Perspektiva mladih. (Konec.) ¦ Javnost. — Šoia. — Narodnost — Slovanstvo. — Jugoslovatistvo. — Samoizobrazba. — Qosi>odarstvo. — Prosveta in kultura. — PolitHuu — Izvmstrankarstvo. — Socialno vprašanje. - - Demokratizem. — Svetovno naziranje. — Sokolska ideja. — Stan in organizacije. — Vzaieronost in soHdarnost DEMOKRATIZEM. Soaiailirio viprašanje je teorija našega ideala bodoče družbe in svetovnega mazora; demokrartiiizem ^e praksa Ln gesk>, po katereun naj se izvaja, to je: Praktično iedro iin tiemedji vsemu našefinii delu in stremljenju bodii detnckraitizem, iiaše de¦inoikTatsko naziranje in prepričarje! DenDofloraitizein lnora urničiti vse privilegiiie, M temelje samo na tradiciiah in zgodciviinsik<Mn pravu, ter inia zasnoivati navo družbo, ki bo osnovaina na temelja oscbi-ih z.rr_ožinosti. Demioikratizeim mora ¦odipreti svetoivna trg za vse, poedinccm ia vsem narodom, da se bodo smeili ki incigli udeiežeivaiti na svetoivneim trgu svobod-mo vsi, napredu.oč in upoštevajoč po __mo.žooistah, n« pa, da bodo deležni bodočnosti sairr_o privdlegirani poediinei in privileigirani nar.odi. Oblast v palMki izroča demuikratizem \'S€or_u narodu ter negira vsekalcršne predpravice posaiaezoiikov, staaov k\ naradov, iki niso pridobljene »n oihrainieine z deiLam m individualmiimii zmožroastini. Inldividuall.izem, kii itemeliji na kaipitalizinuu in var&tvo njegove sviobode se inora umatoniiti socializnuu, ki baizira na upoštevanju individuatooisti le na tenrclju dela in osebiniih zmožnosti; privi»ligirana aristckracija lanora odidaiti svojo iradivlado deinckratizimiu, da pridejo pri sacdiiočevanju na vdaidi vsi v poštev in zahteva, da poistone aristokracija ravnopravina z drugimi olani družbe. Demokratizam je r.odil bo. proti nadvladii, izkoriščanju ki zatirajiju; cjdpravlja naidvilaldo marodov in avtariiomijo. Dernokraitizetm se 'bojiu.e za obče socialtio pravo, in ker ae boi za madvlado med narodi le takimcvamie imied kapitalisti, je boj za avtomiomijo in uroti izkorLŠčanju tudi bo} proiti 'ks.pit-ilizmu \r>. hkrati boj za obče socialiiio prarvo. Demckratrzc.n pastavija tenielje naciomatai avton«.T.!i-.ri ia ipostavilja pravilo pouika v matertoščisai pnoiti umetmo zaisnavam }.rem'oči in razinaradoivainju. De.nokratizenn zahteva ;>dpiavo viadatjočtili slojev in odpravo vtladajcčih narod.»v. SaiTO zacdio.vrnsk.ga prava deanokratizem ne priznava, ker ss clrži raizvojnega načela: * nič ni stalnega, vse se razvija in je dobro le toliko časa, dokler se ne preživi. potem je novo dobro toiiko časa, da v razvoju ne propade. Dosedanja družba se nicra razjbiti, keT je kriviona načelam deiinakratizim-i. — Badoonost rooira biti zas-icivaina ma ravnoI.ravnasti vseh čtlainov družbe iin riavinopTavnosti in aporaiz.umu narcdoiv. Dejstvo torej, da &o ravno taikozvani »•nižji« slogii najiboilj poitrebni panoči, da je sociatoi duh, ki preveva :vaša OTca, ravno •iiji-ii v kori&t iin da nain je nit>gcče gcvoriti o napredku i aioda le tedaj, če so napredovali vsi sloji; da je narod v restiici izobražem šefe tedajj, ako .so izobražaai vsi svloji te'ga narada; fco sipozmanje ;je teinieii demokratiizma. Razredni boj je potreba doboievati! In narodu, ljudstviu, vsem zatirainku in zapcvsravl-i.niin s'ojom poimagati in odpoaiooi — saj sodi učitcljstvo s.a,«x. tudi n\sd nje! — ni le naiaga učiteJjisitva, itcunvei je tiidi sveta dolžmnst vse naše imteli'jcnce! PrkK.iip d&nuakratizimia se kaže v tcai, da se ne odtuijiuje zatiraniin sloieini, teraveč _niora odsevabi v tetn, da se dusevno in ganotinio dvigne, vse zatiraoe im. za.|>ostav_jeoe t_n družbo izemači v duševnem hi maraLneim .oziru. Zato je poniževa!