J. E. Bogomil
Hrvatski praznik                 S
Kg^jjSaot je zanesla Martančevega očeta v Zagreb. Ne gola radovednost, ESliSEffll amPa^ kupčiiski opravki so ga spravili dol. Bilo je ravno koncem jj^KEI avgusta. Par dni se je mož pomudil, potem ga je pa začelo spet vleči nazaj [na ljubi dom, v malo poznani Puštal, kjer izdeluje vsako-vrstne glavmke.
»Ne, nikamor še ne boste šli!« se mu ie pa odločno postavil hrvatski trgovec,
Oče Martanec ga Jje Čudno pogledaL Zakaj mu brani ? Odkod to Čudno vedenje ?
*Zato, ker bi imel greh, če bi' vas pustil zdaj doraov,« je zatrdil Hrvat.
»Greh? No, no, no !«
»Greh, da! Jutri je sveti Štefan, naš praznik. Vi morate biti naš gost!«
Martanec se po tem ni več mnogojbranil.|
Kako sc rau jc takrat godilo, je rad pozneje pravil.
V krasnih narodnih nosah je prihajal hrvatski narod ob dopoldanskih urah v Zagreb. Vsc delo \e počivalo, dasi je bil delavntk. Čudno to za Martanca, Slovenca! Pri nas komaj vemo za ime kralja Štefana; tam pa tako praznovanje!
Popoldne ga je pa povabil hrvatski trgovec, naj gre z njim na spre-hod. Sli so s trgovčevo družino vcn iz mcsta, v prijazen gozdiček. In tam spet — nenavadni prizori! Celega vola — pobitega sevcda — so napeli na velikanski drog. Pod njim so pa zakurili ogenj in pekli mcso kar na prostcm. Mogočen seljak je sedel in vrtil drog, da se je mcso od |vseh strani lepo opeklo. Nekai njegovih tovarisev je pa brusilo nože. Spretno so rezali pečeno meso in ga nosili na mize, Tam so meso prodajali na-rodu, ki ga je truraoraa kupoval in použival s slastjo.
Pri manjših ognjih so pa na enak način pekli janjce (koštrune).
Oglasila so se tudi mlada grla in zapela pesem, prelepo hrvatsko na-rodno pesem. In za njo še mnogo mnogo drugo, da so šele pozno v noč zamrli zadnji glasovi. Celo plesali so, a plesali znani hrvatski narodni ples, ki mu pravijo "kolo*. To je pa vse nekaj drugega ko naše divjaško no-renje po krčmah.
Oče Martanec je potcm doma večkrat pravil:
»In pri vsem, kar sem pri tisti slovesnosti doli videl, nisem opazil niti najmaniše nerodnosii in nerednosti. Nobene sirovosti in razuzdanosti ! Vse se je vršilo resnobno, zares praznično. Marsikaj sem žc pozabil, kar sem doživel, tega pa, kar sera takrat videl med Hrvati, ne bom nikoli pozabil.*
Hrvatski praznik.