kodeksov in pozneje tiskanih knjig, znamenitih Mrtvomorskih rokopisov in zvitkov Tore. Zapisi pripovedujejo o dolgi zgodovini hebrejske pisave, kije znak pripadnosti judovstvu, so pa tudi prave umetnine in zgodo- Tednikova knjigarnica Pokrajina vrtnic Letos je leto vrtnic, sem pomislila nekajkrat: toliko in takšne se bohotijo to pozno pomlad po vrtovih in parkih. Sama sem do vrtnic zadržana, če to pomeni, da nisem nikoli nobene posadila, kupila, utrgala pa tudi ne. Zaradi trnja, zaradi občutljivosti, morda pa zaradi posebne »hohe-nergije«, ki je bila zame vedno preveč težka. Morda ravno zato obožujem pelargonije, tiste enostavne, ki so jih nekoč naše mame s tako skrbjo varovale in so krasile kmečke domove, največkrat z rdečimi cvetovi. Letos je res leto vrtnic, sem pomislila ob knjižnem naslovu Pokrajina vrtnic, kjer je osrednji motiv naslovne ilustracije klasični cvet vrtnice, tak, da zreš vanj in ne veš, kaj se skriva v sredici, spominjajoči na posebno vetrnico, ali na vrtinec, ki vleče na dno in hkrati dviga izven dosegljivega. Seveda ni naslov tisti, ne podoba cveta, ki bi me pritegnila k branju, marveč je bistveni bralski vzgib ime avtorice: Lidija Gačnik Gombač (prozaistka, prevajalka, pravljičarka, avtorica spremnih besed, esejistka, knjižničarka ...). Preprimem torej novost založbe Litera, razprem trdi platnici, preprimem še enkrat, da ostane v levi roki vsa sredica knjižnega bloka, in spustim liste knjige, tako od zadaj prosti prvi strani, da polagoma zdrvijo knjižne strani in vidim: ni poezija, zgodbe so. Nekatere povsem kratke, nekaj vrstic, da ob prelistu zbrzijo mimo le poudarjeni naslovi: Otipati v temi, Strop je rdeč, V čem se je zmotil Leonardo?, Dobro spi, Pa bodi pikova dama ... A glej, nekateri listi imajo le malo besed, drugi so zvrhano polni in še nekaj čez. A tretji, tretji so z eno besedo. Morda pa so pesmi v prozi? Še malo polistujem in berem pod naslovom Danes je polarna svetloba: Prebudijo me s kamenčki, ki se zaletavajo v kožo. V ustih začutim kri. Zaslišim udarce. Obraz mi prekrije droben pesek. Usta se pod pritiskom odpro. Gosta gmota me zasipava. Poskušam izpljuniti. Bruham. Potem pesek strgaš z mene . Kakšno branje je to? Obrnem knjigo na zadnjo platnico. Tam je izbrani citat: Postaja topleje. Zaprem oči. Preselim se v pokrajino vrtnic. Obrezujem grmičke. Okrog mene je preproga cvetov . Preproga cvetov je dovolj, da si dovolim bralsko svobodo in brez reda, tako po intuiciji, izbiram posamezne naslove iz knjige: Res je slano. Gladina. Negibna, modra. Ne veš, kje je nebo, kje je voda. »Jezero,« piše na tabli, »jezero.« Spusti se po bregu in potopi prst. »Res je mokro,« reče. Stopi za njim in potopi prst. »Res je slano,« reče. S prsti drug drugemu pokrijeta oči. Ščebet, tišina, spet ščebet. In komaj slišno plivkanje valov, iz krajev pred koraki, iz krajev pred dotiki. Za prsti temno. Kakšna knjiga je to? Takšna, da daje bralcu vse tisto neulovljivo, mistično, vse, kar je domislila avtorica, in nič, kar ne more primi-sliti, obmisliti bralec. Pokrajina vrtnic je kratko branje za dolgo občutenje in premišljevanje. Pokrajina vrtnic je izšla v zbirki Piramida, urednik Robert Titan Felix. Spremno besedo je napisala pesnica Barbara Korun. Lepo! Žlahtno! Berite: Liljana Klemenčič Foto: Melita Zmazek V razstavišču ptujske knjižnice je do 24. junija na ogled razstava Umetnost hebrejske pisave. vinska pričevanja. Iz predstavljenih zapisov in predmetov izvemo tudi zanimive podrobnosti o judovskih praznikih in obredih, ki so povezani z njimi. Odprtje razstave smo pospremili z zanimivim kulturnim programom, s katerim smo želeli obiskovalcem predstaviti in približati judovsko kulturo. Le-ta se je skozi stoletja izražala tudi v judovski glasbi, klezmerju, ki je tradicionalna glasba aškenaških Judov iz Vzhodne Evrope. Glasba, ki jo lahko prepoznamo po značilnih izraznih melodijah, je bila od nekdaj nepogrešljiva na judovskih porokah ali zabavah, tokrat pa smo jo poslušali v izvedbi članov Keel Klezmer banda iz Maribora. Presenečenje večera je bila izraelska pravljica z naslovom Kraljeva skrivnost, ki jo je predstavila knjižničarka in pravljičarka Li-ljana Klemenčič. Vse, ki vas zanimajo judovska zgodovina, religija in kultura, vabimo na ogled razstave Umetnost hebrejske pisave v razstavišče knjižnice. Razstavo, ki je v angleškem jeziku, smo dodatno opremili s slovenskimi prevodi, na voljo pa je tudi zloženka s spremnim besedilom. Mira Petrovič Cirkulane • Koncert Mladih veseljakov 13. rojstni dan mladih pevcev Vokalna skupina Mladi veseljaki iz Kulturnega društva Cirkulane je že leta 2008 praznovala svojo 10-letnico delovanja. Skupina mladih pevskih navdušencev za lepo in ubrano pesem se je rodila leta 1998 pod takratnim umetniškim vodstvom Jožeta Dernikoviča iz Cirkulan. Takratni 18-letni fantiči si niti predstavljati nismo mogli, da bomo kdaj resnično doživeli 10 let obstoja v isti zasedbi. Pa smo jih dočakali še več. Danes, ko praznujemo 13 let skupnega prepevanja, druženja in veseljačenja, smo prepričani, da je pred nami še dolga pot. Danes skupina deluje pod umetniškim vodstvom Petra Gojkoška iz Cirkovc. Tako kot vsako leto želimo tudi letošnji »rojstni dan« praznovati v kro- gu svojih najdražjih zvestih poslušalcev. Za vse, ki uživajo ob lepotah vokalne glasbe, smo tudi letos pripravili zelo zanimiv in pester izbor pesmi. Sami se bomo predstavili predvsem s slovensko ljudsko in umetno pesmijo, z našimi gosti pa bomo pripravili tudi nepozaben večer ob večno zimzelenih melodijah iz Jadrana. Tako bomo z našimi letošnjimi gosti, tamburaši iz Cirkovc pod taktirko Draga Kleina, odigrali in odpeli nekaj večno zimzelenih melodij, s čimer bomo zagotovo pričarali pravo dalmatinsko vzdušje. Zato vse ljubitelje prave slovensko-dalmatinske »fešte« vabimo, da se nam pridružijo na našem koncertu na gradu Borl v petek, 10. junija, ob 20. uri. Čaka nas torej poslastica tako za ušesa kot brbončice. Vabljeni! Aleš Klinc Zbrana sredstva od nakupa vstopnic, ki v preprodaji znašajo 12 evrov, na dan prireditve 15 evrov, bodo v celoti namenjena za nakup paketov s prehrambnimi izdelki, ki jih bosta med najbolj ogrožene občane na Ptujskem razdelila Območno združenje Rdečega križa Ptuj in Dekanijski karitas, ter za nakup digitalnega ma-mografa za potrebe ptujske bolnišnice. Z izkupičkom lanskega koncerta, na katerem je nastopila skupina Per-petum Jazzille, so kupili 450 prehrambnih paketov. Na Območnem združenju Rdečega križa Ptuj so povedali, da so v prvih petih me- secih med pomoči potrebne občane razdelili več kot 3000 prehrambnih paketov. V povprečju jih mesečno razdelijo med 500 in 600. Vzpostavljen je nov sistem delitve paketov, po katerem lahko pomoči potreben v mesečno prejme le en pre-hrambni paket pri eni od humanitarnih organizacij, bodisi Rdečem križu bodisi Karitasu. Poglavje zase pa je zbiranje denarja za nakup teh paketov, v sistem financiranja je s Ptujskega vključenih le šest občin, zato so odvisni od razpisov in drugih aktivnosti, da pridejo do prepotrebnega denarja. Sekretarka Območnega zdru- Foto: arhiv Mladih veseljakov Mladi veseljaki bodo na letošnjem koncertu pripravili slovensko-dalmatinsko »fešto«. Ptuj • 15 let ptujskih upokojenk Ptuj • Pred ptujskim dnevom dobrodelnosti Koncert za dober namen Ptujski dan dobrodelnosti je postal že tradicionalen. S svojim humanim sporočilom, pomagati pomoči potrebnim, je povezal MO Ptuj in vse ptujske dobrodelne organizacije, Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, Soropti-mist klub Ptuj, Območno združenje Rdečega križa Ptuj in Dekanijski karitas Ptuj. Ptujski dan dobrodelnosti pa je obenem tudi vrhunski umetniški dogodek. Letošnji bo 16. junija ob 20.30, ko bo na dvorišču minoritskega samostana nastopila glasbena skupina Katalena. Jubilej s petjem in glasbo V Narodnem domu na Ptuju so 4. junija svoj 15. jubilejni koncert pripravile pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj. Proslavile so ga s tradicionalnim koncertom pod naslovom Pozdrav poletju. ženja RK Ptuj Marjana Cafuta je povedala, da so v lanskem letu njihova prizadevanja rodila sadove, saj so od vseh 16 občin na Ptujskem pridobili nekaj denarja, od nekaterih sicer malo, a vendarle. Upajo, da bodo tudi letošnje leto zaključili s takšnim sporočilom. Zavedajo se, da tudi občinam ni lahko, da imajo težave pri krpanju proračunov. Želijo si, da bi tudi letošnji dobrodelni koncert uspel, da bi lahko kupili najmanj toliko prehrambnih paketov kot lani ali pa še več. Upanje za nov dan prinaša vsak nakup vstopnice za koncert. MG Ptujske upokojenke imajo 15 let. Foto: Črtomir Goznik Na lanskem ptujskem dnevu dobrodelnosti so nastopili Perpetum Jazzille. Jubilejne trenutke so delile s pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudskimi pevkami KUD Maksa Furja-na Zavrč, pevkami Društva gospodinj Vitomarci, triom Vetrnica KD Odpev Mala vas, ljudskimi pevkami DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, KUD Antona Slodnjaka Juršinci, ljudskimi pevci KD Sela in mešanim pevskim zborom Cirkulane. Pevkam, pevcem in godbenikom se je ob tej priložnosti pridružila še likovna sekcija dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki bo v letu 2012 praznovala 40-letnico uspešnega delovanja in katere člani so razstavili nekaj svojih del. Pevke Ptujske upokojenke, ki jih vodi Marija Zamuda, so svojo pot pričele 11. novembra 1996, ker so želele nadaljevati tradicijo ljudskega petja. V petnajstih letih so nastopile več kot 400-krat, vaj pa že dolgo ne štejejo več. V tem času so stkale številne pristne in prijateljske vezi s skupinami, ki prav tako ohranjajo dediščino naših babic in dedkov v ožjem in širšem okolju. Vsak nastop pomeni tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in hkrati spodbudo za delo vnaprej, so povedale. V imenu MO Ptuj jih je na jubilejnem koncertu pozdravila mestna svetnica Tatjana Vaupotič. Čestitala jim je za dosedanje uspešno delovanje, ki zahteva veliko potrpljenja, časa in marsikdaj tudi odpovedovanja, ker vaje in nastopi zahtevajo svoje. Pri 30 nastopih letno in vajah enkrat tedensko so v vseh letih delovanja zbrale že dve leti „delovne" dobe. Slovenska ljudska pesem je v „krizi", v slovenskih družinah se na splošno premalo poje, današnji otroci skorajda ne poznajo slovenske pesmi. To je spoznala tudi stroka, zato se ob spremembi učnega načrta z novim šolskim letom pri glasbeni vzgoji v učilnice vrača petje. »Hvala za vse nastope, za prenašanje ljudske pesmi na mlajše rodove,« je še povedala Vaupotičeva, ki je vodji ljudskih pevk DPD Svoboda Ptuj Mariji Zamuda izročila priložnostno darilo MO Ptuj. Pevke so ob jubileju prejele tudi iskrene čestitke predsednika DPD Svoboda Ptuj in podpredsednika ZKD Ptuj Franca Lačna, predsednica ZKD Nataša Petrovič je bila na koncertu v drugi vlogi, v vlogi pove-zovalke. Kljub temu da so na odru že 15 let, so še vedno rožice, jim je dal vedeti. V MO Ptuj in širše deluje veliko kulturnih društev, vsa so zelo uspešna, eno največjih je DPD Svoboda Ptuj, v okviru katere deluje deset sekcij, ena od teh so tudi pevke Ptujske upokojenke. Zaželel jim je še veliko uspešno nastopov. Marija Zamuda se je zahvalila za vse lepe želje. Povedala je, da želijo še peti; če bodo zdrave, jih bomo lahko še dolgo poslušali. Koncert Pozdrav pomladi se je končal s skupno pesmijo Zabučale gore in prijetnim druženjem. MG Foto: MG Ormož • Na cvetoči muzejski sceni Rože, ki cvetijo vse leto Prosvetno društvo Janeza Trstenjaka s Huma pri Ormožu sodi tako po kvaliteti kot raznolikosti dejavnosti v sam vrh slovenskih društev, ki se ukvarjajo z negovanjem kulturne dediščine, je za uvod povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, ki je skupaj z Martinom Šteinerjem in Nevenko Korpič krmaril skozi tokratno druženje na muzejski sceni. Grajska dvorana je bila polna Humčanov in Ormožanov, ki so želeli prisostvovati zanimivemu dogodku. Foto: Viki Ivanuša Ana Ratek (druga z desne) je predstavila 60 let delovanja Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka s Huma pri Ormožu. Z muzejsko sceno so obeležili tudi 60-letnico delovanja društva. Zgodovino delovanja je popisala dolgoletna predsednica in gonilna sila društva Ana Ratek. Izvedeli smo, da se je društvo najprej ukvarjalo s prirejanjem gledaliških iger, da pa bi lahko v prireditvah angažirali vse člane društva, so kasneje prešli na organiziranje veselih večerov s Frančkom Žibratom in Mimico Veldin. Krajane je pod svojo streho gostila „visoka" humska šola, ki zares stoji na hribu, vsebino pa je društvu dolga leta dajala učiteljica Mimica Pišek z možem Lovrom. Ana Ratek se je spomnila tudi na učiteljico Tončko Drečko, ki je številne generacije že v tretjem razredu naučila vseh pomembnih plesov. Zato so se na Humu radi družili ob pesmi in plesu, za maškara-do se je zbralo čez 120 ma-skiranih članov. Društvo je zaznamovalo vsak dogodek v kraju, osebni, cerkveni ali državni. Prirejali so poslovilne zabave za fante, ko so šli k vojakom, za ženina in nevesto pred poroko, ob rojstvu otrok. V društvu je deloval tudi pevski zbor, veliko pa se je delalo s šolsko mladino, tako so vsako leto pripravili po dve predstavi. Prelomnica v delu društva je bilo leto 1988, ko so zaprli humsko šolo in društvo ni več imelo svojega prostora. Na voljo jim je ostal le oder. Vse bolj so se začeli ukvarjati z ohranjanjem ljudskega petja in s prikazi, ki se jih je dalo stisniti v vsak kot. Se posebej odmeven je bil prikaz pridelave lana s predelavo do platna. „To ni bil le prikaz s petjem, to je bila mini opereta. Od takrat do danes smo obdelali vse praznike in priložnosti. Večkrat smo pripravili prleško gostuvaje, zelo smo aktivni ob martino-vanju, natančno smo ponazorili dejavnosti vseh štirih letnih časov. Odkar smo za- čeli izdelavo rož, smo še bolj zaposleni. Za valentinovo spečemo dobrote, ki smo jih nekoč sami dobili v dar. Potem pride zeleni Jurij, velika noč zahteva veliko dela, včasih nam celo zmanjka jajc, saj sodelujemo na številnih razstavah. Vidi se nas tudi na ivanjsko nedeljo, ko okrasimo domačo cerkev. Veliko dela pa je tudi z jaslicami in okraski za božič," je povedala Ana Ratek. Svoje znanje in navdušenje pa prenašajo tudi na mlade v šolah in vrtcih. V društvo se mladi sicer ne vključujejo, v šolah pa je tehnični dan ob izdelavi rož iz papirja za nekatere prisila, druge pa dejavnost zanima. Tako je nastal projekt Mladi posvojijo rokodelca in takrat sodelovanje med generacijami dejansko živi. Projekt so vpeljali v vseh osem šol na Ormoškem, sodelovanje pa je močno tudi z vrtci in drugimi institucijami v kraju. Njihovo delo je vedno povezano s petjem in pomeni tudi zelo veselo druženje. Zapeli so tudi na muzejski sceni in pritegnila jim je vsa dvorana. „Prepričana sem bila, da izdelava rož ne more biti kič, šla sem od ženske do ženske, ki so znale izdelovati rože, in se od vsake kaj naučila. Naredile smo šopek in prijateljica ga je poslala Janezu Bogataju. Dobile smo prvi certifikat, danes pa smo verjetno društvo, katerega člani imajo največ certifikatov," je povedala Ratekova. Bogato je tudi sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, ki jih je vključil v različne projekte, kjer so požele veliko priznanj strokovnjakov. Udeležujejo se veliko prireditev, kljub temu da njihovega izdelovanja rož nihče ne financira, na razpis se lahko prijavijo le s petjem. Pogosto jim organizatorji prireditev podarijo papir, imajo tudi kakšne dobrotnike. Razmišljajo tudi o trženju svojih izdelkov, vendar si bodo morale omisliti kakšno primerno embalažo za svoje izdelke, ker se pogosto zgodi, da ljudje na prireditvi kupijo rože, domov pa jih prinesejo v obliki herbarija. Na Humu rastejo tudi buče in igrače Omeniti je treba tudi buče, ki jih v društvu že nekaj let sadijo in zbirajo semena. Hvaležni so Dariu Corte-seju, ki jim je poslal kar 20 vrst različnih semen buč. Za nova semena na gostovanjih postrgajo zadnji drobiž iz skupne blagajne. Gotovo jih pridelajo 80 različnih vrst, za obdelavo njive pa skrbi Darinka. Jeseni tako nastanejo po Humu čudovite domiselne skulpture, na jedilniku domačinov pa so buče, pripravljene na vse načine. Posebna zgodba je izdelovanje igrač, s katerimi so se igrali v preteklosti. Izdelujejo vuge, lesene palčke, stolčke, pupe, oblačili so gumbe, izdelovali fučkece, izdelke iz ličja, skratka poskušajo ohraniti, kar se da. Na muzejski sceni so predstavili tudi novo pesmarico in zgoščenko. Martin Steiner je poudaril, da se vse premalo zavedamo, da je tudi beseda neke vrste spomenik, ki z ljudmi vred izginja. Zato ni odveč, da ima pesmarica na koncu slovar. Kajti že sam naslov je za marsikoga trd oreh: Fumi pa tudi vzimi rože cvetejo v prostem prevodu pomeni Na Humu pa tudi pozimi rože cvetijo. Se večjo vrednost bodo pesmi imele čez nekaj let. Tehnična urednica pesmarice je bila Nevenka Korpič. Društvo ima zbrano bogato bero ljudskega izročila. V pesmarici je objavljenih 120 pesmi, razdeljenih v devet tematskih sklopov. Posebnost so gotovo pesmi, ki se nanašajo na sam Hum in opisujejo tamkajšnje dogodke in značilnosti. Pesmarico je lektorirala Nadica Granduč, tehnično jo je pomagala postaviti Ma-nica Hartman, vsebinsko pa Tomaž Bolcar. Ko se srečate s člani Prosvetnega društva Janeza Tr-stenjaka s Huma, ki nosi ime po mladeniču iz Pušencev, ki je bil kot talec obešen v Frankolovem, ste presenečeni nad tem, da se v takšnem malem kraju lahko toliko dogaja in da je toliko ljudi pripravljenih aktivno sodelovati. Kljub temu dela za novo predsednico društva Majdo Zidarič gotovo ne bo zmanjkalo. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Ves čas pogovora so se pod spretnimi prsti razcvetale nove in nove rože. Od tod in tam Sv. Jurij • Urejali bodo vaško jedro Foto: arhiv občine Župan občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlec je 1. junija podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem za približno 407. 000 evrov vredno ureditev vaškega jedra Jurovski Dol. Škrlec je tako v imenu občine sklenil posel z Marjanom Bračkom, direktorjem podjetja Komunala Slovenske gorice, ki je bilo po končanem postopku javnega naročila izbrano kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del omenjenega projekta. Pogodbena vrednost znaša okrog 407.000 evrov, dela na trgu pa se bodo pričela izvajati predvidoma v drugi polovici junija. Projekt, ki naj bi bil končan do poletja 2012, v višini približno 324. 