_no dddtev po stopsijevalinih kastah ,popo_no_iia zavrečt, saj .smo vsi ljiidje iai vsi ix>trebni člani drua>e. Deniofcratizeiri zahteva, da nobem dei naroda ne živi od m_..oščine; ne vršinno siociallnega dela, kaikor bi deiiJi iu izk.a__<>raii .nilosti, temveč utrdimo v ljudeh vero, da jim dajenio 1-e njjib«vih pravic, ki jkn jih je družba dolžna dati. NVil&on pravi, ko govoii za pravice Ijudsitva: »Nočem živeti na račun ljudo, -i-iilosti, huimaniteite. Nočeim, da bi vlada za raeirH. skri_ela naravnost aili po svojih orgarnih. Hočem samo, da odloču.ie pravo in pravičnost. Dajte mi pravo in pTavič-iast, in jaz vzaTT_e(rn .krb za sebe na sebe kamega. — Nočem živeti pod nobeni.n (lospodoiri, pa naj bi bil ta še tako l»la*tohotem. Rajši bi gladoval kot svabodeu nnož, nego da bi bii knnljen po ra_-poio_e- 1 iiija drugih. Pravičnosti hočemo, ne pa na'klc-ijenosti in prizaoiesljivosti in pamoči iz usmiljeiija. — Bla»olioitnost ni nikoli razvila nki čtoveika niti naroda! Vsi veJiki načrti socialnega dvigainja so oisiioa aai;i na pravdčn _sti. ne pa blagohoitnosti.« Z d€n_okraliziran}em }e napovedan boj vsairemu nasiHu, p.riv__etfijeni ui tiraaiiji, prori katerim se bojjuj&niio, to je boj proiti viplivu, M ga Lmajo na zakianiodajo iki v_so javno upravo oi-ganiizaicije, k;i ne predstovliajo ljudstva. V'lada je odg.ovonna za vsa svoja dela liudstvu in ima pravioo .opravhiati svo.je posl-e samo toliiko Casa, dokler iina zaupanje Ijuidsitiva; demokTaški princip zalileva odipravo vseh tainih poigodb, ki se tičejo iavroih vprašanj ter odpravo tainostd \upravi. VVitson pravi o 'tem, prMiienic/ inam': »Naša politika se očisti, ko si ustaJiovimo odgiovcrno vodstvo. Dos4ej nas voiijo iieodk'OvoTne osebe, ki stoie izven zakonodajsitva, oseibe, ki so poJitični strcji... Zalstapaim mnemje, da mapraim l.udst\u ne sme imeti nobcna vlada nobene tainasti m. da je doilžno_t vsakega javne-, ga uradnika, kaidankoid iima prlildko, svojim' scdržav.ljanoim podrobao ra^l-jiiti, kaj se godi niotiri, v njegovi pisarnli«. Prvo se inia pa princip demokratizma jzvajari pri nas samili, v naši organiizaciji, ako ga 'hočem/o uveljaviti in izvesti drugje. Podilaga naši opganizaoiji na_ bo naš stanoivsikd demokratizeni. V orgainizaciji sono vsi enalvi in ni raziike med učitedjeiin ia nčitaljico, nadučite^jem iia pomožiiini uči-i tetljam, oba užiivaita isteprav-ice; ne starost, ne služba, niti spol nas .ne loči in predpcsttavlja v oiganizaci.i. Dernioikratski prmcip , O'rganiza«_ije se zrcad' \" tem, da se dajo vsi '¦ skdapi in vse postopanije vcds.va vsern na z-nanje in da se pri imaoalinih viprašam.ih da svobodo iin priliilko besede vsean, da vsalkdo \ p_ svojem miišjeaiju in pr^pričanju izrazi svcje .rraiemje in se da priliko vsakomiur za sodedovainje. Vodstviu se prepustli začasno tajnosit leipri takitiondli viprašiiirnjih tani, ikj-er \o lahko tehtno u.teunelji ki opraiviči. Oblika : demokratizma 'iai njega viada je težja od atosoluitistične, 'ker je odigiavorjiost veoja! V deiraokrationi organizaciji je vsam olanom ziasiiguram dostop do vs&h mest, in tudi pri delu zunag nje, čc so se iizk_aizai!i za to sip-osobne; vsa podjetja, bodisi gospodarska ali ikaikova druga, so vsem dositcpna »n imajo služiti v oboo sitajiavsko korist. Zdemokratiiziranju &tan.ovskiih gosi>odairskih podjetij je najti primerne oblike, da po&tanejo lasit vsega oi-ganizirainegai stanu, ter da ima soudeležbo minemia in vt\Mv do ngih vsakdo potom okr. orgartizaoij. Na ta malčim, da prdstopijo te kot delai- čarji vn te dajejo direktive in iniciatiive na !>asair.eizina .giosip. .podjetja patom gospo- darsikega cdseka v centralni stamovski or- ganizaciji (centrailizacija gospodarskdh i>:;djeti)j!) dliraktmo pa b;najo v,?liv na iicira- vo, da njih z-astoprailki v.cdijo odborinike po>-  s._rr.ezr__h gosp. podjetij. Vsako novo sta- aovsko gospadarsk';) podjetje se i/ma za-  siiiovati !iin uistanaviti na taki zadružni pod-' laigl Vemidair je upravo giosp. podjetij pu§6ati na podlagi prinoipa deBtve dela sainio&tojnainu odboru. Prinoip demokratiztma z-atiteva, da se ne cent.alizi.a perso_ialao gosp. podj., teimveč stvarno, z ustanovitvijo cemtrailnih org. (baink) in organizacijsko, za inicia-tivo _n direktivo, le z gosp. odsekom v centralni organizaciji. Demioikratski p_.ncip priznava avtoriiteto ve-ine, ki jo poslavija niamjšini v oibliiki discip_iine za predpogorj uspešneiga dela, pač pa :ie ^me n;kdar s silo zatirati rriTienja .manjšine, ki ga je uvaževati vsekdar. Pogtna dise_pl_ne se ramia nafčelu demakratizimia avto-ritativno predpo&tavlja.i, temiveč se ima odoti da/ti piiliko odločevati v ¦takth skičajih, da se obdrži načelo detn._-_ratizrna. V stanoivsskMi, šo-skih im drugih zastopih in korporacijah se uve.iavlja primcip dei[no-kra.i.z<n_a v itein, da učitelj&tvo voii svoje zas.opnike tja samo ter j_h ne pušča imenovati Ln ne potrjati od drugih oblasti tcr zahteva od teli zasitapnikov, da se drže vedno -naoel orga_.izacije Ln zastapa_o mnemje večine ter njih interese: isti princip veilja glede nadiz-_in_kov, če hooetno biti ¦do-iledni demoikrašken-U načelu. Demakraiški pnnoip pa hočenno razšinti An uvelja/viti tudi dalje, in sicer v šolstvu, s tem, da zahtevamo, da se v prvi vrsti šo-Sika uprava in ustroji šolstva na zi-Otra.i zdern_rJ_ratizira iin z zahtevo, da se šola v vseh ozirih odipre vsem slojem, da se viseim ¦nudi enako iizobrazbo- in vzgojo, če so dani predpogoji zraožnosti _n se pGskrbi tudi za možnost pri/poimročkiov, s tetn da damo sredstva na raizpalagio. Jasuto lahko obrazimio našo demokrašiko zahtevo v šcil-tvu s stavkam, ki ga je v to svrho definiral erfuntski kong.res sooiakie deniokracije kot programno tcčko sediitio, namreč: »Šola bod; posveibna. Javne šole -n.ora . vsak obisfcovati. Pouk je brezplačen, tako tudi učna sredistva im vzdrževainje v javriih ljudsikiih šoilah in višjih 'učiliščih za iste učeince in učenke, ki so po svoijih zaniožinostih spo-obni z^a nadailjno izdbrazfeo«. Dostavili bi samo še času priraeTOo: Naipodu oe dafti vseh šcil, ki jih je po/tr-eben in ki jih sam zahteva, da imore na podlaga njih razviiti svoje zmoižnosti i-n sile. SVETOVNO NAZIRANJE. Oblika 'Svetoviieiga naz.iranja bodoče družbe se inagiiblje k socializiniu in d-iniokratiainu, ki ieraljeta iin izivajata .temelje etionih načel in stramilijeiiij iiz krščaimsitva Ln ¦krščainskega svetoviiieiga na&iTanja, o\mščaje Jijeg-a fiJiOzotsikoHteološko naziranje o svctu im o 6lo'veku ter u«tvarjajoč itrdeni toinalj družbi tudi z g!_spodap-__o preuir&dbo driižbe v praksi in &6da_i'ic.ti. Dtičnega 'smisla 'iin ponien^a versitva ne inoren.o 'iiegirati, temveč je vsega uvaževainja vireden. Prizinajvati je pa razvoj vede, priricidiazaian-tva in fitoo-ije te>r izikušaDi odprav_ti 'nasprotja, ki nastajaio. Ver¦sko vprašainje }e enafcoipotre.bno zmansitver_sga ¦pnoiiičevain.a in .raziiniotriivainja kakoi vsaikio drugo vprašanje ter o'e nu.no potrebno skladne m sporazuimine rešiitve z drugimi -ociahijn.i vprašanjii. Nar. radiikaliiia struja se je svojedoibno poveami izrekla, da se sinatra vero za piivaitino stvar posam.eizBika in je v tem smislu delin_rara tuidi svoje staiišče. — MJada naTodna isociailno damioikraška sitruja se pa pcisitavija na tozadevno atališče (Deimokracida št. 1.) v sledeči deJinici.i: »Vsled mašega naziranja o družbi ne rinoreino pre_Te.i dejstva, da tvori vcrSfko ouvstvovamje bistveni del diišeivnega življenjai pri preit&žni vedin,i naših Jjudi, in da pame/ni vsiled tega važino ku.turno gibatlo. Vensko čuvstvovamje ie prepoji-O nar.cKl'OiV'0 dušo tak!o, da je p-Stalo bis.von.i <M -njegiave o-eb__osti. Ker smo -preipr.ičara, da se 5iivsit!vovainje ne da nikomair vsiiiti, stoifimo ina stališču verske s.r!pfnosti i;i medsebojnega spoštovamja tako med verskkni družbanTi J.akor nied posain&ziniiki. Da in_ara.o varske družbe izvrševati svoje