000 evrov sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Polona Ambrožič Prlekija • Veterani med učenci OŠ Foto: NS Veterani vojne za Slovenijo območnega združenja Ljutomer so v počastitev 20-letnice samostojnosti Slovenije obiskali vse osnovne šole UE Ljutomer (Cezanjevci, Mala Nedelja, Stročja vas, Razkrižje, Veržej, Križevci in Ljutomer) ter skupaj z ravnatelji in učitelji zgodovine pripravili predavanja na temo osamosvojitvene vojne. Učenci so bili seznanjeni z nastankom TO, razpadom bivše skupne države, vojnimi dogodki iz leta 1991 in posameznimi spopadi na območju Prlekije. Predavanja so temeljila na prikazih šestnajst panojev stalne razstave »Občina Ljutomer v boju za samostojno Slovenijo 1991« v izvedbi ljutomerskega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Udeleženci so z zadovoljstvom spremljali predavanja, z vodstvi šol pa je bilo dogovorjeno, da bi se tovrstne predstavitve ponavljale na dve leti. NŠ Ptuj • Srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OS Franca Osojnika Foto: Črtomir Goznik Generacija učencev OŠ Franca Osojnika, letnik 1961, je 20. maja letos ponovno pripravila srečanje, polno nostal-gičnih spominov na šolske klopi in prijetnega druženja. Najprej so se zbrali v nekdanji šoli, kjer jih je pozdravila ravnateljica Tatjana Vaupotič, s kulturnim programom pa so jih razveselili učenci. Ob tej priložnosti jih je povabila, da izdelajo svoje glinene ploščice za šolski mozaik po vzoru nekdanjih generacij, ki jih že imajo. Kot je povedal eden izmed udeležencev srečanja Franc Šprah, se srečujejo vsakih pet let, vmes pa gredo tudi na kakšen šolski izlet, na katerem jih spremljajo življenjski sopotniki. Letošnji osrednji dogodek ob 50. obletnici zaključka OŠ je potekal v gočovskem dvorcu, udeležili pa so se ga tudi nekateri nekdanji učitelji. Dan kasneje so se zbrali tudi pri maši na Ptujski Gori, ki jo je daroval njihov sošolec p. Milan Holc. Robert Bezjak »Ta ekipa ima še veliko potenciala« Stran 16 Kikboks Nuša, Luka in Matjaž zmagovalci svet. pokala Stran 16 Namizni tenis Najmlajšim igralcem dva pokala in dve priznanji Stran 17 Kolesarstvo Dirka Po Sloveniji letos ponovno tudi na Ptuju Stran 17 Mali nogomet 42 ekip na turnirju v Vitomarcih Stran 18 Bojan Cebin - dvakratni svetovni prvak do 23 let v duatlonu Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Bojan Špehonja, trener Laboda Drave Na igrišču smo svoje naredili, žal pa nam uprava ni sledila na te stvari? B. Špehonja: »To je sramota za Ptuj! Ta stvar bo prav gotovo pustila širše in dolgoročnejše posledice. Člansko moštvo bo vsaj za kakih pet let izbrisano iz nogometnega zemljevida Slovenije, bojim pa se, da bo posledice čutila tudi nogometna šola.« Kje in koga boste trenirali v prihodnosti? B. Špehonja: »Neki pogovori so potekali, kaj konkretnega pa v tem trenutku ne morem povedati. Sem namreč še vedno trener nogometnega kluba Labod Drava, pogodbo imam Minutaža igralcev Laboda Drave v sezoni 2010/2011: Tomaž Toplak 2313 (26), Gorazd Gorinšek 2219 (25), Marlon Schwantes Rogerio 1800 (21), Andrej Dugolin 1732 (20), Kristjan Kulčar 1695 (22), Dejan Vrečko 1620 (18), Nenad Bakovič 1402 (18), Denis Perger 1287 (15), Ivan Firer 1285 (15), Robert Ku-rež 1219 (21), Marko Roškar 1151 (14), Ian Emeršič 1064 (15), Igor Perkovič 990 (11), Aleš Čeh 975 (11), Marko Pečnik 902 (12), Miha Kokol 692 (10), Branko Bučar 630 (7), Semir Spahič 598 (12), Dan Krajnc 580 (15), Jani Šturm 506 (8), Uroš Veselič 410 (10), Damir Zagoršek 333 (14), Jure Matjašič 278 (7), Miha Rako-vec 180 (2), Antonijo Pranjič 165 (5), Aleš Gril 122 (6), Naser Kaj-tazi 99 (3), Alen Frlež 90 (1), Samo Simonič 90 (1), Aljoša Fekonja 80 (2), Rok Letonja 44 (1), Primož Mlinarič 19 (1), Jan Štrukelj 12 (1), David Pauko 6 (1). Strelci Laboda Drave: Firer (8 zadetkov), Kokol, Bakovič (5), Kurež, Kulčer, Dugiolin (3), I. Emeršič, Marlon, Perkovič (2), Čeh, Matjašič, Spahič, Toplak, Veselič (1) za dve leti in tako sem še vezan na klub. O tem se nameravam pogovoriti s predsednikom kluba, ki ga pa na žalost ne bo do 20. junija zaradi dopusta. Situacija zame je težka, počakati moram na predsednika, saj imam še enoletno pogodbo, poleg tega pa je kar nekaj neizpolnjenih obveznosti do mene. Najprej moram videti, kakšno, če sploh kakšno, vizijo ima klub. Peta liga me nikakor ne zanima, če pa se bo zgodil kak čudež, potem sem pripravljen v normalnih razmerah izpolniti pogodbo do konca. Letos smo bili na žalost tako igralci kot strokovno vodstvo izigrani in nikomur ne bi želel, da se mu zgodi kaj takega.« Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik Kljub osvojenemu petemu mestu so nogometaši Laboda Drave »izpadli«. Sezona 2010/2011 nogometašem Laboda Drave ni prinesla kaj pretirano dobrega. Že res, da so na lestvici osvojil 5. mesto, ki vsaj na papirju ne prinaša nobenih turbulenc, toda klub je pred stečajem, zaradi nepridobitve licence sedaj klubu z dolgo in bogato zgodovino ter tradicijo grozi popoln kolaps. Kaj se bo zgodilo, bo jasno v prihodnjih dneh, s trenerjem modrih Bojanom Špehonjo pa smo se še enkrat ozrli na pred kratkim končano sezono. Ko ste prišli v Labod Dravo in podpisali dvoletno pogodbo, vam je bilo predstavljeno popolnoma drugačno stanje in danes povsem drugačne obljube, kot so se potem udejanjile v praksi ... B. Špehonja: »Ko sem prišel na Ptuj, nisem bil obremenjen s stvarmi, ki so se v klubu dogajale prej. Vrnitev takoj v 1. ligo me ni zanimala, saj za to ni bilo nekih realnih pogojev. Vedel sem namreč, kakšne težave je imel klub v zadnjih dveh letih in prvi pogoj oz. cilj je bil stabilizacija kluba. To bi pomenilo, da bi klub počasi ponovno začel pridobivati na zaupanju, poleg tega pa bi se redno izpolnjevale obveznosti do igralcev, kar prej ni bilo ravno običaj. Mi smo pošteno odigrali, klub pa na žalost ni bil na nivoju, da bi nas spremljal. Ko sem prihajal v klub, je bilo tudi zelo malo časa za ustvarjanje ekipe. S športnim direktorjem Juretom Arsičem sva dobila zagotovila, da se bo klub stabiliziral, da se bo igralcem redno plačevalo. Razpolagali smo z zelo nizkim proračunom in midva z Arsičem sva vse to upoštevala in nisva trošila niti centa več. Ekipo sva sestavila glede na skromen proračun, ki nama je bil prikazan. Sam sem glede na to, da sem že dolgo v nogometu, pripeljala dva, tri igralce v klub, vse z namenom, da spodobno izpeljemo sezono, da afirmiramo čim več domačih mladih igralcev, ki bi ob pomoči nekaj izkušenih posameznikov lahko hitreje napredovali. Ob tem bi še rad dejal, da tisti, ki trdijo da je Drava imela na seznamu 30 igralcev, absolutno nimajo prav. Imeli smo 22 nogometašev, od tega so bili štirje mladinci. Danes mi je zelo žal, saj čutim moralno odgovornost do igralcev, ki sem jih sam pripeljal v klub. Za to sicer nisem kriv, a ni mi vseeno. Obeti so bili drugačni, vendar pa klub ni izpolnil tega, kar je bilo obljubljeno pred prvenstvom. Še enkrat poudarjam, želeli smo mlado, domače moštvo ob pomoči nekaj izkušenih posameznikov. Kot mi je bilo predstavljeno, naj bi se v prvem letu klub stabiliziral, v drugem letu pa napadel mesta, ki vodijo v 1. ligo. Takoj za Muro 05 smo imeli največ mladih domačih igralcev, vendar pa niso bile izpolnjene obljube o finančnem stanju, ki so nam bile podane pred prvenstvom.« Kdo so tisti, ki so dajali obljube, pa nato niso pomagali? B. Špehonja: »Trenutno vlada nekak »status quo«, ne ve se, kdo pije in kdo plača. Jaz nisem bil obremenjen s tem, kar se je v klubu dogajalo prej. Ko sem prišel v klub, je predsednik Franc Gajšek nekako dal zagotovila, da bodo igralci redno prejemali plače. Rekel je tudi, da bo pomagala tudi lokalna skupnost in temu sem verjel iz preprostega razloga, ker sem bil prepričan, da si Ptuj ne bo dovolil, da bi propadel klub s tako tradicijo in da bodo ljudje le zbrali toliko moči, da bi se na zdravih temeljih naredila zdrava sredina.« Klubu grozi najhujši scenarij, licence za naslednje leto ne bo, zdi se, da je najbolj verjetna selitev nekaj razredov navzdol. Ta katastrofa utegne imeti širše posledice. Kako vi gledate Nogomet • NK Aluminij Kapetan Denis Topolovec z največjo minutažo Nogometaši Aluminija so v pravkar končani tekmovalni sezoni v 2. ligi osvojili 1. mesto. Zakaj se potem niso prijavili za tekmovanje v 1. ligi, smo že lahko prebrali na straneh Štajerskega tednika. Nogometaši Aluminija so imeli v tem prvenstvu najboljši napad (dosegli so 54 zadetkov, Roltek 43, Mura 42 ...) in najboljšo obrambo (prejeli so 22 zadetkov, Dravinja 23, Interblock 25 ...). Trener Bojan Flis, pomočnik Zvonko Kocijan in trener vratarjev Nenad Šešo so imeli v sezoni 2010/2011 na voljo 32 nogometašev, med katere so »razdelili« različno minutažo. Pet jih ni nastopilo na nobeni tekmi, nekateri so med sezono odšli v druge klube (Krajcer, Rotman, Pranjič, Kljajič, Bratušek), nekateri pa so prišli pred spomladanskim delom prvenstva (Murko, Puri-šič, Lugonjič, Mitja Rešek). Največjo minutažo je imel kapetan Denis Topolovec, ki je na 26 tekmah zbral 2340 minut. Sledijo Aljaž Medved -2182 minut (25 tekem), Gregor Režonja 2172 (25), Brani-mir Djokič 2159 (26), Andraž Bajlec 2046 (24), Klemen Bingo 2029 (22), Matej Vračko 1416 (23), Marko Kmetec 1313 (23), Rajko Rotman 1163 (14), Matej Pučko 1122 (22), Tomaž Murko 1080 (12), Boris Sambo-lec 1080 (12), Miha Bratušek 1080 (12), Marko Krajcer 990 (11), Dejan Purišič 959 (11), Denis Rešek 903 (20), Andrej Romih 735 (16), Dejan Lugo-njič 504 (9), Mitja Rešek 367 (8), Uroš Poljanec 270 (3), Antonio Pranjič 246 (7), Rok Breg 219 (9), Žiga Kljajič 180 (2), Sergej Krajnc 140 (7), Timotej Petek 38 (1), Tomaž Potočnik 36 (2) in Majer Žan 12 (1). Najboljši klubski strelec je bil Marko Kmetec, ki je dosegel devet zadetkov, s čimer je na lestvici strelcev 2. lige delil tretje mesto; pred njim sta Stanko (Roltek Dob, 16) in Sprečo (Mura 05, 11). Marko je vse svoje zadetke dosegel iz igre. Na klubski lestvici strelcev mu sledijo Režonja (8), Vračko (7), Bingo, Pučko in Purišič (5), Djokič in Topolovec (3), Bajlec, Breg in Rotman (2), Krajnc, Pranjič in Rešek (1). Kidričani so visoko, na 3. mestu, tudi na lestvici Fairplay, saj so prejeli samo en rdeči in 54 rumenih kartonov. Pred njimi sta ekipi Dravinje in Šmartnega. Danilo Klajnšek K tP V <4 » '^'H ^ m > é 4 h L Foto: Črtomir Goznik Kapetan Denis Topolovec je v sezoni 2010/11 odigral največ minut v dresu Aluminija. Rokomet • Robert Bezjak, MRK Drava Ptuj , ima potencial Foto: Črtomir Goznik Robert Bezjak, MRK Drava Ptuj Ta ekipa Pred kratkim se je končala sezona v 2. SRL, rokometaši ptujske Drave so osvojili končno 7. mesto. Glede na to, da je skoraj vsa zasedba prvič zaigrala v članski vrsti, gre za lep uspeh. Mladi dravaši so posebej dobro igrali v drugem delu sezone. Član modrih je tudi Robert Bezjak, čigar rokometno znanje in izkušnje, ki jih prenaša na mlajši rod, so neprecenljive. Po kratkem premoru med božično-novoletnimi prazniki, ko je na klopi modrih prišlo do menjave trenerja (Milana Baklana je zamenjal Ladislav Sabo), je Bezjak prevzel tudi mesto pomočnika trenerja, tako da smo ga v nadaljevanju videli v dvojni vlogi. Minula sezona je bila za ptujski rokometni klub uspešna. Mlada ekipa si je izborila končnico za prvaka, tudi tam pa ste bili za vsako ekipo precej trd nasprotnik. Kako bi vi ocenili sezono 2010/2011, v kateri je Drava osvojila končno 7. mesto? R. Bezjak: »Vsekakor je bila sezona zelo uspešna. Če bi nam nekdo pred pričetkom prvenstva ponudil končno 7. mesto in igranje v končnici, bi to seveda takoj podpisali, na koncu pa smo lahko celo videli, da se lahko enakovredno kosamo tudi z ekipami, ki so napredovale rang višje. Vendar so to nianse, vsekakor pa smo blizu temu, da bi tudi mi lahko startali na uvrstitev v 1. B-ligo.« Sezono lahko razdelimo na dva dela: prvi del sezone ste igrali pod vodstvom Milana Baklana, nato pa je vodenje prevzel Ladislav Sabo, vi pa ste poleg igralske vloge sprejeli tudi mesto pomočnika trenerja. Drugi del sezone je bil iz rezultatskega vidika boljši. Zakaj? R. Bezjak: »Z novim trenerjem smo v igro vnesli nekaj novosti, tako v igri v obrambi kot napadu, poleg tega pa imam občutek, da so se mladi igralci nekoliko sprostili in postali samozavestnejši. Predvsem se je to poznalo v obrambi, plod tega pa je bil, da smo prihajali tudi do lahkih zadetkov v napadu, predvsem iz protinapadov in polprotinapa-dov in v tem vidim glavni ključ do uspeha.« V sami končnici za prvaka ste igrali odlično, po enkrat premagali prav vse nasprotnike iz »zahoda«. Škoda, da v ta del niste prenesli kakšne točke iz rednega dela, saj bi bilo nedvomno tekmovanje v boju za prvaka še bolj napeto R. Bezjak: »Res je, če bi imeli dve ali štiri točke več, bi bilo v končnici od 1. do 8. mesta še vse mogoče. Z malo športne sreče bi lahko v končnici osvojili prav vse točke, čeprav je sedaj o tem težko govoriti. Vedno ko smo izgubili, smo bili blizu, poleg tega v Sežani nismo zaigrali v popolni postavi. Kljub temu pa moramo biti zadovoljni tudi s štirimi zmagami in z dejstvom, da smo vsakega nasprotnika vsaj enkrat premagali.« Letošnja sezona je v ospredje potisnila tudi nekatere mlade upe ptujskega rokometa (Fridriha, Toša, Janžekoviča, Pukšiča ...). Kakšna je po vašem mnenju perspektiva teh mladih fantov ob trdem delu naprej? R. Bezjak: »Če bodo delali tako dobro kot do sedaj, lahko nedvomno hitro napredujejo. Imajo še veliko potenciala, izkušnje, ki jim primanjkujejo, pa bodo prišle s tekmami. Ob zavzetem in trdem delu je pred njimi še lepa prihodnost.« Poleg vas sta v klubu le še dva izkušenejša igralca, in sicer Maks Dogša ter Matej Bračič. Kakšna je pravzaprav vaša vloga? R. Bezjak: »Vsekakor skušamo z nekim 'pozitivizmom' vplivati na mlajše igralce in jim v določenih trenutkih pomagati po svojih najboljših močeh. Tudi mi smo kdaj storili kaj narobe - motiti se je pač človeško -, toda skušali smo pomagati tako njim kot tudi klubu in mislim, da nam je to kar dobro uspevalo.« Ped leti ste bili prvi strelec 1. slovenske lige. Kako ste se znašli v »otroškem vrtcu«, kar ekipa Drave po izkušnjah igranja nedvomno je? R. Bezjak: »Sicer ne vem točno, kar se je od mene pričakovalo, toda skušal sem se kar najbolje privaditi na njihov nivo. Moj namen ni namreč, da bi igral za sebe, da bi želel izstopati, vsak se pač mora prilagoditi temu, kar je 'na pladnju'. Sicer bi na to temo morali kaj povedati drugi, vendar mislim, da sem se dobro vklopil v to ekipo, da smo dobro sodelovali in da bo tako tudi naprej.« Kam bo po vašem mnenju plula ptujska rokometna barka v sezoni 2011/2012? R. Bezjak: »Če bomo delali tako dobro kot do sedaj, menim, da bi lahko v naslednji sezoni naredili že večji preskok. Ne govorim o 1. B-ligi, vsekakor pa si upam trditi, da bo to boj za mesta od 1 do 8. Vsekakor bomo potrebovali tudi kanček športne sreče in verjamem, da se bo na koncu vse dobro izteklo.« Bi za uresničitev visokih ciljev potrebovali tudi kako kvalitetno okrepitev? Ekonomska situacija ni rožnata. R. Bezjak: »Ravno glede na ekonomsko situacijo ne vemo, kaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa bi nam prav prišel desni zunanji igralec, branili pa se ne bi niti krožnega igralca, da bi nekoliko zapolnili vrzeli. Toda tudi če bo ekipa ostala enaka, kot je do sedaj, menim, da smo se sposobni boriti za vrh 2. lige.« Bo Drava v naslednjo sezono startala tudi z vami ali brez vas? R. Bezjak: »O tem je v tem trenutku še prehitro govoriti. Nekih pogovorov na to temo z upravo kluba še ni bilo in upam, da kmalu stečejo kakšni pogovori. Jaz sem vsekakor pripravljen sodelovati, kakšni so njihovi cilji in ambicije, pa bodo povedali sami.« tp Kikboks m Svetovni pokal - Italija 2011 Nuša, Luka in Matjaž zmagovalci Svetovnega pokala Nuša Štefančič, Luka Vindiš in Matjaž Pleh postali zmagovalci Svetovnega pokala. Dejan Kociper in Žan Tomažič osvojila 2. mesto. Prejšni vikend, od 3. do 5. 6. 2011, je v italijanskem mestu Rimini, v organizaciji Yama-Arashi kluba iz Piacenze in italijanske kikboks zveze ter svetovnega kikboks združenja WAKO potekal že tradicionalni Svetovni pokal, znan tudi pod imenom »16. BEST FIGHTER«. Tekmovanje je potekalo v disciplinah semi, light in full contact ter low-kick light contact, kot tudi v vseh zvrsteh form. Na tem prestižnem tekmovanju, na katerem je sodelovalo nekaj manj kot 2000 tekmovalcev iz 28 držav (neuradni podatki), je sodelovala tudi slovenska izbrana vrsta s 60 tekmovalci. Pokazalo se je, da je bil izbor tekmovalcev v reprezentanco pravilen in strokovno opravljen, saj je bilo osvojenih kar nekaj medalj. Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat sodeloval s petimi tekmovalci in dosegel odličen uspeh, saj je v tako močni konkurenci Luka Vindiš osvojil 1. mesto. Klub borilnih veščin Ormož je prav tako sodeloval s petimi tekmovalci in dosegel prav tako odličen uspeh. Nuša Štefančič in Matjaž Pleh sta osvojila 1. mesto, Dejan Kociper in Žan Tomažič pa sta osvojila 2. mesto. Prvi dan tekmovanja, v petek, so potekale ekipne borbe. V kategoriji starejših kadetov je v ekipi Slovenije (šteje tri člane in eno članico) nastopal Luka Vindiš. Ekipa Slovenije je v četrt-finalu tesno izgubila proti ekipi Italije in tako osvojila nehvaležno 5. mesto. Drugi dan tekmovanja, v soboto, je potekalo tekmovanje v disciplini semi kontakt. Luka Vindiš je v posamezni konkurenci osvojil odlično 1. mesto in postal zmagovalec Svetovnega pokala. Luka je v konkurenci v četrtfinalu premagal Mattea Tiozza (Italija), v polfina- lu pa je Tilen premagal Gealita Espozia. V finalu je po izenačeni borbi Luka premagal domačina Mateja Milanija in tako osvojil velik pokal in medaljo. Nuša Štefančič je med mladinkami do 55 kg v četrtfinalu premagala Alce Contiero, v polfina-lu Martino Minopoli, v finalu pa je izgubila proti Roberti Callava-ro iz Italije ter osvojila še vedno odlično 2. mesto. Sabina Kolednik je med članicami do 50 kg po zmagi v osmini finala v četrtfinalu nesrečno izgubila proti domačinki za 1 točko in osvojila 5. mesto. Timi Sitar je po osmini finala v četrtfinalu izgubil proti nasprotniku iz Italije. Po rednem delu borbe je bil rezultat neodločen. V podaljšku pa je Timi popustil pritiskom domačega terena Italijanov in tesno izgubil. A na koncu vseeno odlično 5. mesto za najmlajšega člana reprezentance Slovenije na tem tekmovanju. Adriana Korez in Tadej Valen-ko sta tokrat izgubila v 1. kolu, vendar sta prikazala zadovoljiv nivo pripravljenosti. Tretji dan so potekale borbe v light kontaktu, kjer so nastopali tekmovalci iz Ormoža. Nuša Štefančič je med mladinkami do 55 kg v četrtfinalu premagala domačinko, v polfinalu Hrvatico in v finalu tekmovalko prav tako iz Hrvaške ter osvojila 1. mesto in svetovni pokal. Enak uspeh je dosegel Matjaž Pleh, ki je med starejšimi kadeti do 42 kg osvojil 1. mesto. Matjaž je v polfinalu premagal Luca Gaetana iz Italije, v finalu pa je premagal Dejana Kocipra. Dejan Kociper je v polfinalu premagal Andreya Pastucheka iz Ukrajine in po porazu v finalu osvojil 2. mesto. Velik uspeh je dosegel tudi Žan Tomažič, ki je med starejši- Predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar: „Doseženi rezultati so kljub slabšim rezultatom nekaterih naših favoritov, ki so ostali brez načrtovanih medalj, odlični. Kar nekaj naših mlajših tekmovalcev je presenetilo in osvojilo kolajno za našo državo. Nastop naših tekmovalcev je tudi odličen pokazatelj njihove trenutne pripravljenosti, ki bo služil predvsem za analizo in nadaljnje delo z njimi v klubih, saj nekatere čaka v jesenskem obdobju nastop na kadetsko-mladinskem evropskem prvenstvu ter na članskem svetovnem prvenstvu. V juliju imamo še dvojne priprave na Rogli in v Mariboru, v septembru pa v Brežicah, tako da bomo naredili vse, da bodo naši reprezentanti optimalno pripravljeni za nastope v jeseni na teh pomembnih tekmovanjih. Uspeh Ptujčanov in Ormožanov pa je seveda odličen in nam daje veliko spodbudo in motiv za delo naprej. Ptujski tekmovalci so pokazali veliko mero znanja in borbenosti, imamo pa še kar nekaj rezerv v izboljšanju kvalitete borb. Najbolj smo bili vsi veseli uspeha Luke Vindiša, ki je drugi dan tekmovanja edini med Slovenci osvojil velik pokal. Ormožani pa so presenetili zadnji dan tekmovanja in res naredili izjemen uspeh." mi kadeti do 52 kg v četrtfinalu premagal Matijo Latanzija iz Italije, v polfinalu Jureta Drljeta iz Hrvaške. V finalu pa je Žan izgubil proti domačinu Fabiu Quant-tocciju in tako osvojil odlično 2. mesto. Na tekmovanju sta sodila tudi sodnika Tončka Kaluža iz Ormoža in Matej Hajduk iz Murske Sobote. Franc Slodnjak Ptujska ekipa na Svetovnem pokalu Foto: Franc Slodnjak Ormoška ekipa na Svetovnem pokalu Foto: Franc Slodnjak Namizni tenis • Puconci Dva pokala in dve priznanji Kolesarstvo • Dirka Po Sioveniji Dirka Po Sloveniji l šem času ponovno Prihodnji teden bo osrednji slovenski športni dogodek vrtenje pedal, saj bodo vsi ljubitelji kolesarstva lahko uživali v že 18. izvedbi dirke Po Sloveniji. Na dirki, ki za marsikaterega domačega kolesarja pomeni vrhunec sezone, bodo letos nastopili tudi člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, poleg tega pa bo sama dirka po kar nekaj letih premora obiskala tudi najstarejše slovensko mesto, saj bo start zadnje, 3. etape ravno na Ptuju. Na letošnji izvedbi bo nastopilo 15 ekip, od tega štiri slovenske, sama dirka pa v svoji zgodovini verjetno še ni imela toliko slovitih imen, kolikor jih na startu pričakujejo letos. Na slovenski pentlji bodo prihodnji teden med drugim pedale vrteli Vicenzo Niballi iz Liquigasa (zmagovalec Vuelte, letos 3. na slovitem Giru, lani pa zmagovalec dirke Po Sloveniji), Alessandro Pet-tachi iz Lampreja (zmagovalec številnih etap na Touru, Giru ter Vuelti) ter Carlos Sastre iz Geoxa (zmagovalec Tour de Francea leta 2008). Dirka se bo začela v četrtek, ko bo v Ljubljani na sporedu 6,6 dolg prolog, nato sledi etapa, pisana na kožo sprinterjem, dirka pa se bo najverjetneje odločala v 2. etapi, ko bo prvič v zgodovini dirke Po Sloveniji na sporedu težak, 16-kilometrski Spored etap: Prolog - Ljubljana (6,6 km), četrtek, 16. junij 1. etapa, Koper-Nova Gorica (189,6 km), petek, 17. junij 2. etapa, Tržič-Golte (170,6 km), sobota, 18. junij 3. etapa, Ptuj-Novo mesto (181 km), nedelja, 19. junij ciljni vzpon na Golte. Zadnja, nedeljska etapa, ki se bo, kot že rečeno, začela na Ptuju, bo ponovno bolj sprinterska, cilj pa bo že po tradiciji v Novem mestu. Ptujčani lahko glede na sijajne letošnje dosežke perutni-narjev pričakujemo spodbudne novice, saj bo ptujski klub imel v ognju kar nekaj železa. V izjemni formi je Robert Vrečer, tudi Jure Golčer cilja visoko (med drugim je že dvakrat slavil na omenjeni dirki), ne smemo pa pozabiti niti na Gregorja Gazvodo in Mateja Mugerlija ter ostale, ki so nam v tej sezoni že pričarali toliko lepega. Ekipe, ki bodo nastopale na 18. dirki Po Sloveniji: Perutnina Ptuj, Radenska, Sava, Adria Mobil, Lampre, Liquigas, Saxo bank, Acqua Sapone, Co-fidis, Farnese, Geox, Topsport, D Angelo Antenucci, Loborika in Konya Torku. Uspešen vikend za podmladek kolesarjev Perutnine Ptuj Članska ekipa ptujskih kolesarjev je pretekli vikend ponovno dokazala, da ji v Sloveniji trenutno ni para. Toda niso le člani ptujskega kolesarskega kluba tisti, ki zmagujejo, marveč so v preteklem vikendu blesteli tudi njihovi mlajši kolegi. Mladinci so v soboto nastopali na isti dirki kot člani, v sosednji Avstriji je bil namreč na sporedu vzpon na Diex. Na tem zahtevnem tradicionalnem vzponu je pri starejših mladincih zmagal Marko Pa-vlič (Perutnina Ptuj) in tako sijajno ponovil uspeh Roberta Vrečerja, ki je slavil pri članih, pri mlajših pa je bil Manuel Bedenik izvrsten tretji. V nedeljo so dečki nastopali na dirki Pokal Sandija Papeža, kjer je za Perutnino Ptuj pri dečkih C drugo mesto zasedel Luka Sagadin, pri dečkih A pa je bil četrti Nejc Rogina, ki mu je le malo zmanjkalo do stopničk. tp V soboto, 4. 6., je v Pucon-cih potekal turnir za najmlajše kadete in kadetinje, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci NTK Ptuj. Udeleženci so bili razporejeni v štiri kvalifikacijske skupine: -fantje 1. 2000 in 2001 - dekleta 1. 2000 in 2001 - fantje 1. 2002 in mlajši - dekleta 1. 2002 in mlajša. Izmed mladih članov NTK Ptuj sta najboljši rezultat dosegla Marsel Šegula in Katja Krajnc (oba v kategoriji 1. 2000 in 2001), ki sta se prebila vse do polfinala (najprej sta v skupinah osvojila 1. mesto, nato stav turnirju na izločanje ugnala še dva tekmeca) in s tem osvojila 3. do 4. mesto. Katjo je izločila 1. nosilka, Marsel pa je imel v polfinalu že dobljeno tekmo (vodil je 2:0 v setih in vodstvo 10:8), a je tekmecu dovolil preobrat ... Sašo Maloič je dosegel uvrstitev med 5. in 8. mestom, Jernej Masten Toplak in Miha Štumberger pa med 9. do 16. V tolažilnih skupinah po izpadu v kvalifikacijah (3. mesto v skupini) sta Sara Štumberger in Daniela Tomanič Butkovska ugnali vse tekmice in prejeli priznanje za doseženi prvi mesti. JM iji letos po dalj no na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Marko Pavlič (KK Perutnian Ptuj, v sredini) Foto: osebni arhiv Najmlajši igralci in igralke NTK Ptuj, ki so se udeležili turnirja v Puconcih. Od leve: Sara Štumberger, Sašo Maloič, Daniela Tomanič Butkovska, Miha Štumberger, Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak in Katja Krajnc. Otroško rajanje v Moškanjcih Veselje v očeh najmlajših in ustvarjanja željnih na 9. Poli maratonu Na največjem rekreativnem kolesarskem doživetju v Sloveniji bodo otroci polno zaposleni z najbolj zabavnimi in ustvarjalnimi vsebinami Poli maraton ni le kolesarjenje, zabavno druženje odraslih in prvovrstno kulinarično doživetje. Poleg vsega dobrega za največje je odlično poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo letos, na 9. izvedbi nadvse priljubljenega dogodka, zabavno kolesarili, ustvarjali in uživali v vrhunski animacijski predstavi Pika Nogavička in gusarski kapitan. Tako bo tudi Posebno pozornost bo tudi letos namenjeno najmlajšim. Da bi jim čim bolj približali program, so v marketingu Perutnine Ptuj z zavodom Enostavno prijatelji zasnovali pet kreativnih delavnic in animacijsko predstavo, vsak udeleženec pa bo dobil še posebno knjižico z opisom vseh možnih dejavnosti, ob obisku vseh pa bodo deležni še prav posebne nagrade. Vesela druščina bo poleg kolesarjenja lahko ustvarjala na likovnih delavnicah in se skozi ves dan zabavala ter si prazne trebuščke napolnila z okusnimi izdelki Poli. Skozi igro in ustvarjanje bomo na 9. Poli maratonu spoznavali promet. letos Poli, okusna botrica Poli maratona, svoje prvo mesto potrošniške izbire delila z vsemi obiskovalci, ne glede na generacijo. Sodeluj in postani št. 1 tudi ti. Tako kot Poli, piščančja klobasa št. 1 v Evropi. Poli maraton je vsestransko doživetje okusov, občutkov in doživljanja. Tako je priljubljen med rekreativnimi kolesarji, da številka obiskovalcev vsakoletno narašča in prerašča slovenske okvirje. Tudi letos bo 3. septembra letališče pri Moškanjcih gostilo rekreacije in druženja željne, nadvse pa so, tako kot vsako leto, dobrodošli tudi najmlajši, za katere pripravljamo številne dogodivščine. Ze takoj na vhodu bodo najmlajši dobili knjižico z opisom vseh možnih dejavnosti, ob obisku vseh pa bodo deležni še prav posebne nagrade. Poskrbljeno pa ne bo le za varno in smeha polno zabavo ter ustvarjanje, ampak tudi za polnjenje trebuščkov, ki bodo z veseljem pospravili kakšno Poli klobaso. Veliko slikarskih delavnic Vzporedno bodo otroci lahko ustvarjali in se izobraževali na več slikarskih in likovnih delavnicah, tudi na prav veliki in posebni. Na velikanski slikarski delavnici Varni v prometu se bodo verjetno prvič v življenju srečali s tako velikim platnom, ki ga bo treba seveda napolniti. Vsak otrok bo dobil tempera barve ter na velikansko slikarsko stojalo formata naslikal svoje doživljanje vprašanja - kako lahko poskrbimo za svojo varnost v prometu. Na koncu ustvarjanja pa bodo velikanske slike obiskovalcem na ogled na velikanski razstavi. Poslikave obraza Ustvarjanje se bo nadaljevalo na zelo poseben in oseben način - poslikavo obraza, ko se bodo nasmejani otroški obrazi spreminjali v najljubše pravljične like. Ustvarjala jih bodo dekleta z akademije za likovno umetnost otrokom, kot platno pa bodo po želji uporabile zvedav obraz ali pogumno roko malčkov. Poli in promet Ker je tudi letos Poli zelo prometno ozaveščena, so bo prometna tematika nadaljevala tudi na ustvarjalni delavnici z naslovom Spoznavamo prometne znake. Otroci bodo na zabaven način spoznavali prometne znake ter jih tudi sami izdelovali s pomočjo barvnih kartonov, valovite lepenke in kolaž papirja. Prometne znake bodo nato prilepili na palice ter jih okrasili z barvnimi trakovi, ki bodo v teku plapolali, in jih pogumno predstavili vsem. Za večjo vidnost v prometu pa se bodo otroci izkazali tudi v delavnici izdelovanja smešnih pokrival, ki jih nikakor ne bomo mogli spregledati. Tako na Poli maratonu kot tudi na cesti. Kolesarjenje in spretnostni poligon Seveda bo v ospredju tudi rekreativni značaj Poli maratona. Poleg trikilometrske trase Poli snack, ki je namenjena najmlajšim in njihovim družinam, se bodo mladi kolesarji lahko pomerili tudi na spretnostnem preizkusu Hura, Poli maraton je tu. Sodeloval bom tudi jaz in postal št. 1. s prometnimi znaki. Na ta način bodo v praksi preizkusili svoje pridobljeno znanje in dokazali, da so vedno večji in samostojnejši. Plazili se bodo skozi tunel, se preizkusili v hoji po ozki brvi, preskočili ovire, se preizkusili v slalomu in na koncu naredili čim daljši skok. Pika Nogavička in gusarski kapitan Kot jagoda na vrhu zabavnega dneva bodo še razna darilca in ob 15. uri zabavna animacijska predstava o Piki Nogavički in gusarskemu kapitanu. Pogumni gusarski kapitan se odpravi na dolgo pot iskanja izgubljenega zaklada. Pri tem si pomaga s starodavnim zemljevidom, ki ga pripelje na otok Tamba-Rumba. Na otoku v gusarsko ladjo vkrca posadko (male gusarje) in skupaj odplujejo na otok Taka Tuka do Zamorskega kralja, ki naj bi imel manjkajoči del zemljevida. Tu pa se kapitanovi načrti prekrižajo ... Kdo bi si mislil, na otoku se skriva najbolj zabavna, najbolj navihana in najmočnejša punčka na svetu - Pika Nogavička. Ne samo, da Pika prelisiči kapitana, celo njegovo ladjo si sposodi in z otroki odpluje na otok Cunga-Lunga. Kapitan, vajen morja in ukan, se prikrade na otok, zavzame ladjo in si nazaj pribori zemljevid. Na njegovo največje veselje je zemljevid popoln, saj je zamorski kralj Piki zaupal manjkajoči del. Zdaj je vse pripravljeno, da kapitan odpotuje na otok zakladov, edino vprašanje je še, ali bo poleg vzel tudi Piko in otroke, ki si zaklada zelo želijo. Konca pa ne smemo izdati ... (pr) Nogomet m 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 vzhod 1. SML V predzadnjem krogu 1. slovenske mladinske in kadetske nogometne lige so bili uspešni mladi nogometaši Aluminija in NŠ Poli Drava. Oboji so v mirnih vodah in nimajo skrbi z morebitnim obstankom. Tako so dani vsi pogoji za dober nogomet v sosedskem obračunu, ki bo to soboto na Ptuju. REZULTATI 29.KROGA: Aluminij - NOGA Triglav 2:1, FC Koper - NŠ Poli Drava 0:2, Nissan Ferk Jarenina - Olimpija 1:8, Maribor - HIT Gorica 3:1, Mura - Rudar Velenje 1:1, Bravo Publikum - Simer šampion 1:4, Domžale - NŠ R. Koren Dravograd 8:2 1. MARIBOR 29 23 2 4 87:20 71 2. DOMŽALE 30 21 2 7 85:51 65 3. CM CELJE 29 18 7 4 84:38 61 4. IB INTERBLOCK 29 18 4 7 65:32 58 5. FC KOPER 29 16 3 10 73:53 51 6. HIT GORICA 28 15 5 8 66:44 50 7. SIMER ŠAMPION 29 16 2 11 57:40 50 8. ALUMINIJ 29 12 6 11 60:58 42 9. OLIMPIJA 28 11 8 9 60:46 41 10. NŠ POLI DR. 29 12 5 12 49:63 41 11. RUDAR V. 29 9 8 12 49:59 35 12. BRAVO PUBL. 29 8 6 15 50:55 30 13. NOGA TRIGLAV 29 8 5 16 49:65 29 14. MURA 05 29 6 3 20 31:85 21 15. NŠ R. KOREN 29 3 3 23 21:76 12 16. F. JARENINA 28 0 1 27 18:110 1 ALUMINIJ - NOGA TRIGLAV 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Horvat (44), 2:0 Cesar (56), 2:1 Košnik (77) ALUMINIJ: Duh, Kajtna, Strel, Goljat (Polajžer), Horvat (Greifoner), Jus, Hočevar, Cesar (Ornik), Majer, Petek (Damše), Perger (Babšek). Trener: Primož Gorše. FC KOPER - NŠ POLI DRAVA 0:2 (0:2) STRELEC: 0:1 Kajtazi (17), 0:2 Kajtazi (41) NŠ POLI DRAVA: Frlež, Mlinarič (Golubič), Perger (Jurič), Roškar, To-polnik, Zdovc, Pauko, Ljubec, Kocuvan, Matjašič, Kajtazi. Trener: Tomi-slav Grbavac. 1. SKL REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - NOGA Triglav 1:0, FC Koper - NŠ Poli Drava 1:2, Nissan Ferk Jarenina - Olimpija 1:3, CM Celje - IB Interblock 1:9, Maribor - HIT Gorica 2:2, Mura 05 - Rudar Velenje 1:2, Bra- vo Publikum - Simer šampion 1:2, Domžale - NŠ R. Koren Dravograd 7:1 1. IB INTERBLOCK 29 21 6 2 86:24 69 2. DOMŽALE 30 16 8 6 52:27 56 3. MARIBOR 29 17 4 8 58:36 55 4. BRAVO PUB. 29 14 7 8 54:33 49 5. GIT GORICA 28 14 4 10 40:35 46 6. RUDAR VELENJE 29 13 6 10 56:43 45 7. FC KOPER 29 11 5 13 48:52 38 8. MURA 05 29 10 8 11 36:47 38 9. OLIMPIJA 28 9 10 9 39:38 37 10. ALUMINIJ 29 9 9 11 29:40 36 11. NOGA TRIFLAV 29 10 5 14 36:41 35 12. CM CELJE 29 9 7 13 40:50 33 13. NŠ POLI DR. 29 10 3 16 30:62 33 14. NŠ R. KOREN 29 7 8 14 39:55 29 15. SIMER ŠAMP. 29 6 4 19 24:56 22 16. F. JARENINA 28 4 8 16 21:49 20 ALUMINIJ - NOGA TRIGLAV 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Vujisič (8) ALUMINIJ: Lovrec, Leskovar (Brence), Gerečnik, Klobučar, Dvor-šak - Špehar, Cafuta, Vujisič (De-beljak), Špehonja, Kobale (Koren), Planinšek (Kelc), Petek. Trener: Silvo Berko. FC KOPER - NŠ POLI DRAVA 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Kirič (5:9), 1:1 Ma- Rokomet • Mlajše selekcije Ptujčanke zmagale v Račah ŽRK TARA Tenzor Ptuj -ŽRD Litija 20:12 (14:7) ŽRK Tara Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borovčak 7, Tonja Kolednik 7, Sindi Zoreč 1, Manja Grabro-vec 2, Sandra Šrajner 3, Marina Majcen, Doris Kovačec, Katja Valenko, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek. RK Race - ŽRK TARA Tenzor Ptuj 12:17 (8:9) ŽRK Tara Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borovčak 7, Tonja Kolednik 4, Sindi Zoreč 1, Manja Grabro-vec 2, Sandra Šrajner 3, Marina Majcen, Doris Kovačec, Katja Valenko, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek. V nedeljo, 5. 6., je v Račah potekal turnir, ki so se ga udeležile tudi starejše deklice iz Ptuja. Odigrale so dve tekmi: proti domačinkam iz Rač in proti ekipi iz Litije. Tekmi sta bili po kvaliteti solidni, na koncu pa se je pokazala kvaliteta deklet iz Ptuja, ki so predvsem v obrambi odigrale zelo dobro. Tako so že drugo leto zapored osvojile ta turnir in ponosno osvojile nov pokal za svoj klub. Zaradi bučne podpore staršev in bližine Rač so se punce po- čutile, kot da bi igrale doma. Dekleta čaka še turnir na Ptuju (18. 6.), kjer se bodo pomerila z Račami in ekipo iz Avstrije, s tem pa se tudi zaključi letošnja uspešna sezona. tp Foto: Črtomir Goznik Starejše deklice Tara Tenzor Ptuj šinovič (65), 1:2 Krajnc (76) NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Habith, Jaušovec, Zajc (Trep), Leskovar, Klajderič, Topič, Legčevič, Rogina (Zupanič), Kirič (Bela), Krajnc. Trener: Damjan Vogrinec. U-14 vzhod Ptujčani drugi, Kidričani sedmi Končalo se je tekmovanje v konkurenci mladih nogometašev do 14. leta starosti v vzhodni skupini. Mladi Mariborčani so zanesljivo osvojili prvo mesto, čeprav so jim Ptujčani v jesenskem delu tesno sledili. Popustili so šele v spomladanskem delu prvenstva, ko so zabeležili nekaj zaporednih remijev in porazov. Prav v zadnjem krogu sta se v Kidričevem pred lepim številom gledalcev pomerila lokalna rivala - končni rezultat je bil 1:1. Mladi nogometaši NŠ Poli Drava so na koncu osvojili drugo, igralci Aluminija pa sedmo mesto, kar lahko ocenimo kot zelo dobra dosežka. REZULTATI 30. KROGA: Aluminij - NŠ Poli Drava 1:1, Maribor - Simer šampion 1:1, Nissan Ferk Jarenina - Brežice 2:0, Malečnik - Rudar Velenje 2:4, Železničar - CM Celje 1:8, NŠ R. Koren Dravograd - Pobrežje 2:0, Tehnostroj Veržej - Mozirje 3:2, Dravinja - Mura 05 4:1. 1. MARIBOR 30 24 5 1 139:13 77 2. POLI DRAVA 30 21 6 3 86:31 69 3. RUDAR VELENJE30 20 4 6 106:34 64 4. DRAVOGRAD 30 18 7 5 95:27 61 5. FERK JARENINA 30 17 7 6 55:37 58 6. CM CELJE 30 17 6 7 115:46 57 7. ALUMINIJ 30 15 5 10 71:57 50 8. POBREŽJE 30 14 7 9 60:45 49 9. DRAVINJA 30 14 4 12 68:44 46 10. SIMER ŠAMP. 30 11 6 13 65:52 39 11. MURA 05 30 12 3 15 64:73 39 12. T. VERŽEJ 30 7 2 21 42:101 23 13. BREŽICE 30 5 3 22 39:122 18 14. ŽELEZNIČAR 30 4 1 25 25:134 13 15. MALEČNIK 30 3 2 25 33:150 11 16. MOZIRJE 30 1 6 23 19:114 9 ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Mlložlč (23), 1:1 Zamuda - Horvat (45) ALUMINIJ: Janžekovlč, Klrblš (Ornik), Novačan, Leva, Knez, Elšnlk, Brodnjak, Mlložlč (Petrovič), Novak, Mesaric, Zoreč (Vlnter). Trener: Borut Kolar. NŠ POLI DRAVA: Pungaršek, Zamuda - Horvat, Gale, Majerlč, Šo-štarlč, Petek, Zdovc, Krajnc (Grager), Brec (Šalamun), Kukovec, Bela. Trener: Gregor Beranlč. Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet 3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tehnostroj Veržej - Stojnci, AHA EMMI Bistrica - Paloma, MU Šentjur - Zreče, Koroška Dravograd -Malečnik, Simer šampion - Čarda, Kovinar Štore - Odranci, Tromejnik G. Kalamar - Grad. ŠTAJERSKA LIGA PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar -Carrera Optyl Ormož, Mons Claudius - Zavrč, Koroške Gradnje - ZAVA Gerečja vas, Šoštanj - Marles hiše, Peca - Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Boč Poljčane, GIC Gradnje Rogaška - Tehnotim Pesnica. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče - Bukovci, Hajdina -Lovrenc; NEDELJA ob 17.00: Pragersko - Oplotnica, Gorišnica - Skorba, Videm - Rogoznica, Dornava - Apače. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Makole - Podlehnik, Leskovec - Spodnja Polskava, Cirkulane - Zgornja Polskava, Grajena - Podvinci Agrocenter Ptuj, Hajdoše - Tržec, Slovenja vas - Markovci. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 30. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (v soboto ob 16.30) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 30. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (v soboto ob 14.30) Namizni tenis • SLO Masters 2011 V soboto, s pričetkom ob 11. uri, se bo v Velenju pričel slovenski Masters v namiznem tenisu, na katerem bo nastopilo šestnajst najboljših igralcev v vseh starostnih kategorijah. Strelstvo Na olimpijskem strelišču v Gaju pri Pragerskem se je včeraj (četrtek) pričelo evropsko prvenstvo s puško šibernico na glinaste golobe. Prvenstvo se bo zaključilo 14. junija. Karting V soboto bo na kartodromu v Krškem potekala četrta dirka za državno prvenstvo v kartingu. Danilo Klajnšek Nogomet • Štajerska liga Zaradi sobotnega neurja so nogometaši iz Podvincev v ponedeljek odigrali preloženo srečanje 25. kroga. V enakovredni igri so bili domačini spretnejši in srečnejši nasprotnik in so slavili minimalno zmago. Srečanje ni bistveno vplivalo na stanje na lestvici, saj sta obe ekipi uvrščeni v sredini. Nogometaši iz Limbuša so v sredo zanesljivo odpravili svoje goste iz Rogaške Slatine, ki se krčevito borijo za obstanek. Odgovor na to, kdo bo zapustil ligo, pa bo dal zadnji krog, ki se igra v soboto. PRLOŽENI TEKMI 25. KROGA: Tehnotim Pesnica - Podvinci Betonarna Kuhar 1:0 (0:0), Marles hiše - GIC Gradnje Rogaška 3:0. 1. ZAVRČ 25 23 2 0 103:15 71 2. ŠOŠTANJ 25 18 2 5 81:36 56 3. ŠMARJE PRI J. 25 15 4 6 71:37 49 4. TEHNOTIM PES. 25 12 5 8 49:37 41 5. POHORJE 25 12 5 8 49:37 41 6. MARLES HIŠE 25 13 0 12 45:51 39 7. BET. KUHAR -1 25 8 5 12 34:43 28 8. KOROŠKE GR. 25 7 7 11 33:45 28 9. PECA 25 7 5 13 30:51 26 10. BOČ POLJ. 25 6 7 12 38:57 25 11. CARRERA OP. 25 5 8 12 39:59 23 12. GIC GRAD. 25 6 4 15 28:51 22 13. MONS CLA. 25 6 4 15 30:74 22 14. ZAVA GER. V. -1 25 6 4 15 31:62 21 TEHNOTIM PESNICA - PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Vajs (47) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Ivančič, Šebela, Lah, Bratec, Benko (od 15. Šeruga), Belšak, Mulej. Petrovič, Toplak, Juršek. Trener: Miran Ljubec. Danilo Klajnšek Mali nogomet • Turnir v Vitomarcih 42 ekip na festivalu malega nogometa Na že 11. tradicionalnem San-dijevem memorialu v malem nogometu, kateri je potekal 3. in 4. junija na igrišču pri OŠ v Vitomarcih, smo videli veliko kvalitetnega nogometa in rekordno udeležbo 42 ekip v vseh ka- tegorijah. Prvi tekmovalni dan je ob nekaj kapljah dežja potekalo tekmovanje v kategoriji do 12 let in tekmovanja zaselkov občine Sveti Andraž. V soboto smo bili priča turnirju v mladinski, vete- Foto: osebni arhiv Prejemniki nagrad v članski konkurenci ranski, ženski in članski konkurenci. Videli smo pravi festival nogometnih ekip, ki so prikazale veliko nogometnega znanja. V tekmovanju v članski konkurenci za prehodni pokal je največ nogometnega znanja pokazala ekipa Avtoservis Strašek, ki je zmagala tretjič zapored in tako prehodni pokal osvojila v trajno last. Na terenu smo videli veliko dobrih nogometašev iz vrha slovenskega futsala in tudi pr-voligaške igralce velikega nogometa. Več kot 1000 obiskovalcev je uživalo v pravem športnem vzdušju, generalni pokrovitelj prireditve pa je bilo podjetje Pe-tlja iz Ptuja. Na turnirju ni manjkalo vrhunskih potez mojstrov nogometa in zabave, zato lahko mirno zapišemo, da je praznik malega nogometa v Vitomarcih uspel v vseh pogledih. Rezultati po kategorijah: U-12 pionirčki (2 ekipi): 1. NK Cerkvenjak, 2. KMN Vito- marci - Moja optika; zaselki občine Sv. Andraž (7 ekip): 1. KMN Dobrava, 2. Hvaletinci; U-18 mladinci (7 ekip): 1. KMN Gostišče Pri Antonu, 2. ŠD Selce; veterani (7 ekip): 1. KMN Trnovska vas, 2. ŠD Vitomarci, 3. Selce Mizarstvo Širovnik; dekleta (3 ekipe): 1. Destr-niške legende, 2. ŽNK Cerkve-njak, 3. Ka te češ. člani (16 ekip): Polfinale: Goja Ptuj - Avtoservis Strašek 3:4, Inseim Atmos MB - Extrem Bar 0:3. Tekma za 3. mesto: Inseim At-mos MB - Goja Ptuj 1:1 (3:2 - po kazenskih strelih) Finale: Avtoservis Strašek - Extrem bar 1:1 (3:2 - po kazenskih strelih). 1. Avtoservis Strašek 2. Extrem bar 3. Inseim Atmos Maribor 4. Goja Ptuj V peterko turnirja sta bila uvrščena še Damir Zagoršek (Goja Ptuj) in Igor Osredkar (Extrem bar). Postave ekip finalistov: Avtoservis Strašek: Mordej, Naj igralec turnirja: Goran Jo- Vrabl, Vojsk, Repinc, Šnofl, Stres, lič (Extrem bar) Naj strelec turnirja: Aleš Vrabl (Avtoservis Strašek) Gajser. Extrem bar: Puškar, Osred-kar, Mitrakovič, Režonja, Rusmir, Naj vratar turnirja: Denis Go- Vujovič, Jolič. vekar (Inseim Atmos MB) Darko Rojs Foto: osebni arhiv Zmagovalci v tekmovanju zaselkov občine Sveti Andraž, ekipa KMN Dobrava Bojan Cebin - dvakratni svetovni prvak do 23 iet v duatlonu Simpatični študent arhitekture, ki s svojo predanostjo osvaja športni svet Popularnost duatlona in triatlona v zadnjih letih strmo narašča, ne samo kot tekmovalni šport, temveč tudi kot rekreativni, saj se vedno več ljudi zaveda, da je to prava izbira za kvalitetno preživljanje prostega časa. Prav zaradi tega dejstva smo se odločili, da vam predstavimo Bojana Cebino, slovenskega guru-ja duatlona in triatlona, ki vam bo razkril, v čem je čar tega športa in vas popeljal po poti, ki jo je moral prehoditi, da je lahko zažarel na športnem nebu, kjer je konkurenca neusmiljena in sekunde odločajo o tvojem uspehu. Bojan Cebina se je s triatlonom prvič srečal v šestem razredu osnovne šole, natančneje leta 1999 in je proti koncu osmega razreda že aktivno tekmoval v tem športu. Najprej se je pričel ukvarjati s plavanjem, nato pa še s tekom in kolesarjenjem. »Želel sem se naučiti dobro plavati, saj sem se v otroštvu vode precej bal. V tistem času je bil triatlonski klub prvi, ki je izkoristil možnost plavanja v bazenskem kompleksu v Ribnici.« Triatlonci - športniki z idealno postavo Prvo triatlonsko tekmovanje naj bi organizirali že davnega leta 1920 v Franciji, pod imenom »Les trois sports«, v Sloveniji pa šele v zadnjem času pridobiva na svoji širši popularnosti. Bojan Cebin ga je predstavil takole: »Triatlon je zanimiv prav zaradi tega, ker združuje tri discipline: plavanje, kolesarjenje in tek. Te discipline so povsem različne in zahtevajo samosvojo pripravo in krepijo specifične mišične skupine. Triatlonci moramo tako razviti raznolike skupine mišic, ki poskrbijo za specifično oblikovanje postave, zato temu prilagajamo treninge. Ne smemo biti vitki kot tekači in kolesarji in ne smemo biti tako mišičasti kot plavalci, zaradi tega nekateri uvrščajo triatlonce med športnike z idealno postavo. Tri raznolike športne discipline poskrbijo za zelo zdrav način vadbe, saj noben del telesa ni preobremenjen. Vse našteto je tudi razlog, da se vedno več ljudi odloči za duatlon in triatlon kot način rekreacije, ker se vsi občasno ukvarjajo s kolesarjenjem, tekom, mogoče celo plavajo, od tu pa do sodelovanja na triatlo- nu ni več daleč.« Bojan Cebin je naklonjen vsem trem disciplinam, a če bi moral izbirati, bi izbral tek, saj je to zanj najbolj enostaven šport. »Oblečeš kratke hlače, natakneš si športne copate in že si pripravljen za akcijo,« pravi. Kolesarjenje in plavanje sta po njegovem mnenju športa, ki sta tehnično in finančno bolj zahtevna. Upa, da mu nikoli ne bo treba izbirati, saj je zanj triatlon šport, ki združuje vse tri discipline in je prav zaradi tega tako poseben in všečen. Bojan Cebin pa ne tekmuje samo v triatlonu, temveč tudi v duatlo-nu, kjer je na evropskem mladinskem prvenstvu leta 2004 in 2005 osvojil drugo mesto, na svetovnem prvenstvu leta 2007 in leta 2008 (U23) pa je posegel po zmagi. Razliko med duatlonom in triatlonom je opisal: »Razlika med duatlonom in triatlonom je v tem, da začetno plavanje pri duatlonu nadomestimo s tekom (prvi tek, kolesarjenje, drugi tek). Za Duatlon se organizatorji odločijo tudi takrat, ko ni pogojev za triatlon (hladna voda, premočan tok, previsoki valovi). Disciplina plavanje pri triatlonu namreč poteka v odprtih vodah: reka, jezero, morje. Čeprav Bojan najboljše rezultate dosega pri duatlonu, pa zase pravi, da mu je bolj pri srcu triatlon, saj je razgiban in je po njem veliko manj utrujen kot po duatlonu. Pri triatlonu se namreč moči enakomerno porazdelijo na vse tri discipline. Cilj: OI Leta 2000 je bil triatlon uvrščen v program Olimpijskih iger (v nadaljevanju OI). Tudi Bojan Cebin se tako kot vsak uspešen in perspektiven športnik spogleduje s ciljem, da bi osvojil stopničke na tem prestižnem tekmovanju. »Olimpijske igre so moj cilj, odkar resno treniram. V zadnjem času dajem več poudarka izboljšanju plavalne tehnike, saj se zavedam, da je plavanje zame najbolj šibka točka od vseh treh disciplin. Letos pozimi sem se posvečal treningom plavanja v takšnem obsegu, kot to počnejo profesionalni plavalci. Ob tem pa sem še tekel in kolesaril. Veliko časa sem preživel v Primorju in Istri, kjer mi je uspelo realizirati zares kvalitetne treninge. Motivacija pri tem je bila izjemno visoka. Upam da mi bo trdo delo pomagalo, da bom konkurenčen na tekmah svetovnega pokala. Zavedam se, da dobrih uspehov ni moč doseči brez dolgotrajne kontinuirane vadbe. Ko bo moja pripravljenost dosegla zadovoljiv nivo, potem tudi od cilja na OI ne bo daleč.« Triatlon je vzdržljivostni šport, ki od športnika zahteva taktiziranje, saj mora čim bolje porazdeliti svojo energijo. Tudi Bojan ima tako kot vsak športnik svoje načine taktiziranja, v katere spada tudi prehrana. Pred tekmo tako zaužije kavo in lažji zajtrk (kruh z marmelado ali kaj podobnega). Kadar ima pred tekmo še čas za kosilo, potem pazi, da ga zaužije tri ure pred tekmovanjem. Za tekmovanje si pripravi športni napitek, ki ga potem uživa med samim tekmovanjem. Kadar tekmovanja trajajo več kot eno uro, si na kolo prilepi energij- sko ploščico v obliki gela, ki jo poje med samo tekmo. Pomembne pa so tudi prve ure po tekmi, ko ima telo največjo sposobnost nadomeščanja izgubljene hrane, zato mora biti le-ta kakovostna in energijsko bogata. Fantastičen začetek sezone 2011 Na EP v triatlonu se trenutno uvršča med 16. in 30. mestom. Sezona 2011 se je zanj pričela naravnost fantastično, saj je zmagal na duatlonu v Chi-angrai. Teden dni kasneje je nastopil na državnem prvenstvu v duatlonu doma v Ribnici in zmagal ter na evropskem prvenstvu v duatlonu na Irskem, kjer je osvojil 10. mesto. Na vprašanje, čemu pripisuje tako dobre uspehe, nam odgovarja: »Hmm, težko je reči, po mojem mnenju na to vpliva veliko dejavnikov, predvsem moraš biti vztrajen in potrpežljiv, saj noben rezultat ne pride kar čez noč. Pomemben je tudi trener in ekipa, v kateri treniraš. Boljši kot smo kot celota, boljši so tudi tvoji individualni rezultati. Najpomembnejše od vsega pa je, da si telesno in psihično dobro pripravljen na tekmo in da si z glavo in srcem pri stvari. Če nimaš vseh teh pogojev, ki sem jih naštel, ti tudi talent čisto Potres pred tekmo na Tajskem Prva tekma v tej sezoni, ki je potekala na Tajskem, je bila za Bojana, če izvzamemo zmago, zelo nenavadna in tvegana izkušnja, saj je pred tekmo doživel potres 7. stopnje po Rich-terjevi lestvici. »Ob potresu nisem občutil strahu, saj sem se zavedal, da nisem sam, nedvomno pa sem občutil nelagodje. Takrat sem spoznal, da znam na takšne nepredvidljive dogodke odreagirati zelo mirno in razumsko. Na tekmovanju, ki je sledilo naslednjega dne, sem zmagal, kar je zadostovalo, da sem tudi letos dosegel mednarodni razred pri Olimpijskem komiteju Slovenije in možnost za podaljšanje pogodbe v Športni enoti Slovenske vojske.« Bojan pa zase pravi, da je najbolj ponosen na to, da je bil dvakratni svetovni prvak v duatlonu (U23). Bojan Cabin: »Olimpijske igre so moj cilj, odkar resno treniram. V zadnjem času dajem več poudarka izboljšanju plavalne tehnike, saj se zavedam, da je plavanje zame najšibkejša točka od vseh treh disciplin. nič ne pomaga. Zelo pomembno je tudi psihično stanje športnika. V sklopu Triatonske zveze smo tako dobili določena sredstva, ki jih koristimo za fizična testiranja in za športnega psihologa. Ko sem šel prvič k športnemu psihologu, sem bil zelo pozitivno presenečen, saj se nisva veliko ukvarjala s tem, kje so moje napake, temveč sva poskušala delati na dihanju in osredotočanju. Pravilno dihanje je zelo pomembno, saj se športnik na ta način sprosti in se lažje osredotoči na tekmo. Velik pomen ima tudi vizuali-zacija, s katero predvidiš vse možne dogodke na tekmi. K rezultatu pa lahko pripomorejo tudi tehnični dejavnik, kot je preobuvanje v športne copate. Tako športnik pri triatlonu enostavno skoči na kolo in se med kolesarjenjem obu-je v športne copate, podobna zgodba pa se zgodi tudi po kolesarjenju, ko si že med tekmo pričneš postopoma sezuvati in pripravljati na novo disciplino (smeh).« Veliko vlogo pri Bojanovem uspehu je odigral prav njegov trener Damijan Kromar, ki je pripeljal triatlon v »majhno« Ribnico in je zaslužen, da je njegov klub skozi leta postal en izmed najmočnejših v Sloveniji. »Precej mi ustreza način njegovega dela in verjamem, da ima zelo dober občutek za kombinacijo treningov. Pri triatlonu namreč ni dovolj samo znanje, imeti je treba ta poseben občutek ter veliko izkušenj in Damjan Kromar vse to ima.« Njegov običajni dan v pripravljalnem obdobju se prične z vstajanjem malo pred šesto uro zjutraj in plavalnim treningom vse do devete ure. Sledi zajtrk in vsakodnevne obveznosti, ki jih krona s kosilom in tekaškim treningom. Potem je prost do popoldneva, ko skoči na svojega dvokolesnika in opravi še kolesarski del treninga. V zimskem času pa kolo zamenja za plavanje. Kadar ima samo dva treninga na dan, se počuti tako, kot da bi predčasno končal službo. Treningi in tekmovanja od njega zahtevajo tudi regeneracijo, o tem pravi: »Regeneracijo je težko opisati. Včasih je slabše vzeti dan počitka, ker telo na nek način zaspi in se ne regenerira tako dobro, kot če naredim lahkoten trening. Sam imam dva dni pred tekmo in po njej lažje treninge, kar šteje za regeneracijo, si je pa seveda včasih treba vzeti tudi prosti dan. Vse to je odvisno od trenerja, ki natanko ve, kaj je dobro za posameznega športnika.« Med velikonočnimi prazniki je Bojan doživel neljubo nesrečo s kolesom in si poškodoval roko, zaradi česar je bil primoran izpustiti kar nekaj tekem. Zdravnikove napovedi so vzpodbudne, saj bo Bojan proti koncu sezone, ko ga čaka kar nekaj zahtevnih tekem, že pripravljen na tekme. Rad bi namreč nastopil na državnem prvenstvu v triatlonu, Grand prix tekmi v duatlonu v Franciji ter na Svetovnem prvenstvu v dolgem triatlonu v Nevadi, blizu Las Vegasa. Plani so bili sicer še obsežnejši, saj se je nadejal svetovnega pokala v triatlonu in tekme v pol Ironman različici, pa se je žal moral prilagoditi dani situaciji. Bralcem Štajerskega tednika je ob koncu sporočil: »Vredno je poskusiti nekaj novega, saj s tem pridobite nove izkušnje, vi sami pa se boste odločili ali je duatlon oziroma triatlon šport za vas. Jaz lahko rečem le, da je ta šport razgiban, zdrav in nenavaden, pa nikar se ne obremenjujte z rezultati, naj bo šport za vas sprostitev.« Aleksandra Jelušič Iz Ptuja v mesta tuja • Monika Cestnik o Nizozemski Nepozabna doživetja na »polju lisic« Hajdinčanka Monika Cestnik je zelo zanimiva, ustvarjalna, hudomušna, žurerska in prijetna oseba, s katero sem imela čast deliti amaterske odrske deske. Ena njenih sposobnosti je v trenutku izboljšati še tako negativno razpoloženje in v prostor vnesti na kupe pozitivne energije. Kot takšna seveda pusti pečat, kjerkoli se pojavi. In zagotovo ni bilo drugače tudi v nizozemskem mestecu z imenom Nijmegen, v katerem je preživela nekaj zadnjih mesecev. 25-letnica sicer končuje podiplomski študij strateškega tržnega komuniciranja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. »Trenutno je fokus mojega dela usmerjen v pisanje magistrske naloge, s tem pa se moje študijsko življenje počasi, a žal neizbežno bliža koncu,« je v smehu začela študentka, ki že ima naziv diplomantka tržnega komuniciranja. Kot pravi, je imela veliko srečo, da se je že v času študija lahko preizkusila v različnih funkcijah in področjih v sferah marketinga. »Zanima me širok spekter 'družbenega' in predvsem kreativnost komuniciranja. V zadnjih dveh letih sem nekako našla svoje mesto znotraj agencije za integrirano komuniciranje Medijski guruji, kjer imam priložnost sodelovati pri različnih fazah projektov in kampanj. Moje primarno delo pa je pisanje najrazličnejših tekstov in besedil,« je pojasnila. Poleg vsega naštetega jo zelo veseli spoznavanje novih krajev in ljudi, zato je navdušena nad potovanji. Tako se je tudi ona, kot marsikdo izmed današnjih študentov, ki imajo na voljo veliko poti v svet, odločila, da del študija preživi na tujem. Izbrala je deželo cokel, tulipanov in mlinov na veter, v katero je odpotovala februarja. »Nedaleč od nemške meje leži univerzitetno mestece Nijmegen, kjer sem prebivala vse do maja. Sicer bi želela ostati še kak mesec dlje, a so žal v okviru Erasmus izmenjave (tiste, namenjene pisanju magistrske naloge) na voljo zgolj trije meseci. Za tuje študente je tam zagotovljeno bivanje v študentskih domovih, zato sem tam stanovala tudi sama. Čez čas sem ugotovila, fir i da sem živela na 'polju lisic', kar je dejanski prevod imena mojega doma - Vossenveld,« je razložila Monika Cestnik, ki jo je Nizozemska navdušila že nekaj let poprej, ko jo je prvič obiskala. Prepričali so jo namreč prostrana zelena pokrajina, značilna arhitektura (tako na podeželju kot v mestu) ter vtis o ljudeh kot samosvojih in odprtih. Najboljše zabave sredi kuhinje »V spominu mi je ostal občutek, da gre za deželo, kjer je vse mogoče. Vsakdo, ki je kdaj obiskal Nizozemsko, se ni vrnil brez kake zanimive zgodbe. Tudi sama sem v mesecih tam počela marsikaj. Poleg odkrivanja mesta, ljudi in občasnega pisanja magistrske naloge (smeh) sem želela predvsem čim bolj izkoristiti čas za karkoli novega. Zavzela sem nizozemski 'Route 66', torej z vlakom z vzhoda na zahodni del. Čisto spontano sem pristala tudi v Stockhol-mu, kjer sem odkrivala lepote tega švedskega bisera,« je bila navdušena sogovornica. Všeč pa ji je bilo tudi samo mestece, v katerem je prebivala večino časa. »Je najstarejše na Nizozemskem, staro čez 2000 let, čeprav sprehod skozi jedro tega nikakor ne kaže. V večini je bilo namreč porušeno v času 2. svetovne vojne, saj so zavezniki zmotno verjeli, da je nemško. Tega jim sicer ne gre zameriti, saj leži le nekaj kilometrov od nemške meje. V Nijmegnu pa najdemo tudi eno izmed najstarejših nakupovalnih ulic. Na srečo ponudba ni zastarela,« ga je v smehu opisala. Kar se ljudi tiče, pa priznava, da je bila njena slika o Nizozemcih kot spontanih in odprtih ljudeh precej popa- čena. »Sicer nerada posplošujem, vendar so se izkazali za precej zaprte in previdne pri vzpostavljanju novih stikov. Vendar pa, ko si enkrat 'njihov', se situacija popolnoma spremeni. Rekla bi, da so narod dveh skrajnosti. Zelo radi imajo svoja pravila in dodelan sistem, po drugi strani pa se popolnoma sprostijo, da ne rečem znorijo, ko se ponudi priložnost,« je ugotovila. K sprostitvi zagotovo spadajo tudi zabave mladih, ki jih je prav tako okusila sama. Po njenih besedah je poleg pestre klubske ponudbe za »erasmovce« še posebej poskrbljeno. Večina se jih je tako ob torkih zvečer zbirala v enem izmed klubov, v katerem je bilo navadno treba naročiti vsaj en Pitcher (liter piva): »Omeniti velja še tematske žure s posebnimi pravili oblačenja. Najboljši pa so bili, kot povsod po svetu, v študentski kuhinji ali sobi. Kuhinja v tretjem nadstropju je bila navadno baza in izhodišče, v katerem smo debatirali ob skodelici kave ali še bolj debatirali ob pločevinki piva.