ikutorno poslanstvo in da iinore i držaiva zaidots-it. isvojim aialogaim, ie popolna in vsestranska medsebojna neodvisnost obeh i--c<bhc<dr_o r>oireb>na; zato stoiiuno na sitaiišču ločitve cerkve od države«. Skuipno z vseim viprašain-jeini .le-giraiti tudi etična ;m imoradna načeJa kTŠoa-iSitva, je inapačno; širjein-e in po&peševajnja ver^ skoga indiierentizma kot ina.vjii-otno sr.nstvo proiti fanatizmu je tudi nasprotno th>zitiivnemu delu in ix)zi.ivmi ikritiki. Negacija ni kritika; zato je sanna neffacija in enostavino unačcvanje etičneiga in inoralnega te/iTrelja verstva tudi škcdiljiv pojav, -ker ima etika in morala v noivi oibti.ki bi-ti podloga tudii novl socialni drmžbi Ln svetavfie.nu 'natz-aru. Vzgaja^ti v duhu ii-noderneffa časa, da naiin bo iiuogoče ddovaiti, iistrczai<x; zahtevaim in snapredku daciašnjeffa časa. to }e naš namen. Enot-iia nanbrazba, k.i ]o naž čas zahteva, skrbi, da mnevamo vse kail- tunno živiljanie, javJjaiooe se nam v ra_-jiiii oblikaJi. foi kok glavni taki za&tapinaoi svebovnrh naziranj, del vsega kjultiirneKa življenifa, .maimo spoznava.i .ilozofijo m religiijo.-Skuipni snn/o.er, ki ga. imata, izku_ajjno spaznavati: da spoznamo smise. in sinoter živiljenja tn fa-VjaiSTUino svoje razmerje k pasledinjiim viprašanjem, je unievati pioii&g strok'ovn_li ved in uanet-.csti tudi pomen fiteofije Ln religiie. Potrebujemio razjasni.ve o razvoju in bistvu raznih re_ujij, da razvijeiiiK) pri sebi Ln pri drugih 'plemenito poratzinmevarije za stripnost in spoštovanje n_t_proti drugeinu verskamu iprepričanju i_i da raavijemo ait iboleTantnosti. Poleg tega niorasnno zase in za druge zahtevati tiajvečje kritionosti, adkotoisti :in v prvi vrsiti svabadio besede v vseh ž.vJjenjskih vpraišamjili, kakcr za zeainost, tako za vse drugo. Dosedanje ne&kladje med 'posamezni¦nii predmeti v šodi ¦iari nasiprotuioča si razvi.ain'ja in rnatziranja je potreba niujno odpraviti, da se inesogilasje odistrani in to v intere-U etiike iin nnorale, da se odiranita, ker sta vsakemu družabnen.u redu nu.no patreibni in v iintereisii poedirica, da se mu obrani notra_ije sile, ki jih sicer izrablja za raizjasniteiv te«a neisik.ladja v prid .njrogciveinu razvoju in zinirožnositi njejfovih notranjih siil. Zato >je že šo/lo tako prenrediiti, da to odpade iai se zaisiigura svabofdneiši razvoj poedinca in njegovlli zimož.iosti v njcj. Tem.e.jne točke in zahteve za to so: * 1. Svoboda oitroka, t. j. šola an.og!oouje, >da ra_.vlije otroik svobodno svojo mnoMostl in sile, 'k. 'spe v nijem. To izkušainio dioseči: a) s poučevan.eim v inaterimskom j-e- b) z. zinižanjam števida iotr«k v enem razredu, c) s teni, da ustanaviljanno pomiožaie šole za slaibt>uim_ie, malo aradarje-ie, iteleisjio 'in duševino zanemarjene otroke, d) s 'tem, da odstTawi.no oilajšiive šoflskeg& obiska, e) da. preprečimio izrabljanje otrok pri deliu, f) da odpraviimo šolnino m talkse ter dajemo otmkiom šoJske patrebščiine zastomu. 2. S1 o b 'o d o u č i t e 1 j a, 1 j. skrbeti z>a to, da dobimo kar naijpaix.lne>-e vzgiojeivaloe. To 'doseižeina: a) z višjo, akadenničnio izoibrazbo učiteljstva., b) s tem, dai pastanejo učitelji pedagoško neadv-S-ri, c) s tem, dia pastanejo neodvisni, svobodmi državljaTii, d) s te(m, da jim se zagotovi breaskrbino gospodansko, ginotoo stanje. 3. Svobodo šolsikeorganiz ac i j e, t. j. svobodo starš-ev, ik. pošiiltiajo otroke v šrtlo. 'l'o dtosežemo: a) z uvedbo Siplošine Ln enake voHne praVice v vse zakonodaine in avtonomino zastope, b) z dlamokraltizacijo in avtonomijo šolsibva, c) z 'ločitvijo šole od cerkve č) in v to z .oSitv.ijo države «d cerkve. Te 0blike in iz\redba teh načeil }€ edina imiažnost, ki nam zasigura zapeten razvoj zaostalega šolstva, odpravo birokratrzima v njem iLn odffovarja.oče^a bodoče¦mu siocialneinu redu in družbi, da bo šala vzpoiedno korakala z razvojein in napredkoim življenja sainega, da bo zaisledovala tudi vsak ¦naipredetk taikoj ter odgo varjala bodočeiTEi svetovnenvu /nazi'.an.u, saciailn. m demokrationi nrddbi dmiibe, kar ediino bo človeštvo sprejemalo kot nekia zadio-čenje za vse prebito zlo v seda¦nirasti. Šoila ima služiti ¦r.ov-enin svetcnriTiemu naziranju, dokler socxl®ovarja napredku časa. SOKOLSKA IDEJA. Ne saJTio duševna, čuvstvcna in inorakia vzgoja je naš namcn, tndi tolesniavzgioja in iizobraizba nam miora biti sveta, ker le v zdravem telesiu biva zdrava duša. HarmoničeTi raz-voj -iri duševma, čuvstvema, n.ara_na ter likrati telesna povzdiga .naroda .ter z niini sooialine družbe je namen popoline vzffoje. Roditi in •vzgic.iiti čiiT_veu'o odiporno sito človeštva: idvurniti narod in oloveštvo v telosnDni oziru kot uaJUirfi duševnega i.n nrav.ie.g-a zdravja! SokialiStvo je dostopno vsoin dosedaj razvitinn načelom, :in ta načela tvorijo že sedaj bis-vo sakolski ideji m ji dajejo ono vzvišenost, ki ji ohranja o-no nozJomljivo -lioč in silo, s katero obvladuje nepristranost v narodu. Sokoisko gibanjc je silovansko gibaivje! Zafco >.fe napaono, če so izikušali izrabiti tiidi to v politiško strainkarske naitvene! * Dr. Lončar: .Refonna šole*. l'yrš pravi: * »Sokolska stvar, kakor se ¦abrača k vsetn staiiavo.n in vsem sloj«m, poniOTja zaradi tega toliiko, kakor telesno in .udi nravno vz®o_o in papleineriitenie vs&ga naroda slovaBsikega, odgiojo njeaavo k vzvišeni sili kreposti, plamenitosti >:n odpo-nosti in mora tudi stremiti za tem, da bi se kc_i5no ves marod združil v enem fcrogu — bistveino sredstvo in namen — vzgoje ©staja ipa tdovadba.« Geslo dru.tev je: iposeči med najšijrše kroge naroda, nied ljud&tvo; po načeliih iniora biti ostro začrtana naloga demokrati»ma: da poseže brez razlike v vsaik stan, vs-aik sl'O_ in zadinjo ksmeitiško kočo; zabava -in z njo vzbuja naroda k pri.dlobi.tvi za svoje xian_eme bodi Ie sred&tvo in ne namen; v teLovadnem oziru pa: skrbeti je, ¦J,t bo iiiašel v s«ko_skih vretah vsatodo ¦brez otzira na &pol, starost in tdesne ,',n>0(/.nos.i sebi prirnierno tel<wadbo — edino te tri -stvari so za uvrstitev posauiezTiika .l-srodajne, ma vse druge raizlvke, kakor recimo stan, družabno stališče, izobrazba, se ne smenio azirati, ker bi s tein zagrešrli najgirši gredi zoper skiuiiwiiost, demokratizeni in bratstvo, ki snio jih zapisali na svoj prapor. Deimokra.izem i_i druiabna vzajeimnast sita dve ikrepiki potezi sakialske ideje, katerih danes ne sme prezreti noban iz(vbražein aiiovek; eoakost se pričine tu uiveijavljati in če niikdar prej, ite prešiine deimoikraški duh v .anem trenutku, ko stojiš ab botku obrtoika ali ddavca, ko dan na dian obouješ s Sivojim sobojevniikom za isto idejo — po miS-ih buiržoazije — z niž};-rmi sloji. Nezautpnost izgiiiie, na .ljeno mcsto pa imora stopiti na eni stran. spoštovanje, zaupnost, ra drugi strani pa tam večje prijateijstvo, t©m večja ljubezen do istih članov človeške družbe, ki jih je le-ta zaaemarjala iin -č&sto zaničevalla, a jim hlinila svojo nercsii.uno naiklanjenost, kadar jih je potrebovala. Vnemati se bodo prioele v tebi iskre boidočaga plamena, prešinjati te prione »ravi ¦socia.na duh! ln kdo bali, 'nego uoiftelj, ije i>oklican biii mad -apo&toii te ideje sile m jakosti, da stoji kot naoetaik in vaditeilj v prvih w>iah sokofek-h borcev! Izobraziti se mora tudi za izvenšolsko telesno vzgojo naroda. Kakor vsem drugiin vprašanjem, tako niora tudi teimn v.prašanju tvoriti teorija pudila^o \"senui premišljenemu in smotreneirai delu -1:1 je teo'rija predpogoj za onega, ki hcče stati v prvih vrstah med vaditeljii. Zato se nani je tudi za to delo zgodaj pričeti i_c«braže!va.i in vzgajati za telesn. vzgojo in povzdigo naroda in človeštva. lzvir in izha.aJtišče učite_jskega stanu naj bo tudi okrepljajoči studenec