« Na Nizozemsko »pripeljala Ptuj« Družila se je z ljudmi z različnih koncev sveta. Čeprav je bilo v študentskem domu še največ domačinov, se je velikokrat znašla v družbi Špancev. »Morda je razlog v tem, da jih je povsod veliko (smeh). Spoznala sem tudi nekaj študentov iz Arube. Otočja v SV delu Južne Amerike so namreč bivše nizozemske kolonije. Čeprav večina govori tekoče nizozemsko, pa je njihova kultura popolnoma drugačna. Že dejstvo, da jih večina ne zna voziti kolesa, je popolnoma v nasprotju z 'nizozemskostjo',« je povedala in priznala, da ji bodo za vedno ostali v spominu različni, posebej ljubi utrinki iz nizozemskega življenja, med drugim »martinčkanje« na strehi 14-nadstropnega študentskega doma, kjer so v vročih aprilskih dneh zakurili žar in vrgli na ogenj kak kos mesa. Nepozabni so bili tudi pikniki ob reki, le nekaj metrov od njihovega bloka, skupna nedeljska kosila, nori večeri in še marsikaj. Kar se tamkajšnje hrane in pijače tiče, se ji nista zdeli nič posebnega, saj se študentje večinoma poslužujejo vnaprej pripravljene hrane, zamrznjenih pic in seveda testenin. »Priznam, včasih sem ob štedilniku pogrešala slovenske študentske bone (smeh). Sicer pa Nizozemci pojedo veliko najrazličnejših omakic, majonez, krompirja in podobnega. Glede na hrano bi lahko zanje pričakovali, da so precej 'zajeten' narod. Očitno pa vedno popularno prevozno sredstvo (kolo) pokuri odvečne kalorije,« je ugotovila sogovornica, ki se je sicer na bivanje na tujem dobro privadila. Nekaj težav ji je sprva povzročalo le vreme. »Čeprav Slovenija ni ravno tropska dežela in smo navajeni mrzlih zim, me je hladna nizozemska zima vseeno ujela popolnoma nepripravljeno. Veter te prepiha do kosti in kar precej zniža temperaturo (tudi do pet stopinj). Druga polovica marca in april pa sta bila pa neverjetna. V tednu dni je narava ozelenela, sonce je začelo pripekati, veter je postal prijaznejši. Nizozemska je postala spet taka, kot sem se je spominjala iz prejšnjega obiska,« je dejala. Za pravo domotožje ni imela časa, veliko so pomagali skype in drugi načini komuniciranja na daljavo. »Veliko prijetnejša mi je bila ideja, da bi Ptuj pripeljala na Nizozemsko. No, nekako mi je tudi uspelo, saj je precej meni dragih ljudi uspelo pri-potovati sem. Predvsem aprila je bilo precej pestro. Očitno so me že preveč pogrešali. Priznam, tudi jaz sem njih,« je pripovedovala v smehu. »V tujini spoznaš samega sebe!« Obisk te zanimive države vsekakor priporoča tudi vsem drugim. Poletnim popotnikom tako svetuje: »Najugodneje je seveda iti z letalom iz Trsta. Notranje povezave z vlakom so dobre, s kakšnim popustom pa tudi kar ugodne. Čeprav velja obiskati prestolnico, so mene bolj prepričala manjša mesteca. Po večini so si kraji med seboj podobni, vendar pa prej ali slej vsak najde tistega svojega najljubšega. Seveda pa je fascinantno videti polja tulipanov, ribiške vasice, mline na veter in vse tipično nizozemsko, kar priporoča vsak vodič.« Sama pa svetuje tudi začasno bivanje v tujini vsem, ne samo mladim. Želi si, da bi vsi imeli kdaj priložnost se za nekaj časa odmaknili od vsakdanjosti. »Včasih lahko le z določeno mero distance za-vzameš novo perspektivo in dobiš jasnejši pogled na svoje življenje. Z vsakodnevno rutino velikokrat izgubimo fokus in občutek tistega, kar je resnično pomembno. V tujini se ti ponudi priložnost spoznati samega sebe, svoje želje, strasti. Nikakor pa ne priporočam tujine kot pobeg oziroma odmik od realnosti. Velja namreč, da kamorkoli greš, nikoli ne moreš pobegniti sam od sebe. Tako da le pogumno!« Sama je do zdaj na svojem popotniškem zemljevidu uspela odkljukati Malto, Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo, Bolgarijo, Grčijo, Švedsko in seveda Nizozemsko. »Ne gre še pozabiti držav 'južneje', vse do Ohridskega jezera v Makedoniji. Privlačijo me dežele, za katere ne potrebuješ posebnih cepljenj, dodatnih varnostnih ukrepov, z nizkim tveganjem zastrupitve in po možnosti s pitno vodo (smeh). Želela bi si kdaj obiskati tudi Daljni vzhod (Japonsko) ali deželo 'Down Under', Avstralijo. Bo treba prežati na ugodne priložnosti in medtem privarčevati še kak evro (smeh),« je še dodala študentka, ki se ji je po vrnitvi domov po njenih besedah življenje presenetljivo hitro vrnilo na stare tirnice. Zaenkrat tako načrtuje končati magisterij do konca leta in čim bolj uživati najverjetneje zadnje študentsko leto. »Ne želim si postavljati dolgoročnih ciljev. Do sedaj so vse najboljše in najlepše zadeve prišle nepričakovano. Pomembno je le, da imaš odprte oči, te ni stran novih izzivov ter da sprejmeš in ceniš vsako izkušnjo na poti,« je modro zaključila. Polona Ambrožič Ptuj • Predstavili idejne zasnove za ureditev novega arheološkega muzeja Cilj je jasen: nov arheološki muzej Po predstaviti rezultatov idejnih zasnov za ureditev novega ptujskega arheološkega muzeja in inštituta na območju Muzejskega trga 2, ki je bila 6. junija v slavnostni dvorani ptujskega gradu, postajajo nekatere stvari jasnejše oziroma vsaj pojasnjene. Še ne tako dolgo sta tako strokovna kot laična javnost izražala bojazen, da bo Ptuj ob arheološko zbirko in da se na območju nekdanjega dominikanskega samostana dogaja vandalizem s projektom kulturno-koncertne dvorane. Na predstavitvi rezultatov idejnih zasnov za ureditev arheološkega muzeja in inštituta na Ptuju je bil jasno izražen cilj, da se zgradijo novi prostori arheološkega muzeja v neposredni bližini dominikanskega samostana. V ta namen bodo uporabili nekaj dotrajanih objektov, ki jih bodo bodisi porušili ali pa vključili v predlog nove pozidave. Svoje poglede na nov ptujski arheološki muzej je skozi projekte predstavilo pet skupin; štirje projekti so nastali v okviru arhitekturne delavnice s študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, eno pa je pripravila Enota, d. o. o., ki je pripravila tudi projekt ureditve kulturno-kongresne dvorane v nekdanjem dominikanskem samostanu. Skozi poimenovanja projektov (Nazaj k prihodnosti, Mesto preteklosti, Muzej treh pogledov, Odkrite plasti mesta in Arheološki muzej Ptuj) so avtorji predstavili svoje poglede na nov ptujski arheološki muzej, v katerem bo našla prostor vsa arheološka dediščina Ptuja nacionalnega pomena. Avtorji so se trudili uporabiti vse tisto, kar območje bodočega muzeja ponuja, in ga nadgraditi v smislu povezovanja z mestom, samostanom, reko, območjem Panorame in gradom. Ptujski župan Štefan Čelan je na predstavitvi projektov povzel nekatere aktivnosti v okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner in o prenovi dominikanskega samostana, da bi ta polno zasijal. V 14 dneh naj bi bili pridobljeni potrebni dokumenti za razpis za izvajalca del. Iz dominikanskega samostana je bilo preseljenih šest družin, rešitev njihovih stanovanjskih problemov je stala 500 tisoč evrov. Spomnil je tudi na nekdanji projekt centra humanističnih dejavnosti, ki je že vključeval sedež slovenske arheologije na Ptuju, a je pet ministrstev snedlo namere. Mesto je Na predstavitvi rezultatov idejnih zasnov za ureditev arheološkega muzeja in inštituta na območju Muzejskega trga 2 je bilo izrecno poudarjeno, da je cilj Ptuja zgraditi nove prostore tega muzeja. pridobilo objekte nekdanje uprave KK Ptuj na Muzejskem trgu 2, ki so namenjeni za nov arheološki muzej, idejne rešitve zanj pa iščejo s službo mestnega arhitekta ter arheološko in konser-vatorsko stroko. Operativni sestanki potekajo vsakodnevno. Mesto ima dva odbora v okviru projekta EPK: programskega, ki ga vodi Franc Mlakar (člani so Aleš Arih, Matjaž Neudauer, Peter Srpčič, Tatjana Va-upotič, Nataša Petrovič, Lidija Majnik, Metka Jurešič, Mladen Delin, Jernej Forbici, Ivan Vidovič, Zdenka Ristič, Maja Leber, Alen Hodnik in Branko Brumen) in investicijskega, ki ga vodi Aleš Arih (člani so Ivan Žižek, Milan Tomac, Gorazd Žmavc, Stanislav Gla- je navedel Puhov most, Puhovo mesto, Osojnikovo cesto, saj so te odprle nove vizije, ki si jih stroka prizadeva uresničiti. Delavnice so priložnost za lokalno skupnost, predvsem pa za študente, da pridejo v stik z živo prakso. Arheologija - priložnost za kulturni in turistični razvoj Arheologija ni samo priložnost za kulturni razvoj mesta in okolice, temveč tudi za turizem, ki je tudi za Evropo edina priložnost za preživetje. Mestni arhitekt Peter Gabrijelčič je prepričan, da je ureditev arheološkega muzeja naložba v prihodnost. Ptujski župan Štefan Čelan je po predstavitvi idejnih rešitev za nov ptujski arheološki muzej povedal, da je osebno s posameznimi predlaganimi rešitvami zelo zadovoljen. Tistim, ki jim ne ugajajo rešitve v sodelovanju s študenti Fakultete za arhitekturo Ljubljana, odgovarja, da je žalostno, ker ne vedo, da so tri idejne rešitve novega muzeja, ki so jih predstavili študenti, nastale izpod mentorskih rok vrhunskih slovenskih akademskih arhitektov. Ves čas nastajanja teh projektov sta bili vključeni ptujska in slovenska arheološka stroka. „Idejna rešitev podjetja Enota je nastala izpod rok večkrat doma in v tujini nagrajenih arhitektov, ki vodijo prenovo dominikanskega samostana. O vseh tistih strokovnjakih, ki imajo ptujsko arheologijo v malem prstu, pa bi se bilo vredno zamisliti. Kje so bili vsa ta desetletja, ko je ptujska arheologija propadala iz dneva v dan, da o barbarskem uničevanju dominikanskega samostana niti ne govorim!" je še povedal ptujski župan Štefan Čelan. V tem trenutku je pomembno, da ima mesto za cilj nov arheološki muzej, res pa je, da bo pot do njega vse prej lahka glede na pomanjkanje finančnih sredstev. MG žar, Janko Širec, Mojca Horvat in Ivan Vidovič). Projekt ureditve dominikanskega samostana in novega ptujskega arheološkega muzeja z vsemi potrebnimi objekti oziroma prostori naj bi stal skupaj 50 milijonov evrov. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi bil dokončan v osmih do desetih letih (realisti menijo, da v 15 do 20 letih), toliko let pa je bilo potrebnih tudi za dokončanje projekta ptujske trojke. Po besedah mestnega arhitekta Petra Gabrijelčiča predstavljajo arhitekturne delavnice neke vrste mehko obliko iskanja optimalnih rešitev, ki jih bodo predstavili v posebni knjižici. Praksa tudi kaže, da so rezultati takih delavnic pogosto uresničeni; pri tem Eden izmed idejnih projektov je Odkrite plasti mesta, v okviru katerega se javni prostor iz srednjeveškega dela Ptuja izteče v novi arheološki muzej. Piše: Janez Jaklič • Mala črna Evropa (4.) Slikovita kultura Ni čudno, da je pestra zgodovina ustvarila samostojno kulturo otoških prebivalcev. V njej se zrcalijo navade in običaji njihovih davno umrlih prednikov. Karibska kuhinja se prepleta z evropsko, indijsko, korejsko in afriško. Še posebno raznolike in bogate so dobrote iz morskih sadežev. Glasba, naj bo žalostna ali vesela, spravi boke črnih prebivalcev otoka v omamno nihanje. »Tam-bu« in »Sen« sta imeni za glasbo in ples, ki izvirata iz afriških plemen Yuruba, Dohomey in Bantu. Rojenice poklonijo črncem umetnost obvladovanja zapletenih ritmov že v zibelke. Sužnji so s prepovedanimi plesi izražali bolečino in žalost krvavečih duš. Glasba jim je lajšala težko delo na poljih. Prevzeli pa so tudi plese svojih gospodarjev: valčke, mazurke in četvorke. »Bon bini« - dobrodošel, se glasi pozdrav v otoškem jeziku Papiamen-tu. Otoška raznolikost je skozi stoletja sobivanja našla skupni jezik, ki je mešanica španščine, portugalščine, nizo- zemščine, angleščine, francoščine in nekaj afrikanščine. Nekoč zatiran jezik sužnjev dobiva vse bolj na veljavi. Od leta 1989 je dobil poleg nizozemščine, angleščine in španščine domovinsko Foto: Janez Jaklič bilo prijetno sveže. Mesto se je počasi prebujalo. Najprej so oživele male ladje, privezane ob obale rokava, ki sem ga prečkal. Venezuelski ribiči oskrbujejo mesto vsakodnevno s svežim sadjem, zelenjavo in ribami. Njihove stojnice so stale kar na obali pred ladjami. Za njimi se je prebudila tržnica pod čudovitim okroglim paviljonom. Prišli so prvi nakupovalci. Od nekod je z dolgimi nihajočimi koraki primahal visok fant in si požvižgaval. V njegovih gostih črnih laseh je štrlel pozabljen glavnik. Najbolj žejni so pred rešetkami trgovine pili jutranje pivo. Lokali s hitro hrano in pijačo, kjer se je le ta stregla preko rešetk na oknih in vratih, so se odpirali zgodaj in zapirali pozno zvečer, ko je mesto že davno zakrila noč. Kletke s hrano niso zbujale zaupanja, prav tako ne njihovi črni odjemalci. Nadaljevanje prihodnjič Willemstad - premični most, ki povezuje četrti pravico tudi v šolah. To je neke vrste esperanto, ki pa je še kako živ. Jezik papiamentu je božji blagoslov, pravijo nekateri otočani. Otoške raznolikosti in pestrosti pa v tem stoletju še ni konec. Gora na otoku z mistično energijo tolažbe in miru še vedno privlači ljudi. Konec 19. in začetku 20. stoletja so prišli Indijci in Azijati, ki so kot cenena delovna sila nadomestili sužnje. Naftni bum je privabil nove generacije Evropejcev in Američanov. Še danes prihajajo najrevnejši prebivalci karibskih držav, ki jim krhko bogastvo otoka zagotavlja preživetje. Otoško mavrico prebivalstva sestavlja več kot štirideset nacionalnosti. Raziskovanje Sončno svetlobo sem sprejel z olajšanjem. Prijetno hladna voda tuša mi je pomagala v novi dan. Po dvižnem mostu preko morskega kanala sem se odpravil v središče Punda. Ozračje je Novičke iz Term Ptuj ® [\VU® II SAVA HOTELS & RESORTS Izbor naj harmonikarja v sodelovanju s TV GOLICA. Nedelja, 12.6.2011 ob 16.00 v Termalnem Parku. Vstop je prost. Niste zadovoljni s svojo postavo? V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in antlcelulltne tretmane. S kavitacijsklmi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrapping!, antlcelulltniml masažami In LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje? Posebna ponudba za upokojence Celodnevna vstopnica za Termalni Park samo 8,40 €. Ponudba velja od ponedeljka do petka ter do 10.6.2011. PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC OTROCI (5-15 let): 99 EUR (redna cena 198 EUR) ŠTUDENTJE IN DIJAKI: 190 EUR (redna cena 280 EUR) ODRASLI: 240 EUR (redna cena 280 EUR) Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15.9.2011. Vstopnice so Imenske In ne prenosljive. Predprodaja poteka do 24.6.2011 na recepciji Termalnega Parka. Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si ¿'-pl* T«malni Parti ¡í- c ' Termalni Parti Foto: MG Foto: MG Kuharski nasveti Grah V tem času na vrtovih že obiramo grah, zato smo zbrali nekaj receptov, da boste iz njega pripravili okusne jedi. Pa dober tek! Gosta grahova juha Sestavine: večji krompir, 70 dag graha, 1 mlada čebulica, šopek zelišč (bazilika, drobnjak, peteršilj, meta), 4 žlice kisle smetane, olivno olje, muškatni orešček, sol in poper. Olupljen krompir nareži-te na kocke, mlado čebulico narežite na tanka kolesca (namesto mlade čebulice lahko uporabite tudi malo pora ali pol majhne bele čebule). Čebulo prepražite na olivnem olju, primešajte grah in krompir, še malo popražite in solite. Prilijte liter vroče vode, zavrite in kuhajte približno 20 minut. Zelišča sperite, osmukajte in nasekljajte. Kuhano juho odstavite. Dodajte polovico zelišč in juho pretlačite s paličnim mešalnikom. Poprajte, po okusu dosolite in postrezite v krožnikih. Krožnik juhe okrasite z žlico kisle smetane in zelišči. Grahova kremna juha z beluši Sestavine: 300 g oluščenega graha, šopek gojenih belu-šev, 2 šalotki ali mladi čebuli, 2 majhna krompirja, 3 skodelice čiste juhe (zelenjavne ali goveje), 1/2 skodelice sladke smetane, žlica masla, sveže mlet črni poper, sol. Beluše narežite na približno 2 centimetra dolge koščke, šalotki sesekljate, krompir olupite in narežete na kocke. V loncu segrejte maslo in po-pražite šalotko. Dodajte grah in krompir, prilijte juho in počakajte, da zavre. Zmanjšajte ogenj in kuhajte toliko časa, da se krompir zmehča. Z ročnim mešalnikom zmešajte sestavine v gost pire. Dodajte smetano, beluše, ki ste jih dušili v drugi kozici, znova segrejte in postrezite. Grahova omaka Sestavine: lonček svežega kuhanega graha, 1 žlička sladkorja, moka po potrebi, 1 do 2 jušni kocki, olje, voda. Na olju prepražimo sladkor, dodamo moko in zalije-mo s hladno vodo. Dodamo odcejen grah in jušni kocki. Kuhamo približno 10 minut in postrežemo k pire krompirju, kroketom itd. Grahova prikuha Sestavine: 20 dag svežega graha, 1 manjša čebula, olje, 1/2 žlice moke, sol, pehtran. Grah skuhamo do mehkega. Na olju prepražimo čebulo do mehkega (ne sme biti rjava). Posujemo z moko, premešamo in takoj zalije-mo s približno 1,5 dl grahove vode. Polovico kuhanega graha spasiramo s paličnim mešalnikom ter ga skupaj s celim grahom dodamo k omaki. Posolimo in začinimo s pehtranom. Še malo poku-hamo, da se okusi povežejo. Postrežemo s pirejem in žitnimi polpeti. Piščanec v grahovi omaki Sestavine: 1 večji piščanec, 4 žlice olja, 1 čebula, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, 400 g graha (napol ga skuhajte), 2 dl kisle smetane, mleta rdeča Tačke in repki Osnovno načelo pri uporabi rentgena, se pravi ionizirajočega sevanja, je, da je škoda, ki jo sevanje povzroči, manjša od koristi, ki jo ima žival zaradi RTG-slikanja. Pri RTG-slikanju mora žival mirovati, saj drugače slika ni v redu, je zamegljena in je potrebno ponovno slikanje, kar pome- Vir: www.dominstil.si paprika, sol, poper, česen, peteršilj. Piščanca razrežite na kose. Kose dajte na vroče olje. Pecite jih, da porumenijo. Ko porumenijo, jih vzemite iz olja in na istem olju prepražite drobno narezano čebulo. Ko porumeni, dodajte