naroda iai iz-vk Sokolstva. Kair ie bito pred deklaracaiK) pri nas iistanov.jeino in «zasnovarno zgolj a strankarstkili nag-ib&v in kar se je tedaj v škcdo dabri stvari pničelo izrabljatd za strankarsike namene, to naj se vzvišenenm na.me¦nu izTOČi nazaj — sa_r.o njomu! * In nihče ne bo odrekal Sokolstvu, da ni najpapularnejša ideja vseh slovainskili naTOcLov, ki veže vse narod-e brez razlike in vse stanoive v njih brez razlike, da ni nailepša cvetka- Sloivanstva! Telovadba je isestavno gibanje -mišic z namenom ohranifci telesno moč m zvečati odiKJimno srlo — a koliko kreposti je pridruženili temu! Kakor diober tdovadec še ni Sakol, tako dober tdovad.ec še ni dober vadiitelj; dober vaditelj mora ¦itneti vse najboljše lasitnosti: vsa načela in teoretiono z.nanje Sokolstva mu mora biti znano, mora imeti datr glasiiega in razloonega pov&lja, dar •energije in strogosti v izvrševanju povelja ter hkrati dar prikupljivosti in vljudnoisti tcv bratskega vedenja do podrejenih telovadcev, globoko zavest demokratizina in einakositi, ki jo >mora itneti sam in jo mora umeti zmatt vcepljati v druge. Znati _n.Ta pridobiivati iii navduševati druge za sokolsko misel, poudarjajoč vedno nje pomen in nal^ogio. ' '• i:. d[_*i Zato naiin je polreba šole tudi za to, potreba je prirejati vaditeHske tečaje za učiteljski naraščaj. potreba jih je, s posebnim povdarkom povedano, prirejati za učiteljsko dijavštvo v njega centrih. Tu nai se seznani s sokolsko idejo z bfetvoni in teirielpimi načeli Sokolstva, pouči o orgamizaciji, '0 zgodovini telovadbe ki Sakdstva. o sokolskem telovadnam sestavu, o ustr-oja človeškega telesa in hig.ieni o Sokalstvn na Slovenskem, Češkotn itd., posebe o organizaciji slovcnskega Sokolstva, o Tyrševem sestavu i. dr., o soko-lski literaturi. o tenninoto^iji iin -uvetodiiki itd., irtd. Tu naj prouči vse ,n.odenne panoge telesmc vz.goje m izabrazbc, ki se imajo pridriižiti temu .lačrtu in sestavn, športe in igre, na- * Prim. list vad. teč. T. S Z pri pos. odl. in def. ** X Belgiji trpi jiivna lelesna vzgoja naroda zaradi razkosanosli po pol slranki; drugje napreduje, ker ni strankarska. menjene telesnetmu nap-redku oloveštva: turistiko ki izlete, plavanje, samkainue, <its.nje, n..gametino igro a. ar., i. dr., kar je kiaju piimerno, da se krepi teto in vo'lija. Ce lios_&n.o tloseči kak ceioten nap_ edek. se ie potreba tuai v tej straki i_.oibra_iti, je potreba ddati sn.otr-e_iio, po gotiovem načrtu. 1 udi preprost te-ovadec naj oipaža, da se pri Sokolstviu ne vadi kakor siučaj nanese, ampak po niačrtu. Naša natotga je še višga; izobraževaiti in vzgajati nain je &an_im vaditeije za diruštva, zakaj geslo za društva je: Kjer vadit.d]-av ni, naj s_e napnejo vse side in naj S3 žrtvmje vse, da se taki izobrazijo; ocl niih je v -pnvi vnsti iodvisen napredok in uapešein razvoa društva. Ne ¦kildčite pornioioi od ziuaiaj; to je vedino ile začasoo, in kadar adipove, ste na dsitem stališču, kjer ste biili prej. Samd iz sebe iniorate razvitii svoje S-le! Javna telesna vizgioja v Jiašem narodu kakor v vseh 'sdiavainskih nanodih je jako naprodtovala in ie jako irazvita. Ne koraka pa z njo vzpor&dino šoda — niti ijudsika, niiti uoiiteHjišča — dn je zacnstala za nio ter ne odgovarja več napredku tedesjne vzgoje v javnositi — niti v s&stavu, nit- v termiaiologiji, mditi v smiislu. Ce hiaoe danes šoda odgovarjati napredku telesne vzgoje v javinosti, tedaij se mora pneus,--ji;i v smisiliu javine itd-esne vzgioje v mašeim na_odu, ima dob-ti iste ob-ike, kakior jih inia naša javna telesna vzgoja in izobrazba, se 'mora otresti nemškega 'Sistemna, tenmiimoilogije in se mora modenniizj-rajti is te_n, da se ne samio taoretično razširi ina vse panoige t&le®ne vzgoje, temveč tudi v praksi ter da ne bo telesma vzgioja v šodah samo na papirju izvedena, teTnveč tudi dejainjskio. Spraviti