moko, česen, paradižnikov koncentrat in malo mlete rdeče paprike ter vse zalijte z nekaj hladne vode. Ko zavre, dodajte kose pečenega piščanca, sol in poper. Pustite, naj se še malo kuha, nato dodajte napol kuhan grah in kuhajte skupaj, dokler se grah ne zmehča. Pred postrežbo dodajte drobno narezan peteršilj in kislo smetano. Postrezite skupaj s krompirjem. Njoki z omako iz korenja in graha Sestavine: grah, korenje, janež, voda, njoki, maslo, sol. Njoke skuhamo v vreli solje-ni vodi. Korenček po dolgem prerežemo na drobne kose in ga prepražimo na maslu. Dodamo grah in malo janeža za okus. Ko zelenjava postane mehka, zalijemo z malo vode, samo toliko, da je bolj tekoče. Še malo popražimo in odstavimo z ognja. Nekaj korenja in graha odvzamemo za okras, ostalo premešamo v električnem mešalniku, da postane gosta. Njoke prelijemo z omako in povrhu položimo ostalo zelenjavo. Posoli-mo in ponudimo. Zrezek v grahovi omaki Sestavine (za dve osebi): 2 svinjska fileja, česen v prahu, sol, poper, žlica tekočega medu, limona, 250 g graha, čebula, 2 žlici kisle smetane, olje/maslo. Svinjska fileja mariniramo s soljo, poprom in česnom v prahu vsaj pol ure. Nato segrejemo olje ali maslo, dodamo meso in ga prelijemo z medom in sokom polovice limone. Popečemo ga na obeh straneh in spravimo na toplo. V ponev, kjer je ostala medena omaka, dodamo na-sekljano čebulo in pražimo, dokler ne porumeni. Medtem v malo soljene vode skuhamo grah. Ko voda zavre, lonec pokrijemo in dušimo še pet minut, nato grah dodamo praženi čebuli. Prilijemo sok druge polovice limone in malo vode, v kateri se je kuhal grah. Omaki primešamo še dve žlici kisle smeta- i Rentgensko slikanje kolkov in komolcev II. V prejšnjem veterinarskem prispevku sem navedel razloge za diagnostično rentgensko slikanje kolkov in komolcev. Ker pa se je nabralo kar nekaj vprašanj s podobno tematiko, glede načina slikanja psa, ali mora biti v narkozi ali ne, bom danes poskušal razložiti postopek pri omenjeni rentgenski preiskavi. ni dvojno prejeto dozo ionizirajočega sevanja. To pišem zato, da razložim, da RTG-sli-kanje ni nenevarno fotografiranje, temveč predstavlja obremenitev organizma z ionizirajočimi žarki. Položaj telesa pri slikanju kolkov pri kužku je skrajno neprijeten, saj mora le-ta ležati na hrbtu Foto: E. Senear popolnoma iztegnjen, z iztegnjenimi nogami in približa-nimi koleni. Le redko kateri kuža je tako toleranten, da se toliko prilagodi oziroma pusti lastniku in ekipi, da ga postavi v tak položaj. Treba je vedeti, da je ležanje na hrbtu pri psu znak predaje oziroma izkaz popolnega zaupanja psa do svojega lastnika, v varnem in sproščenem okolju, ne pa v temnem in sterilnem rentgenskem prostoru. Kot sem že omenil, je pri slikanju kolkov treba povleči in iztegniti zadnje tačke, še huje pa je pri slikanju komolcev, pri katerem je treba kužku, ki leži na hrbtu, povleči in iztegniti prednje tačke nazaj proti glavi. Osebno močno dvomim, da bi lahko veliko večino psov pripravili do tega, čeprav je pri nekaterih tudi to možno. Kakršnokoli grobo fiksiranje kužkov ne pride v poštev, saj bi dobili močno negativno izkušnjo in bi se naslednjič še bolj upirali kakršnikoli manipulaciji. Doza RTG-žarkov pri RTG-slikanju pri uporabi modernih RTG-aparatov ni velika, vendar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. del te doze obremeni tudi lastnika, ki žival v tem primeru drži. Če je treba ponavljati slikanje zaradi nečiste slike, ker žival ni mirovala, je doza prejetega sevanja podvojena, tako za žival kot za lastnika, ki jo drži. Verjetno je jasno, da je vztrajanje pri slikanju pri zavestni živali pogosto nepotrebno izpostavljanje ionizirajočemu sevanju, predvsem zaradi ponavljanja, ker slike niso uspele. Pri pomirjanju živali za RTG-slikanje ali tudi manjše posege, kot so različne punkcije, incizije in podobno, ne uporabljamo narkoze. V takem primeru se uporabi uspavalo, ki se aplicira z injekcijo in žival po kratkem času zaspi za 10 do 20 minut. Preparat je praktično identičen kot za uporabo pri ljudeh. Po končanem posegu pa se z drugo injekcijo žival tudi zbudi. Uporaba uspavala je za izkušenega veterinarja neproblematična in varna. Če se pojavijo kakršne koli težave, lahko začnemo zbujanje živali. Emil Senčar, dr. vet. med. ne in pretlačimo. Po potrebi solimo. Zrezka prelijemo z grahovo omako. Poleg ponudimo solato. Peresniki z grahovo kremo in marinirano tuno Sestavine: 320 g peresni-kov (ali drugih testenin), 300 g očiščenega tuninega fileja, 5 žlic ekstra deviškega olivnega olja, 1 žlica limetinega soka, košček limetine lupine, sol, črni poper v zrnu, 1 strok česna; grahova krema: 200 g mladih grahovih zrn, 2 mladi čebuli, 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja, zelenjavna osnova, sol, beli poper v zrnu, 1 manjši košček ingverja. V ponvi segrejemo 2 žlici olivnega olja in na njem tunin file po vsaki strani pečemo približno 2 minuti, da ostane na sredini rožnat. Pečen file zrežemo na rezine, jih poka-pljamo s česnovim prelivom, ki ga naredimo iz sesekljanega česna, 3 žlic olivnega olja ter malo soli in sveže mletega črnega popra, in mariniramo 20 minut. V ponvi segrejemo preostalo olivno olje, na njem pa 3 minute počasi pražimo sesekljano čebulo in nastrgan ingver. V osoljen krop strese-mo peresnike. Skuhamo jih 'na zob'. Prepraženi čebuli z ingverjem primešamo grahova zrna. Prilijemo toliko vroče zelenjavne osnove, da so zrna prekrita. Začinimo s soljo in sveže mletim belim poprom, zavremo in počasi kuhamo 5 minut. Tri četrtine kuhanega graha pretlačimo, zmešamo s preostalim grahom in dodamo malo drobno nastrgane limetine lupine. Kuhane testenine odcedimo. Dodamo jim grahovo kremo in limetin sok ter dobro premešamo. Testenine razdelimo na segrete krožnike. Po njih položimo marinirane rezine tune, vse skupaj pa pokapljamo z marinado. Peresniki z grahovo kremo in marinirano tuno so lahko topla predjed ali samostojna jed. Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko Kmetijska svetovalna služba Začetek vlaganj zahtevkov za proizvodno vezana plačila 1. 6. 2011 se je pričel rok za vlaganje zahtevkov za govedo za leto 2011. Redni rok traja do vključno 30. 6. 2011, kasneje pa bo možno oddati vlogo v zamudnem roku do vključno 25. 7. 2011, kjer se višina subvencijske-ga plačila zniža glede na število delovnih dni zamude. Zahtevki za posebno premijo za 1. obdobje Vlaga se za moške živali, ki so bile zaklane v RS ali izvožene izven držav članic EU v obdobju od 1. 1. 2011 do vključno 31. 5. 2011. Posebnost predstavljajo živali, ki so bile odpremljene v države članice EU, saj se zahtevek zanje vloži še vedno na ročno izpolnjenem obrazcu, ki se ga dobi na naši spletni strani v rubriki Obrazci in navodila. Zahtevke za take živali je treba skupaj z originalnim potnim listom poslati na AKTRP,še preden žival zapusti območje RS. Ker je bil za take živali zahtevek že vložen na ročno izpolnjenem obrazcu, vloge preko aplikativnega sistema »Vnos vlog za GOVEDO« ni treba oddati. Zahtevki za ekstenzivno rejo ženskih govedi za 1. obdobje Vlaga se za krave, ki so telile v obdobju od 11. 12. 2010 do vključno 31. 3. 2011. Tako kot za predhodna leta se vlaga zahtevke elektronsko, zato ste vabljeni k svojemu kmetijskemu svetovalcu, kjer boste vlogo elektronsko oddali. RAZPIS V skladu s Programom delovanja društva za leto 2011 razpisujemo izbor Naj rejec drobnice 2011. DRD Haloze v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj vabi vse rejce drobnice na območju Spodnjega Podravja, da se prijavijo na ocenitev in izbor »Naj rejca drobnice 2011«. Rezultati izbora in razglasitev nagrajencev bo na dnevu rejcev, Ovčje-kozji bal 2011, ki bo v soboto, 2. julija 2010, na gradu Borl. Ocenjevalna komisija bo kandidirano »rejsko gospodarstvo« opredelila v dve kategoriji (A - rejec ljubitelj drobnice, ki redi do 15 glav drobnice, in B - rejec drobnice, ki redi nad 15 glav drobnice), in bo na dan ogleda ocenila stanje z oceno 1-5 za naslednje kazalnike kakovosti: PS1 - tehnologija reje (navzkrižna skladnost, pogin, zdravljenja -hlevska knjiga, zunanji izgled - koža, parklji ...) PS2 - bivalne razmere živali (hlev, staja, površina glede na GVŽ, zračnost, nastilj/gnojišče, sveža voda ...) PS3 - pašniki, seniki (površina glede na GVŽ, parceliranje, obora, sveža voda ...) PS4 - celostna podoba (pregledna dokumentacija, oznaka kmetije -rejca, prospekt, članstvo v društvu). Zmagovalci v kategoriji prejmejo prehodni pokal, vsi udeleženci pa priznanje za sodelovanje. Komisija sprejema prijave na naslov DRD Haloze do 15. 6. 2011 s pripisom NAJ REJEC DROBNICE 2011 na prijavnem obrazcu, ki ga lahko dobite v tajništvu društva (031 334 020) ali na spletni strani www. halo.si, na kateri bodo objavljena pravila in rezultati ocenjevanja. Komisija bo izvedla ocenjevanje po predhodni najavi od 20. do 25. junija 2011. S prijaznim odnosom do živali in narave vas vljudno vabimo k sodelovanju! Komisija za ocenitev kakovosti rejskega gospodarstva članov DRD Haloze: mag. Marjeta Ženko Predsednik Društva rejcev drobnice Haloze: Janko Lorbek Astrolog Tadej svetuje Šifra: Upanje 78 Vprašanje: Pozdravljeni, tudi jaz sem se odločila, da vam zastavim nekaj vprašanj. Zanima me, kdaj mi bo uspelo zanositi in če bo potekalo tako kot mora? Zdravje: prebava in ginekološko. Pred leti sem imela težave in se nekaj vrača. In kdaj bom dobila službo? Odgovor: Ko boste prebirali ta odgovor, boste že mnogo boljše volje in imeli več upanja. Iz karte trenutka vprašanja je moč sklepati, da ste v življenju nekoliko razdvojeni in da se izogibate neke odgovornosti. Zadeva se vleče na otroštvo in tedaj ste morali prenašati neka težka bremena odgovornosti. V življenju vse mine in ostane upanje. Ravno slednje je tisto vodilo, ki največkrat pokaže pot in vodi iz goste teme. Določiti si boste morali prioritete in stvari v življenju postaviti na zasluženo mesto. Kako boste to storili, je prepuščeno vam. Toda pretirano odlašanje se ne bo izplačalo. Materinstvo je v življenju vsake ženske normalno. Pogled v astrološko karto jasno pove, da boste zanosili v drugi polovici tega leta in da se bodo tedaj zgodile pomembne spremembe naprej. Nakazano je, da se boste po neke nasvete morali odpraviti k zdravniku specialistu. Toda to je samo neka pot, da boste nekoč imeli tudi sami otroka. Tedaj se vam bo življenje spremenilo in pozabili boste na tisto, kar je slabo. Včasih so odločitve življenja zelo zahtevne in morate najti moč in energijo. V sebi skrivate magnetično energijo in tako lahko zaživi-te v popolnosti. Bolj se boste morali poslušati v intuiciji in začutiti prave signale odločitev. Glede zdravja morate biti na omenjena področja resnično bolj pozorni in narediti tudi več za zdrav način prehranjevanja. V veliki meri je za vas veliko breme tudi stres in obremenitve. Včasih se pretirano bremenite s ti- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. stim, česar ne morete imeti in tekmujete v prenesenem pomenu besede. Če si boste vzeti dovolj časa zase in za tiste stvari, ki vam nekaj pomenijo, se vam bo tudi zdravje vrnilo. Ginekološko boste občutljivi še tri mesece in v tem obdobju se zadeve spravijo v ravnovesje. Glede službe je tako, da imate dve možnosti, prva je ta, da ste najprej mati in kasneje greste v službo. In druga je obratna, da najdete službo in ste potem mati. Po mnenju planetov je bolje, da ste prvo mati in kasneje najdete službo. Res pa je, da boste pridobili priložnostno delo in vas tako ne bo strah. Pomembno je, da se sprejmete takšni, kot ste in leto 2010 je za vas leto preobrata in možnosti za osebni razvoj. Želim vam mnogo izpolnjenih sanj! Šifra: Dilema Vprašanje: Večkrat poslušam vašo oddajo na Radiu Ptuj. Postavil sem dilemo, zakaj mora biti človek optimist in ne pesimist. In kaj ima od tega. Hvala za odgovor! Odgovor: Astrologija je stara več kot 5000 let. In je doživela mnogo vzponov in padcev. Temelji na podlagi matematičnih zakonitosti in delujejo po nekem scenariju, ki ga vodijo planeti. Pesimist je človek, ki vse na tem svetu vidi temno, in optimist je človek, ki se veseli vsakega trenutka. Tako kot ne moremo vplivati na noč in dan, ki sta v naravi normalen pojav, je zelo težko vplivati na nekoga, kako bo deloval v svojem življenju. To je stvar vsakega posameznika in vendarle je lepše zreti v svetlobo novega dne kot pa temo večera. Sleherni posameznik je sam tisti, ki lahko izdela načrt in najde veselje ter svetlo stran. Verjeti v dobro pričara čarobnost in blagostanje in imamo seveda obratni princip. Toda tudi vam priporočam, da najdete v sebi iskrico zaupanja in omenjeno bo dobra popotnica za srečo. Seveda je normalno, da pridejo tudi obdobja težav, in če imamo vero, ki je tudi nujna, gredo zadeve po zelo harmonični poti naprej. Želim vam mnogo blagostanja in vse dobro! V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo Duševno zdravje Politična higiena V zadnjih dneh se veliko govori o politični higieni. Anito zanima, kdaj uporabljati ta izraz in kaj v bistvu pomeni, kakšna je njegova podstat. Politična higiena je izraz, ki ga v naši državi sicer pogosto uporabljajo, toda je predvsem za vodilne politike sedanje koalicije nekaj, kar je za njih nesprejemljivo in seveda neuresni-čljivo. Pomeni namreč, da ko postaneš tako ali drugače kontaminiran (afere, laži, korupcija, sprevrženost ...), enostavno odstopiš ali ponudiš svoj odstop. V mandatu oblasti te koalicije se pravzaprav to ni dogajalo, to pa pomeni, da v vladi ali blizu njej sedijo ljudje, ki lažejo, se zapletajo v različne afere, so očitno koruptivni ipd. Očitno je vsem tem politična higiena nekaj najbolj tujega na tem svetu, kar pa je seveda nekaj najslabšega, saj so ravno ti politiki vzor državljanom, ki so jih ali pa jih bodo posnemali pri takih ali podobnih negativnih dejanjih. Do uporabe tega izraza v politični terminologiji je verjetno prišlo zaradi demokratičnih teženj ljudi, da ni nič etično spornega pri politikih, ki imajo oblast v svojih rokah in upravljajo z denarjem davkoplačevalcev, da so moralno čisti in da delajo v dobro ljudi in ne za svojo korist ali v korist svojih prijateljev ali združb, ki so blizu njihovim političnim strankam. Anita lahko le upa skupaj z vsemi nami navadnimi državljani, da bo kmalu prišel dan, ko bo tudi v Sloveniji politična higiena edino vodilo vsem politikom, političnim voditeljem in članom vlade. Mag. Bojan Šinko skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da si- tuacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Iščete svoj stil Martina na sprehodu po mestnih ulicah Martina Nedeljko je doma v Bodkovcih 14, občina Juršinci. Stara je 26 let, mamica dveh otrok, po poklicu kmetovalka-gospodinja, ki s svojim partnerjem dela na kmetiji. Trenutno je brez zaposlitve. Pravi, da na kmetiji pridelajo vse, kar se da. Osebno stavi na pridelavo buč, saj ga ni čez domače bučno olje. Ima tudi svoj vrt, na katerem zraste marsikaj za zdravo prehrano. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, predvsem iz radovednosti, zaželela pa si je tudi malo spremembe. Martina je prvič obiskala kozmetični salon. Ima mešano kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu za osvežitev kože so ji uredili tudi obrvi. V Kozmetičnem salonu Neda so ji predstavili osnove nege kože, ki temelji na uporabi mleka in tonika ter ustrezne kreme glede na tip kože. V Frizerskem salonu Stanka je za Martinino pričesko poskrbela frizerka Danica Zor-čič. Lase ji je postrigla v stilu graduiranega paža, pobarvala medeno kostanjevo, živahnost pričeske pa dosegla z nekaj medenimi prameni. Vizažistka Minka Feguš je na obraz najprej nanesla puder, pri senčenju vek je uporabila senčila v prahu, od bronastih do vijoličastih odtenkov, spodnji in zgornji veki je ob-robila s temnim senčilom, s čimer je oči še dodatno poudarila. Obrobila je tudi ustnice, z glosom pa jih je še poudarila. „Mlada mamica dveh otrok, gospodinja in kmetovalka, mora biti v svojem gibanju zelo aktivna, kar pomeni, da svoja oblačila podreja pred- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Martina prej ... ... in pozneje vsem svojemu delu in otrokoma. Ker je tako pri njej kot pri večini od nas v današnjem času težko najti 'prosti' čas, je tako vsak dan njena oprava delovna. Če pa slučajno napoči kakšen trenutek prostega časa in si Martina lahko privošči tudi brezbrižen sprehod po mestu, je prav, da pogledamo, kaj naj izbere za takšno priložnost. Trendi narekujejo predvsem modo, ki jo izbere le peščica ljudi, ker pač menijo, da morajo biti oblečeni po zadnji modi, je pa velikokrat ta moda lahko nefunkcionalna in kot takšna neprimerna za vsakdanje uporabnike. Tudi Martina si gotovo ne more izbirati med modeli vrhunske mode, saj so za njeno delo in način življenja neprimerni, lahko pa najde delček trenda v kakšnem detajlu, ki je lahko tudi samo barvni odtenek. V trgovini Modiana sem zanjo izbrala rja-vo-bež tuniko ter rjave bombažne elastične pajkice, k temu pa sem dodala še svetel šal. V Foto: Črtomir Goznik Martina v oblačilih iz Modiane, čevlji in torbica so iz Alpine. KOLEKTIV SALONA mmo m zenoKO FÍÍ12GRSCV0 Slomškova 22 10 % popust v juniju trgovini s čevlji Alpina sem izbrala še rjavo torbico in sandale. Tako oblečena in obuta se je Martina odpravila na potep po mestnih ulicah. Svetujem ji, naj kdaj pa kdaj poskusi tudi s kakšno 'pravo' barvo, ki ji bo dala več kot potrebno energijo," je Martinino oblačilno preobrazbo predstavila stilist-ka Sanja Veličkovic. Tudi Martina se je v Kozmetičnem studiu Olimpic odločila za manikuro oziroma nego rok. Nanosu hranilno-vlažilne maske je sledila odstranitev obnohtne kožice s potiskom proti prstu, saj je ni priporočljivo odščipniti. Kozmetičarka Tamara Galun je nato nohte skrajšala in spilila. Na koncu je nanesla brezbarvni vitaminski lak za nohte, ki krepi rast in moč nohtov, ter nalepila dekorativne nalepke za nohte, ki so videz rok nekoliko poživili. Nego je končala z nanosom in vmasiranjem hranljive kreme za roke. Za ohranjanje vlage in prožnosti kože rok je masko priporočljivo nanašati enkrat tedensko, medtem ko kremo za roke nanašamo večkrat na dan, je še o negi rok povedala Tamara Galun. MG Slo pop - rock novice Katrinas z vetrom v laseh in novo skladbo naznanjajo brezskrbne poletne dni. Po nedeljskem nastopu v Fokusu v oddaji NLP na TV Slovenija, kjer se je skupina prvič predstavila širši javnosti z novo vokalistko Nežo Drobnič Bogataj, sedaj na radijske valove prihaja njihov novi singel z naslovom Čutim Easy Groove. Avtor skladbe in aranžmaja je priznan slovenski skladatelj in aranžer Rok Golob, kot je pri Katrinas že v navadi. Pod besedilo pa se je tokrat podpisala Katarina Habe. »Gre za skladbo, ki je prav nalezljiva, saj ti, ko jo enkrat slišiš, sploh ne gre iz ušes,« se strinjajo dekleta. V pesmi se spletajo lahkotni poletni občutki z modernimi zvoki in lepa glasbena kombinacija, ki poslušalca v mislih kaj hitro zapelje v poletne užitke. ■k-k-k Februarja letos je izšla inštrumentalna plošča Cveta Po-laka, priznanega basista in avtorja, ki je v svoji karieri sodeloval s številnimi slovenskimi glasbeniki. Cveto se je odločil, da bo kot drugo skladbo s plošče Bass Line na radijske postaje poslal skladbo z naslovom Sanje 94... Pesem predstavlja čisto pravo potovanje skozi zanimive glasbene labirinte, na katerem sta ga spremljala kolega in dobra prijatelja - bobnar Roman Ratej in kitarist Boštjan Leben. Tako kot celotna plošča Bass Line, pri kateri je sodelovalo kar 13 uveljavljenih slovenskih glasbenikov, je tudi ta skladba nastajala v studiu To ni Ton. Producent plošče je Cveto Polak, studijski mojster pa Tonij Jurij. MZ D BTl 1 O r> -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. DASHA - V PRELEPI LJUBLJANI 2. .