je v sklad našo javno teiesaio vzgojo in iziabrazbo s šalsko, ker šola ima izključno biti predpriprava za nadaijiio javoo fcelesoio vz-g)ojo in je tudi njema naloga slu__ti njej in se vedino ozirati ta ravnati po njej. Seidainije nesogilasje _n neskladnost v imetad., sistemiu in nazivoslovju kaže samo zastarelost in potrebo reforine šolske telestne vzgoje in iz-obra-.be. In tu .ežti zjopet obširno polje nove __a1'og-e. Natanono je zaslediovati napredek sokoiske literature in ves sisteni prenesti v šolo .ter dalcvati tudi inadalje za naprede_. in povzdigo telesne vzgioje s teon, da ranožin.0 literaturo teleisine vzgoje v našean jeziku ter puvzdigarmo špeciaino sokolsko iteraturo in teoretoiko. Kadiar bomo svioji giospodariji v svoji hiiši, tedaj naim bo tudi po svoje urediti telesno vzgio_o in izabrazbo iin tedaj bo ona za nas imela neizmeren pome-i iin važnost, ker bomo iz nje črpali sio in moč za vse drugo delo. Narodinio-'obram.b-io deio, da se ne šini renegatstvo, vrši že danes Sokolstvo; pol©g idružabnosti in telesne vzgoje, ki je nikdar doivoJj ni mogiooe poudariti, tima sokoilska ideja tudi to, da nas na/aja k delavnosti, nam krepi duha in nam s ponuoqjo fi • zične krepkosti pode-ljiuje tudi moč idej. Sistematiano detavanje in navajanje k njetmu s poanoojo pozitivnega drobnega narodnega dela, ki se uivsliajv.ja v_ši_je-iou demokrašk. ideje, vzajemnosti, narodinosti, ideje simiisla za ..elesnio vzgojo, abstoncnce, oziraina zmernostti, antiniikoti.i-iz.Tna; s pomočjo predavanj, knjižnic, neiposrednega pouka, pouaniih L&letov itd; to bo dvigailo sokolsko idejo in ji dajaio ono večno inoč in siilo tudi v samositojne(m nariodu. Ta je te ideje v-zviišeini smfise.. Obsebi je uimavino, ako si krepimo živce ter skrbimio za sisteanatično telesino vzgfojo, da ne bamto toiito neko-rsekventin., da bi si to, kar si pridobiimo z naporom, zc>pet uničevali z nezmernijm življenjean, z iieziinenniim už.vanjem aifcoihola iin nikotLna. Alkol-ol iin nikotin .nam često utiiču jeta .0, kar nam pribori skrbna telesna vzgoja. To-di denar pridob»liien v narodne nainiene s pHjaTičevanjem, ni narcdein dobiček, ftemveč izgaiba. Zato inioraimo nastopati proti temu do gotovih anej in širiti tudi ta vpJiv med maso, ker je itu itud. težiš^e 1'jilčujočega eilementa Siokoiski ideji. Sokolska ideja hočc priboriti nanodu krepkiih deiavcev 4n se trudi za t&Trr, da bo nariod telesnio kakor duševno napiredoval od gemeracije do ge-ieracije, se s te_n ohranjal iti Ijovzdigiorviail. Velik mariodmio gospodarsiki irnoinemt Sok(yi,stiva ge v tem, da nam jači odpoTTio si/lo, podaljšuje dobo deilaiziiniožtiasti, zmamjšuje u-nri]jiiV'O<st v tej dobi in racioraalno raizviia telo; nuditi rokodelcu ali sp&nh ddavcli, <ki si pri svojem poklicu razvija saimo enostransko svo.e teJo^ rack>-ia_ri.i razvoj telesa in izuriti tudi zamennajroene dde telesa, to je naimen sisiteraatičnega siokotekega teloivadnega sestava. Naš isnroter mora biti, uvesti in širiti uavsod sokolslko idejo, posebe pa uvesrti v naše šole sakdslki tdavadni sestav ki si za to pridobiti dovdjne naobrazbe. Zdi se nam, da bosta manod in oloveštvo v resnici šele tedaj prerojemia, kadar bo ves nanod in vse oloveštvo prakonakato z dušo _n tdesam sokolsko fcedavadmioo! STAN IN ORGANIZACIJE. Bodi _iam nafoga, seznam.ti se s sta¦novsk.mi interesi, orgamizacijanii, smotri in -ijih načeii, njih poedi.nmi deii in ustrojem 'in sredsitvih, ki ise jih poslužujejo pri sviojam de/lovanju. Plodono&no positane naše ddovanje šde tedaj, ko v>sa načela in ideje, ki .mo si j.h s pioimiačio iSa-T_oizob. azbe in vzgoje pridobii;, aveljavljamo, Jih ponesemo v svojo stainovskio-strokovno orgar_izaci.o in v stik s šolo in našiim drugim stanovskini delom iin vprašan.i. Tedaj šde se pakaže njih inoč, in sicer v inapredku šo.stva, v napredku učtitejsitva