—„JPDOBR0 JUTRO SLOVENIJA 3. NUDE -NAJLEPŠA PESEM 4. ČUKI - GREMO OKROG SVETA 5. MASA - OD SEVERA DO JUGA 6. NATALIJA VERBOTEN - ZAPOJ, SLOVENIJA 7. PANDA - LJUBIMEC BREZ IMENA 8. ALYA - VSE BO V REDU 9. BILBI - TISTO NI BIL MAJ 10. NEISHA - ALARM SRCA Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasbeni kotiček Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Dino Merlin jutri v Križankah Dino Merlin nesporno velja za enega izmed največjih in najpopularnejših glasbenih ustvarjalcev na Balkanu. Na glasbeni sceni je prisoten že skoraj trideset let. Na letošnji Evroviziji se je pevec uvrstil na odlično šesto mesto, v nemškem Dusseldorfu pa je spoznal tudi odlično slovensko vokalistko Majo Keuc. In Keučeva bo kot gostja nastopila na Merlinovem koncertu, ki bo jutri zvečer v ljubljanskih Križankah. Edin Dervišhalidovic, poznan kot Dino Merlin, se je rodil 12. septembra 1962 v Sarajevu, kjer je preživel svoje otroštvo. Po končani srednji strojni šoli se je poročil in začel družino preživljati kot delavec v tovarni železa. Bolj po naključju je leta 1983 ustanovil skupino Merlin, s katero je posnel pet studijskih albumov. Samostojno kariero je začel leta 1991 pod imenom Dino Merlin. Je avtor prve bosansko-hercegovske himne Jedna si jedina, na Evrovi-ziji pa je nastopil kar trikrat: v Dublinu, Jeruzalemu in letos v Dusseldorfu. Z albumom Sredinom je napolnil sarajevski olimpijski Foto: Agencija Ekskluzivno Dino Merlin in Maja Keuc bosta jutri zapela na odru ljubljanskih Križank. stadion - poslušalo ga je preko 80.000 ljudi. Sodeloval je s številnimi glasbeniki iz bivše Jugoslavije, med drugim tudi v duetih z Vesno Zmijanac, Željkom Joksimovicem, Nino Badric in Ivano Banfic. Njegove večne uspešnice so: Učini mi pravu stvar, Danas sam o.k., Bosnom behar probeharao, Ja potpuno trijezan umirem, Kad si rekla da me voliš, Moj je život Švicarska ... Leta 2008 se je številnim uspešnicam pridružil še nov album Ispočetka, ki je postal uspešnica v pravem pomenu besede. Na albumu sodeluje s Tonyjem Cetinskim, Vesno Zmijanac, Eldinom Hu-seinbegovicem ter Hari Mata Harijem. Album je velika mojstrovina, ki obravnava večne teme človeka. Poleti 2008 je predstavitev albuma pomenila pravi spektakel na kosovskem olimpijskem stadionu, kjer se je zbralo več kot 60.000 ljudi. Zadnja evropska turneja še vedno traja, kot že rečeno, pa se bo jutri Dino Merlin predstavil na koncertu v ljubljanskih Križankah. Koncert so naslovili Dino Merlin Live, pevec pa bo razveseljeval z novimi in starimi uspešnicami, in sicer od 21. ure dalje. MZ Filmski kotiček Prekrokana noč 2 Vsebina: Stu je tik pred poroko z lepo Tajko Lauren, zato se ves zaljubljen mrzlično pripravlja na poroko, pri čemer ga ne ustavi niti njen oče, ki ga javno zaničuje. Del tega procesa je seveda tudi fantovščina, zato na Tajsko povabi svoje stare prijatelje Phila, Douga in celo Alana, čeprav je slednji pred nekaj leti skoraj uničil Dougovo poroko. Vse se začne lepo in krasno, fantje celo poskrbijo, da jih Alan ne bi še enkrat po nesreči omamil, toda zdi se, da jim zgolj eno pivo odrola možgane naravnost v pekel, kajti naslednji dan se zbudijo v daljnem Bangkoku ne vedoč, kaj se je zgodilo. Še The Hangover 2 Igrajo: Bradley Cooper, Ed Helms, Zach Galifianakis, Justin Bartha, Ken Jeong, Jamie Chung Scenarij: Craig Mazin, Scot Armstrong in Todd Phillips Režija: Todd Phillips Žanr: komedija Dolžina: 102 minut Leto: 2011 Država: ZDA več, izginil je celo Stujev bodoči svak in tastov veliki ljubljeni sin Teddy, so pa zato naleteli na starega znanca Chowa ... Prekrokana noč je bila pred dvema letoma velika uspešnica, saj je bila prva komedija Judda Apatowa, ki je zaradi dodelane in za komedije nadpovprečne zgodbe končno umestila njegov straniščni humor na pravi tir. Tako smo dobili koherentno komedijo, ki je delovala celo sveže in izvirno. Nadaljevanje je bilo samo vprašanje časa, manj pa je bilo vprašanje, s čim nam bodo postregli tokrat. Avtorji so se odločili, da tokrat ne bodo tvegali, zato so brez velikega razmišljanja v urejevalniku besedil na scenariju za prvi del uporabili le funkcijo kopiraj-prilepi, ter spremenili lokacijo dogajanja, vse ostalo pa je bolj ali manj ostalo isto, zato je Prekrokana noč 2 videti bolj kot predelava prvega dela, ne pa njegovo nadaljevanje. Izvirnost in svežina prvega dela sta tako do drugega dela že zastarela, saj med obema filmoma skorajda ne bi bilo razlike, če se ne bi glavni junaki obča- sno vprašali, zakaj se jim je to že zgodilo drugič. Če pogledamo mimo tega, vidimo, da film govori o ... o ... no, morda o tem, kako imamo vsi ljudje svojo temno plat, ki se je ne upamo priznati niti sebi, kaj šele drugim. Še več, številni ljudje se je niti ne zavedajo, dokler ne popijejo preveč ko-hola in si v žile natlačijo preveč mamil, a nič zato, kajti važna je lekcija, ki se je na koncu naučimo, ta pa je: zaobjemite svojo temno plat in se ji občasno predajte, sicer bo ona gospodarila z vami. Lepo sporočilo, ni kaj. Kljub skorajda enaki filmski formuli pa Prekrokana noč 2 ne izvabi toliko smeha in navdušenja. Ne zato, ker bi bila kakorkoli slabše narejena, temveč zato, ker nas ob njej preveva tisti dobro znani občutek že (prevečkrat) videnega, zato postane le bled, pa čeprav istoveten klon samega sebe. Tudi precej neokusne šale z maha-jočimi tiči in dilerskimi opicami, ki kadijo, ne pomagajo, zato so najboljši del filma šele fotografije med odjavno špi-co. Ker glavni igralci izražajo željo po tretjem delu, milijoni pa v blagajne kar dežujejo, ni dvoma, da bomo čez dve leti dobili še Prekrokano noč 3 in potem najbrž še Prekrokano noč 4, potem pa bo na srečo že zmanjkalo neporočenih glavnih junakov. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. UGANKARSKI SLOVARČEK: BOON = flamski pisatelj (Paul, 1912-1979), BOZ = ljudsko ime_za črni bezeg, GOLL = francoski pesnik, pisatelj in esejist (Yvan, 1891-1950), KLIM = avstralski plavalec (Michael, 1977-), PRE = britanska rockovska skupina iz Londona, ustanovljena 2005, SARS = azijska pljučnica, ŠKARABOT = slovenski kemik (Andrej, 1939-), TALIC = bosanski pesnik in pisatelj (Amir, 1953-). ■peaAO 'eapv 'ÍPQÍV '9>I!9H '>|9szej '|ej]p 'sjes 'iuüx 'ooujajd 'qi 'ivy '?!IV '^apeoo 'jnisi 'yp '1!U9Z 'eu!Jl 'U9M 'juzapq augjs 'uogaj 'isouedojo 'gisjeiuejx 'snq 'iajdoy 'e>j]a|ds ']oqeje>js 'yog 'jn§Ae 'qejo|\| 'edois :ouAejopoA '3)INVZIU)I 31 A31IS3H RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 11. junij 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 12. junij 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tone- tom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 13. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Z glasbo v ponedeljkov večer. 21.00 KVIZ PIRAMIDA. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 14. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 15. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 16. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 17. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). Horoskop OVEN Pričakujete lahko, da vas čakajo zanimive iztočnice in ugodni rezultati, veliko bo zvedavosti in radovednosti. Pravzaprav boste skozi pogovor odkrili, kaj morate še spremeniti, in dobro je, da greste pogumno naprej. Če boste organizirali piknik, ne pozabite povabiti še trinajste vile. BIK Notranja moč in pogum vam bosta dala mnogo dodatne energije in tako boste kos delavnim obveznostim. Privlačila vas bo moč samote, ki je lahko na svoj način tudi poučna. Sreča se lesketa v majhnih stvareh, in če želite videti življenje kot prelepo pesem, začnite pri majhnih stvareh. DVOJČKA Odgovornosti vas bodo klicale in tako ne bo več priložnosti za improvizacijo. Prihaja moč ključne odločitve in na vas bo, da rečete bobu bob. Reševali boste stvari, ki so vezane na preteklost, komunikacija bo ključ do uspeha. V prostem času je priporočljivo, da kolesarite. RAK Življenje vam bo ponudilo nekaj ugodnih iztočnic; kako se boste odločili In za kaj, je odvisno od vas. Pravzaprav je tako, da vas čaka neka trdnost in pogum. Naredite tudi selekcijo in ugotovite, kaj je prav in zakaj ni tako. Ljubljena oseba vam bo pomagala pri financah. LEV Komunikativen, prijeten in živahen teden. S svojimi nastopi in pogumnim vedenjem boste pomagali ljudem. Seveda je pri vsem tem pomembno, da se postavite zase in za vse tiste vrednote, ki so vam blizu. Prijetnosti glede prijateljstva. Iz malega raste veliko. DEVICA Dinamičen čas vnaša neko ravnovesje in skladnost. Obveznosti se bodo stopnjevale, seveda jih boste vi marljivo izpolnjevali. Pri vsem tem ne pozabite, da si morate vzeti nekaj časa zase. Počasi bo čas, da se izpopolnite v svetu zeliščarstva. Moč vas čaka tudi v ljubezni. TEHTNICA Čarobne trenutke boste doživeli v dvoje, čakajo vas ugodnosti in nova doživetja. Vsekakor morate narediti selekcijo in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. Izpolnila se vam bo srčna želja, moč prijateljstva vam bo vlivala zaupanje. Komunikativno bo. ŠKORPIJON Prišli boste do pomembne prelomnic in pravilno je, da v sebi zberete vse moč in energijo ter da zasijete. Kako boste to storili, je prepuščeno vam, zvezde bodo na vaši strani. Pravzaprav boste imeli sami v rokah škarje in platno. V ljubezni se bosta cedila med in mleko. STRELEC Prizadevali si boste za neko priznanje in ga tudi dobili. Včasih se že majhne stvari svetijo kot zlato. Primerno bo, da ste skromni in zadovoljni, tako boste dosegli vse tisto, kar si boste zadali. Na delovnem mestu boste zelo dinamični, a nujno je, da najdete čas zase. To bo balzam za telo in dušo. KOZOROG Odgovornosti se bodo kopičile, ampak v življenju je tako, da sami najbolj veste, kako se stvari streže. Jutra bodo polna nekih prijetnosti, zvečer pa se spomnite dogodivščin dela. Iz tega je mogoče sklepati, da vas čaka prijeten teden. V ljubezni ne uporabljajte razuma, pač pa čustva. VODNAR Znana pesem pravi, da so solze kot biseri. Solze so pri vas sad preteklosti In zdelo se bo, da vas čakajo biseri. Slednji se bodo kazali v raznih preoblekah, od vas je odvisno, da jih zagledate in najdete. Ljubezenska sreča bo nekoliko bolj valovita in naredite si dneve lepe. RIBI Prihaja čas, v katerem boste imeli priložnost, da se okopate v vodah čiste ljubezni. Dnevi bodo vedno bolj vroči in vročina strasti bo grela vašo dušo. Kocke usode se bodo na delovnem mestu zasukale tako, da boste od vsega imeli korist. Vzemite škarje in platno v svoje roke. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Oddaja Pomoč sočloveku, v torek med 18. in 19. uro. Ptuj • Sodelavci in sodelavke Orodjarne Agisa Prijetno po 18 letih Po stečaju orodjarne ptujskega Agisa 5. novembra 1993 je bilo 8. aprila letos prvo srečanje njenih nekdanjih delavcev. Udeležilo se ga je kar 73 sodelavcev in tri sodelavke. Zbrali smo se v gostišču Okrepčevalnica turizem na vasi Lacko v Drstelji. Ob hrani in reševanju obilice tekočih zadev smo obujali spomine, ki so segali vse do začetka nastanka orodjarne. Najstarejši sodelavec je bil g. Mirko Meško, ki jih danes šteje 76. Obljubili smo si, da taka srečanja še nadaljujemo, saj je bilo vzdušje zelo prijetno. Orodjarna, srce Agisa, je žal kot prva v stečaj šla. Tudi danes krivca ni, da na cesti delavci so skoraj vsi. Franci Šprah 0*® 1 3EI «s* WigiSstáKf ISBMkI Juta ___. _ Srečanja se je udeležilo 73 sodelavcev in tri sodelavke. Foto: Franček Korpar Prejeli smo Čušekova domačija kot lukarski muzej? Odgovor na prispevek, objavljen v Štajerskem tedniku 17. 05. 2011, pod naslovom Baročni dvorec kot lukarski muzej. Mlada diplomantka Janja Svržnjak je na občini Dornava predstavila svoje diplomsko delo z zares izvirno idejo o preureditvi baročnega dvorca v lukaski muzej. Člane Turistično etnografskega društva Lukari je prizadela izjava župana g. Rajka Janžekoviča, ki je po končani predstavitvi med drugim dejal, da bi lahko to odlično idejo realizirali na Čušekovi domačiji, čeprav vse kaže, da sedanji upravljavec, TED Lukari, očitno nima interesa za kaj takega. V vednost širši javnosti, pa tudi nekaterim domačinom, ali smo v TED Lukari res ne-zainteresirani za dogajanja na Čušekovi domačiji, pa naslednje pojasnilo. Leta 2001je tedanji župan občine Dornava g. Franc Šegula na občnem zboru članom društva ponudil v izziv obnovo Čušekove domačije, ki naj bi z društvenimi in občinskimi sredstvi postala sedež društva. Zaradi številčnosti članov in namembnosti društva se je zdelo takratnemu občinskemu svetu z županom na čelu najprimernejše ravno naše društvo. Pred tem so se namreč razne dejavnosti, povezane z lükarskim praznikom, dogajale na domačiji pri Pivkovih, kjer smo imeli lükari tudi shranjen lük. Izziv župana smo člani društva sprejeli in že naslednje leto poleti pristopili k prvim aktivnostim. Najprej je bilo potrebno opraviti čiščenje domačije - od hleva, kleti, skednja, ter odstraniti vse nekoristne predmete. Ker je tega leta potekala tudi obnova strehe baročnega dvorca, smo člani društva dobili staro opeko in jo pripeljali na domačijo. Ustanovili smo gradbeni odbor in pristopili k sanaciji strehe, popravili smo skedenj in skrbeli za najnujnejše vzdrževanje. Društvo je nakupilo material za ostrešje in deske za obijanje, na novo smo zazidali tudi dimnike. To smo naredili z lastnim denarnim vložkom, z velikim številom brezplačnih delovnih ur članov društva, brezplačnih prevozov in prehrane. V nadaljevanju je k strokovni obnovi k notranjosti in zunanjosti domačije pristopila občina, ker je domačija s sklepom Občinskega sveta Dornave, objavljenim v Uradnem listu RS št. 106/2001, razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena in z vpisom v register kulturne dediščine Republike Slovenije pridobila tudi svojo evidenčno številko dediščine 14.862. Notranjost domačije, ki jo sestavljajo hiša, hiška, kuhinja, priklt in kamura, smo opremili s starimi predmeti, ki so se ohranili na domačiji, veliko pa so nam jih podarili tudi domačini in drugi po- samezniki. Zbrali smo tudi veliko starih predmetov, ki so postavljeni na ogled v gospodarskem delu objekta. Leta 2006 je takratni župan g. Franc Šegula tudi uradno s simbolično predajo ključa izročil Čušekovo domačijo v upravljanje TED Lukari. Ob vsem delu, ki smo ga že opravili, je na domačiji ostal nesaniran objekt samo svinjski hlev, tega pa smo člani društva ob finančni podpori občine in lastnem denarnem vložku obnovili nekoliko kasneje. Zamenjano je bilo ostrešje, kritina in celoten objekt je bil na novo obit z deskami. Zaradi varnosti smo sanirali tudi gnojno jamo, stranišče, uredili nova vrata na parmi ter tako pridobili prostor, ki ga uporablja za shranjevanje svojih predmetov sekcija Cigani. Na novo smo uredili tudi vrt in ga zasadili z zelišči in rožami, ki so bile nekoč prisotne na vsakem kmečkem vrtu. Takratni gospodar Ču-šekove domačije Konrad Tuš pa je zasadil tudi prve trse kvintona. Že od leta 2002 imamo na domačiji shranjen luk in vsako leto pred lukarskim praznikom je tukaj tiskovna konferenca, kamor povabimo medije in jim predstavimo vsebino lukarskega praznika. Pri spravilu luka, čiščenju, spletanju v krence vsako leto sodeluje najmanj 100 ljudi v treh do štirih dneh, ko potekajo te aktivnosti. Iz sekcije Oračev je prišlo do pobude o izdelavi presme-ca, kar smo v UO društva V petek, 3. junija, smo se še zadnjič poslovili od naše članice, 96-letne Marije Šprah. Klena Dolenjka je leta 1936 šla s trebuhom za kruhom in se zaposlila v takratni tovarni Zmaj v Zagrebu. Kar hitro po nemški okupaciji je bila deportirana v taborišče pri Dresdnu. Ni treba posebej opisovati njenega trpljenja. Najhujše so bile noči in dnevi, ko so zavezniki z bombami ravnali mesto. Poleg zravna-nega mesta je bilo na tisoče civilnih žrtev. Marija je te napade preživela. Še več! Zavezniki so jo osvobodili in vrnila se je v domovino. Pot jo je zanesla na Ptuj, kjer je tudi ostala, si ustvarila družino in našla zaposlitev v pekarskem podjetju Drava Ptuj, kasneje preimenovanim v Pekarne in slaščičarne Vinko Reš. Prebivala in službovala je na Ptuju in v Kidričevem in zopet na Ptuju. Marija Šprah je bila ena sama dobrota. Poznali smo jo kot dobrosrčno ženičko. Vedno nasmejano, vedno pripravljeno za pogovor, vedno pripravljeno pomagati. Marsikateremu otročičku je izpodpulta podarila še toplo žemljico. V Klubu brigadirjev Ptuj jo poznamo predvsem kot našo zvesto članico, kot udeleženko številnih prostovoljnih mladinskih delovnih akcij. V njeni klubski kartoteki je zapisano, da je bila udarnica leta 1947 na izgradnji proge Šamac-Sarajevo in na sečnji drv v Kočevskem Rogu leta 1948. Tem mladinskim delovnim akcijam so sledile še številne druge, tudi urejanje ptujskega počitniškega doma v Bi-ogradu na morju. Vedno je bila v prvih vrstah, zlasti še potem, ko je bil leta 1977 ustanovljen Klub brigadirjev Ptuj. Prevladala je želja po druženju, obujanju spominov na prostovoljno mladinsko delo, predvsem pa, da smo se lahko organizirano pridružili brigadirjem MDA Slovenske gorice, ki so delali na izkopih regionalnega vodovoda v Slovenskih goricah. In Marija je bila med ustanovitelji kluba. Bila je tudi na prvem udarniškem dnevu 2. julija 1977. Temu so sledili vsako soboto v času akcije številni drugi, vse do leta 1989. Marija je imela za seboj že 62 let, na prvem udarniškem dnevu leta 1977 in tudi v kasnejših letih pa se ni dala ugnati mladim. Tekmovala je z njimi, kot da bi bila njihova vrstnica. In kako se je opravičevala, če je izpustila en sam udarniški dan. Za posebne uspehe in požrtvovalno delo na deloviščih ter za razvijanje prijateljskih vezi med mladimi brigadirji MDA in domačini v krajih, kjer je pomagala z brigadirji veterani pri gradnji vodovodnega omrežja, si je prislužila večkrat naziv udarnice. Ko smo jo v maju 1998 obiskali, takrat že varovanko Doma upokojencev Ptuj, in pokazali naš novi prapor, so se ji orosile oči. Prav vzdrhte-la je, ko je na njem zagledala izvezen napis »Gradili smo domovino«. Bo že držal izrek: Če je po zaslugi kakega človeka na svetu nekoliko več ljubezni in dobrote, nekoliko več svetlobe in resnice, je njegovo življenje imelo smisel. In Marijino življenje ga je imelo. Stanko Lepej moralno in finančno podprli. Presmec smo izdelovali v letih 2009, 2010 in 2011. Na domačiji smo posadili staro trto z Lenta, ki sojo na pobudo občine v Mariboru prejeli člani društva - predstavniki sekcije Oračev in ljudske pevke, ki so tudi poskrbeli za promocijo in predstavitev občine in društva. Ob tem dogodku so se še dodatno posadile brajde. Sekcija Oračev je bila pobudnik martinovanja, ki je bilo najprej pred gasilskim domom v Dornavi, leta 2009 pa smo organizirali prvo martinovanje na Čüšekovi domačiji. V letošnjem letu ga bomo organizirali že tretjič zapored. Leta 2009 smo tudi organizirali prvo trgatev brajd in kupili sod za vino. Tudi trgatev postaja tradicionalna. Letos 28. maja smo na čü-šekovi domačiji opravili že drugo košnjo na star način. Letošnjih 35 koscev kljub slabemu vremenu je dokaz, da je tudi ta dogodek dobro sprejet. Ob navedenem smo na Čüšekovi domačiji v letih od 2006 do 2011 beležili: - obiske učencev iz OŠ dr. Franja Žgeča, Vrtca Dornava, OŠ Olge Meglič Ptuj in srednješolcev Gimnazije Ptuj (ogledi, učne ure v okviru naravoslovnih dni, obisk turističnega krožka, piknik za vrtec...) - ogledi Čušekove domačije v sklopu ogledov baročnega dvorca Dornava - pogostitev skupine gostov iz Avstralije v okviru koncerta Mariborske filharmonije v baročnem dvorcu Dornava - obisk čebelarjev iz vse Slovenije - obisk športnikov veteranov iz NK Korotan s Koroške Na Čušekovi domačiji imamo novega skrbnega gospodarja g. Stanka Hrga, ki skrbi za urejenost okolice, domačije, košnjo trave, manjša popravila in redno preverja, ali je vse v redu. Vse dejavnosti, ki smo jih TED Lukari organizirali na Čušekovi domačiji, so bile vedno s strani občanov in članov ter gostov primerno številčno obiskane. Verjamem, da širša javnost pozna delo društva, saj bomo letos v avgustu pripravili že 18. Lukarski praznik, za nami pa je že uspešno izpeljana četrta Prva brazda in petnajsti Fašenk po dornavsko. Mislim, da smo se vsa leta delovanja trudili ohranjati našo kulturno dediščino, da smo veliko naredili, da dobro skrbimo za domačijo, ob tem, da vsa dela opravljamo prostovoljno, brezplačno. Vsa leta nas je povezovalo veselje do dela tako na kulturnem kot družabnem področju, ob tem pa smo promovirali tudi društvo in občino širši skupnosti. Res je, da se še vedno lahko naredi več ob primerni vzpodbudi, pa nenazadnje tudi pohvali ali zahvali, česar pa člani TED Lükari v domači občini že nekaj časa nismo deležni. Zavedati bi se morali, da so nosilci družabnega in kulturnega življenja v občini vzgojno-izobraže-valne ustanove in društva, ne pa politika. V pojasnilo vsej širši javnosti pa tudi domačinom sporočilo o praznovanju 50-le-tnice dornavskih ciganov: Turistično-etnografsko društvo Lükari je načrtovalo 11. 06. 2011 veliko prireditev ob praznovanju 50-letnice dornavskih ciganov, ki že 17 let delujejo v okviru društva kot sekcija Cigani iz Dorna-ve Ker pa nas je pretresla tragedija, ki se je zgodilav naši vasi, smo prireditev najprej želeli prestaviti na kasnejši čas. Zaradi samovolje nekaterih posameznikov pa smo bili primorani tudi to prestavljeno prireditev odpovedati. 50 let delovanja dornavskih ciganov bomo tako obeležili v sklopu 18. Lükarskega praznika. V imenu UO TED Lükari predsednica: Marija Belšak Foto: arhiv Vozili smo • Ford grand C-max titanium 1,6 TDCi Svojevrsten pogled na svet družinskih vozil Ford je ob predstavitvi S-maxa dokazal, da enoprostorska vozila niso nujno škatlaste oblike in da lahko zgledajo prav dinamično. Podobno lahko rečemo tudi za vsestransko uporabnega C-maxa, ki je ob zadnji pomladitvi pridobil na uporabnosti, dizajnu, dobil je „fiestino" armaturo, bolj ekonomičen motor in napredno tehniko. 14 centimetrov daljši grand ima dodatna sedeža v zadku ter z bočnimi drsnimi vrati še bolj vabi mlade družine. Ko so pri Fordu ugotovili, da se grand scenic in C4 grand picasso dobro prodajata, so trgu ponudili svojega predstavnika med kompaktnimi enoprostorci, s tem, da grand C-max ne prinaša le podaljšanega medosja in posledično daljšega zadka vozila, ampak koncept z drsnimi vrati, ki so v tako kompaktnem vozilu prej izjema kot pravilo. Grand C-max je trenutno najbolj sveže oblikovano družinsko vozilo s Fordovim kinetičnim dizajnom, ki daje občutek gibanja tudi takrat, ko vozilo miruje. Sprednji del močno spominja na enopro-storsko zasnovano fiesto, na njem pa ni nobenih odvečnih ali nepotrebnih elementov. In medtem ko si sedemsede-žnik sprednji del deli z običajnim C-maxom, se podobnosti tukaj končajo, saj drsna vrata zaradi vidnih vodil vendarle omejujejo oblikovalsko svobodo. Na zadku najprej opazimo neke vrste polico, ki povezuje v boka avtomobila zajedajoče se zadnje luči, a se oblikovalci niso tako potrudili kot pri večjem S-maxu. Kar ponuja zunanjost, nadgrajuje prijetno urejeno voz- i J\ , JJE v,. / ■■ Foto: Danilo Majcen nikovo delovno okolje, ki je zrisano brez nekega omejevanja, saj so številni elementi nepravilnih oblik, menjavanja materialov je veliko, osrednja upravljalna konzola pa je takšna kot pri fiesti. Okoli izbirnega vmesnika so zbrani gumbi predvajalnika zgoščenk, radijskega sprejemnika, telefona, in ker je C-max v osnovi namenjen mlajši populaciji IPÍ : si' «siliš -v- - so v vozilu tudi priključki za zunanje predvajalnike glasbe in USB. Preostale podatke prikazujeta sredinski zaslon med merilnikoma vrtljajev in hitrosti ter tisti na vrhu osrednje konzole. Kljub temu, da prestavljanje raje prepuščam avtomobilu, je ročica menjalnika postavljena visoko na sredinsko konzolo, njeno prestavljanje je lahkotno. Pri zlaganju sedežev se grand C-max lahko pohvali s kakšno izvirno rešitvijo, saj sedeže v drugi vrsti preprosto zlagamo (po želji lahko dvignemo le sedalni del), le da ob preklopu naslonov nastane stopnica v prtljažnem dnu. Bolj me bega Fordova odločitev o velikosti treh ločenih sedežev druge sedežne vrste v razmerju 40/20/40. Medtem ko se na stranskih dveh da sedeti, je sredinski zaradi svoje majhnosti v vozilu bolj za okras, zato je bolje, da ga odstranite in si ustvarite prostor za prehod do tretje vrste sedežev, namenjene dvema otrokoma. Pri uporabi vseh sedežev je prostora v prtljažniku za 56 litrov, podrta šesti in sedmi sedež pomenita, da se prostor poveča na 439 litrov, če pa sta v uporabi le sprednja dva sedeža, je prostora za 1706 litrov prtljage. Glavni vodili pri razvoju dizelskega stroja duratorq sta bili varčnost in nizke emisije, brez okrnjenih zmogljivosti. 1,6-litrski dizel s turbinskim polnilnikom (115 KM) se kljub majhni delovni prostornini izkaže z dobro prožnostjo, pod pogojem, da motorni vrtljaji ne padejo pod vrednost 1800. 1,6-litrski duratorq z dobrimi 1400 kilogrami nima težav, res pa je, da ne zmore ponuditi dinamike dvolitrskih dizlov. Ob povprečni vožnji ter brez nepotrebnih pospeševanj vas avto nagradi z sedem in pol litrsko (realno) porabo, priganjanje doda še kakšen liter, kar je za Foto: Danilo Majcen družinski avto povsem sprejemljiv podatek. Grand C-max z 1,6-litrskim dizelskim motorjem in najboljšo opremo titanium v osnovi stane ob upoštevanju popusta 21.335 evrov, a je spisek doplačljive opreme še zmeraj dolg. Titanium vključuje sistem za pomoč pri speljevanju v klanec, senzor za dež, dvopodročno klimo, nekatere estetske dodatke, ambientalno osvetlitev notranjosti in sistem za zagon avtomobila brez ključa. Pri slednjem ni logično, da ta tehnika hkrati ne omogoča tudi odklepanja in zaklepanja vozila brez uporabe daljinca, kot je to ustaljena praksa pri francoskih konkurentih. Med vožnjo hrupa izpod koles ali zaradi visoke karoserije ne boste slišali, za kar so poskrbeli z preprostimi izolacijskimi ukrepi, med drugim z vetrobranskim steklom z dodatno izolacijsko plastjo ali preprogo v vozilu iz enega kosa, ki bolje izolira hrup. Zadnja generacija Fordovega srednje velikega eno-prostorca velja na večini področij za nadgradnjo prvega modela. Za vsakdanjo rabo je grand C-max povsem dovolj, ob dobrih zmogljivostih, prilagodljivi notranjosti in razgibanih materialih pa ne posnema svoje najresnejše konkurence, ampak ima svojo tehniko in svoj pogled na svet družin. Danilo Majcen ford grand C-max titanium 1,6 TDCi gibna prostornina v ccm / največja moč v KM 1560 / 115 največji navor v Nm 270 največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s 180 / 12,3 poraba goriva v l/100 km 5.8 / 4,4 / 4.9 splošna garancija v letih / garancija zoper prerjavenje v letih 2 / 12 izpušne emisije ogljikovega dioksida (g/km) 129 vrednost osnovnega modela ford grand C-max titanium 1,6 TDCi v evrih 22.805 dodatna oprema in popust kovinska barva v evrih 375 titanium paket 1 (ogrevano vetrobransko steklo, 17-palčna kolesa iz lahke litine) v evrih 270 titanium paket 2 (aluminijasti strešni nosilci, dodatno zatemnjena stekla) v evrih 255 prevoz 130 promocijski popust -1.600 vrednost preizkusnega modela ford grand C-max titanium 1,6 TDCi v evrih 22.235 Kidričevo • Nestrankarsko gibanje in civilna iniciativa opozarjata Za sanacijo, vendar po predpisih V Nestrankarskem gibanju za Kidričevo pozdravljajo idejni načrt za sanacijo gramoznice, imenovane Boldirjeva jama, ki naj bi bila preurejena v učilnico v naravi za šolarje, hkrati pa vodja tega gibanja Branko Štrucl opozarja na druge nevarnosti v njej in na neurejenost drugih tamkajšnjih gramoznic. »Apeliramo na kidričevski občinski svet in predvsem na župana Antona Leskovarja, da začne temeljito sanacijo gramoznice, v kateri je po naših informacijah več tisoč ton odpadnih gum, kar pomeni resno grožnjo Kidričevemu in širšemu območju Dravskega polja. Preveč živo se namreč spomnimo zadnjih dveh katastrofalnih požarov v letih 2007 in 2008, zato se sprašujemo, kako dolgo nas bo še strah,« opozarja Branko Štrucl. »Druga pereča jama v naši občini, ki je prav tako zelo nevarna, je tako imenovana Kra-marjeva jama, kjer se nahaja več tisoč ton pepela, žlindre, ostankov raznih lužin in drugih nevarnih spojin še iz ča- sov nekdanje TGA. Ko ob tem pomislimo, da je pepel lahko radioaktiven, nas mora vse resno skrbeti za naše zdravje, povrhu vsega pa je gramoznica na prodnatih tleh, kjer vse te snovi prodirajo v podtalnico, vse skupaj pa je le nekaj kilometrov od vodnih črpališč.« V občini Kidričevo so zadnja leta sanirali že precej divjih odlagališč. Kako ocenjujete te sanacije? »Nekaj stvari je bilo pred kratkim sicer sanirano, če bi temu lahko tako rekli, saj so v grobem odstranili le gospodinjske aparate in gradbeni material, vendar je velik problem v tem, da je bilo to narejeno brez strokovnjakov in ustreznih analiz, ki so za takšne posege nujni, kajti buldožer, ki je čiščenje opravljal, je brez nadzora še bolj odpiral slabosti Kidričevega. Župan Leskovar dela vse te stvari brez kompetentnih ljudi. Zdi se, da jih dela zato, da so ljudem všečne, da si nabira politične točke, ne pa, ker je za krajane dobro. Pri tem ga še vedno vodi le kapital, ki ga sam postavlja pred zdravje ljudi.« Kako daleč ste v prizadevanjih, da bi v primeru širitve in posodobitve centra za ravnanje z nevarnimi odpadki postali stranka v postopku? »Mi smo v imenu občank in občanov Kidričevega na Ministrstva za okolje in prostor ter na Upravno enoto Ptuj podali Foto: M. Ozmec Vodja gibanja Branko Štrucl: » Verjamemo, da na Ministrstvu za okolje in prostor ne govorijo resnice!« zahtevek za vključitev v postopek izdaje gradbenega dovoljenja investitorju Sauber- Kidričevo • Pričeli 14. občinsko praznovanje Po osrednji slovesnosti bodo pekli vola na žaru V občini Kidričevo bodo te dni pričeli s prireditve v počastitev 14. občinskega praznika. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 26. junija, v restavraciji PAN, po njej pa bo v šotoru v Parku mladosti srečanje občanov, na katerem bodo pekli vola na žaru. Kot je sporočila svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Zdenka Frank, so prvo od prireditev v počastitev 14. občinskega praznika v občini Kidričevo načrtovali že v četrtek, 9. junija, ko so na prostoru sončne elektrarne v Kidričevem želeli pripraviti ekološki dan z likovnim ustvarjanjem učencev osnovnih šol ter nadaljevati z dnevom odprtih vrat in vodenim ogledom sončne elektrarne. Žal pa jim je tik pred zdajci slabo vreme prekrižalo načrte, zato bodo vse to izvedli predvidoma sredi prihodnjega tedna, ko bodo pripravili še razstavo likovnih del učencev osnovnih šol v občini Kidričevo. Sicer pa bodo že to nedeljo, 12. junija ob 14. uri ob vaškem domu v Pongrcah pripravili tradicionalne, letos že 6. kmečke igre. Prireditve pa bodo nadaljevali tudi priho- dnji teden, saj bodo v petek, 17. junija, ob 10. uri na igrišču pri Domu upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju pripravili turnir v vrtnem kegljanju. Popoldne ob 17. uri pa bodo v Športnem parku v Lovrencu izvedli tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. V soboto, 18. junija, ob 9. uri bodo v športnem parku v Apačah izvedli občinsko gasilsko tekmovanje. Ob 12. uri bodo v teniškem centru Foto: M. Ozmec Z novim delom naselja dobiva Kidričevo nekoliko drugačno, predvsem pa prijaznejšo podobo. v Kidričevem izvedli teniški turnir za moške in ženske. Naslednjo soboto, 25. junija, ob 10. uri bodo v restavraciji PAN v Kidričevem odprli razstavo likovnih del članov likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo. Ob 13. uri pa bodo na športnem igrišču v Šikolah pripravili otroški piknik z napihljivimi igrali. Osrednja prireditev v počastitev 14. praznika občine Kidričevo pa bo v nedeljo, 26. junija, ob 15. uri v veliki dvorani restavracije Pan v Kidričevem. Po slavnostnem nagovoru župana Antona Leskovarja bodo podelili tudi najvišja občinska priznanja za letošnje leto. Po sklepu občinskega sveta bo plaketo Občine Kidričevo tokrat prejel Štefan Trčko iz Spodnjih Jablan. Na tej slovesnosti pa bo župan podelil tudi knjižne nagrade 10 najboljšim učencem OŠ Kidričevo in Cirkovce. Po slovesnosti, okoli 16.30, pa pripravljajo v prireditvenem šotoru, ki ga bodo postavili v Parku mladosti sredi Kidričevega, še srečanje vseh občanov, na katerem bodo pekli vola na žaru, za zabavni del pa bo skrbel ansambel Svetlin. -OM macher Slovenija kot stranski udeleženec. Z ministrstva so nas obvestili, da o tem ne vedo nič in da odstopajo vlogo na Upravno enoto Ptuj, češ da je to v njihovi pristojnosti. Čez dva dni pa smo dobili odgovor z UE Ptuj, da oni ne vodijo nobenega postopka, ki bi se nanašal na gradnjo omenjenega centra. Kdo zdaj torej laže!? V Nestrankarskem gibanju verjamemo, da je to Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v državi od vseh najbolj sko-rumpirano. Na to nas navajajo že sodno ugotovljena in dokazana dejstva. O županu Leskovarju, ki je vedno govoril, da s podjetjem Saubermacher ne sodeluje, pa smo že od vsega začetka sumili in govorili, da je on, torej tudi občina, tihi partner pri tem projektu. To dokazuje dokument, ki govori o njegovem osebnem podpiranju izgradnje največjega centra za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov v državi. Že decembra 2010 je namreč samovoljno podprl ta projekt z izdajo občinskega soglasja za izgradnjo centra. Se pravi, da že od lanskega decembra zavaja in laže. Kar pa je po našem prepričanju najbolj sporno in protizakonito, je to, da o tem ni odločal občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini.« Kako boste ukrepali sedaj? »Bojimo se, da se ponavlja stara zgodba in da se bo spet dogodilo to, ko je bil sedanji župan, ki je bil v prejšnjem mandatu svetnik, glavni pobudnik za izdajo služnostne poti gospodu Albinu Brenclu, in ko je takratne svetnike prepričeval, da bo s tem, ko bo Brencl saniral gramozno jamo z odpadlimi gumami, občina samo pridobila, potem pa je sam gasil omenjena katastrofalna požara. Res ironično! Vso razpoložljivo dokumentacijo smo že predali v Držav- ni zbor Republike Slovenije, da se poslanke in poslanci odločijo o nadaljnji usodi občank in občanov Kidričevega ter širšega okolja Dravskega polja, če že župan ne upošteva zbranih podpisov krajanov, ki zahtevajo zaprtje obstoječega centra, in na sejo občinskega sveta ne uvrsti točke, da bi naši svetniki in svetnica o tem glasovali in odločili.« Ob tem je potrebno dodati, da nas je včeraj poklical tudi svetnik občine Kidričevo Jože Medved, ki je še vedno predsednik civilne iniciative za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu, in sporočil, da so se zaradi spleta in predvsem odvijanja dogodkov v zvezi s sanacijo lovrenške gramoznice odločili, da bodo javnost ponovno opozorilo na nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti. Kot je pojasnil Medved, je župan občine Kidričevo Anton Leskovar v torek, 7. junija, v Lovrencu sklical neformalni sestanek s svetniki kidričevskega občinskega sveta, na katerem jih je seznanil z dejstvom, da naj bi zaradi tega, ker so na občini Kidričevo že leta 2009 oporekali izdaji gradbenega dovoljenja, podjetje Albina Brenclja sedaj ostalo brez gradbenega dovoljenja, zaradi česar naj bi bila vsa dela v lovrenški gramoznici prekinjena oziroma ustavljena. »Ker je župan vse svetnike celo pozval, da naj zahtevo o preklicu gradbenega dovoljenja umaknejo, da bi lahko podjetje Albin Promotion svoje delo nadaljevalo, se jaz s tem nikakor nisem mogel strinjati, zato sem ta neformalni sestanek predčasno zapustil. Vsi okoliški prebivalci vemo, da je že sedaj v lovrenški gramoznici vsaj trikrat več gum, kot jih ta sploh lahko sprejme, saj so jih ves ta čas, skoraj vsak dan, le dovažali. Zato smo v civilni iniciativi odločno proti temu, da bi občina svojo zahtevo preklicala. Poudarjam, da nismo proti sanaciji te gramoznice, saj je ta nujno potrebna, zahtevamo le, da se sanacija izvede v skladu z vsemi predpisi in tako, da bo varno za širšo okolico in podtalnico, torej tudi za zanamce. Takoj pa je treba prepovedati nadaljnje dovažanje gum v to gramoznico, saj so količine enormno velike, zato je med domačini upravičena bojazen, da bi zagorele še tretjič. Če bi se to zgodilo, potem mislim, da bi bila ekološka katastrofa širših razsežnosti!« M. Ozmec Mali oglasi STORITVE SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s sti-roporjem ali volneno volno, suho-montažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373. IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.