saimega (z ofciram na njega liste in duševmi mivo sam) in v naprtidku naroda. Uvidevatii bamo čedalje bolj pričeli, da je našili skuipnih interesov več, nego simo si to dtosedaj predstavljaii, im da inam je zaradi teiga tudi bolj iotreb.10 skupneg-i deilavainja vsega učitdjstva. Da pa nisino aprioristi in si hoč&mo tuJi stanovske orgamzadije ogledati s kri.ičnim očesoni In pr.irr.ouiv. njih dobre kakor islaibe strani, zato zavračamo vsekakršno oboževanje stanovskih avitor-itet a priori, ker hočemo pri vstopu v organizacijsko dialovanje ¦prinos.i tudi kaj novih idej. krepke moči in hočeamo s tesn pripomoči n>jih napredku ter se ne kratkomalo akoHTTadiiraiti nj'ih dobriini in s.ab_in stranom. Tudi tia sebi moramo grajati, kar je slabega, ker s tem ne škodujemo stvari prav nič, aropak }i le koristimo, ker ji odpomo<remo. Potreba je kritike in revizije programa! In ta se Lma jas.10 izkristali/zirati na vsc panoge. Glavrii smoter nam pa ostaja šo.a, odRcviirjajoča socialnemu razvijanju elovešbva, in pctom nje preust.oj družbe v sooiailiistiškemi duhu na podlagi moderniili naz-orov vede. Naš boj pa ositaja za odgovarjajoče zadoistno »miotino stanje, ki naim ga da nava družba. To, kar mam ni mog.a dati i»n nam ni prii>oznalla na dosedanjih politionib temdjih zasnovana ta in dnu-ga družba, nam naj prizna nova družba na podilagii naoda sociatac praviarao-iti .iiii eksistenonega prava, odgovarjajoče-ga važnosti sociataega dela im sociailni &torp>nj.i učiteljstva. — Duševno ddo učiteljstva im telesinio delo mezdnega ddavca ddodajalou in kmetovalou se združujota v pojmu — proletariat, v kateri pojm sodi že i>o tej svoji naravi tudi učitdjstvo. Eivducij-ski preobrat družbe ipotam šale od strani učii¦teldstva, ki vodi do revoluciie natzorov, im revoLucijski preobrat družbe potom razrednega boja za obstanek od strani ddarvstva proti izkoriščajočeimiu kapitaiLizm.u, to so le irazlična po>ta k istim smotram! Predvsem inoramo.skrbeti, da gre s to smerjo svetiovnega gibanja \tudi naš boj. Natančno .noraimo presimotriiiti in puizjnati načela organizac-i, ker se iinoramio dobro zavedati, če se str_njamo z njih kulturino, jiainadno ,in staniavsko smerjo. Poz-nati pa inoramo tudi teh-niškii ustroj naiših organizacij iin študirati, kako bi ga bi'lo balj preustrojiti, da bi društva itenn uspešnejše delovak in napredovala. Predvsenn se nam j-e v to svrho iseBMianiiiti z .gilavniimi propagaitorjem ,naših idej, z našim tiskotm, kalko ga razšir.iiti na potrebne panoge, z gllavniimi načelii žurnalistike, z obrttiiim, tiskoviiim in drušbvenim zakomam, z orga_iizaoijo v ten(n,iške/n. oziru, praviii, us.ro.em, gospodarskimi podjetij i. dr. Najradiikalnejšiim >m najobjokitivnejšiim naun je poitreba biti pri teh vprašanjih, da tako sebe res privedenno id/o boljšega oin se >tu pokaže naša inoč im napredek. Tu naj se pokaže moč, v delu naj .se reaMzujejo jiaše ideje. Študij naše organizaoije se med uoiteLjstvom preimailo groji in ni nikdar pir&več, če se š-e tolikrat >obravnava_o na zborovanjih naša stanovsko - orgamizacijska vprašanja. Naša organizacija raora imeti na>men slavie-isko ,in jugiostovansko učiiteljstvo dvtginiti narodno, stanovsko, gospodarsko, sociatoo in pal.tiano, ga .soc-ialno in politično vzga.aiti do te viišiine, da ne bo z^aostajaio za druginii stancvi naroda in bo onaikio ter inad n.vojem uateiljstva drugih nanodov. Zato nnora biti tudii itaiko urejana, da bo »možna zadcstiti 'tej nalogi in bo odgiovarjala v-sem imoderniiim .načeilam. VZAJEMNOST IN SOLIDARNOST. Dani so nam poigoji življanja in gibanja. Skupne fočke _n smoitri nam kažeio nuiimost našega vzajeimineg^a del-a in potrebo sididarmosti za to deto, da se kot .nočna sociailma skuptima uve.jaiV-mo v marodlu i.n z narodoin. Stan, k.i mu služimo, daje vse poKoie za izvrši-ev in popoilno uveljavlienje vseh ¦cbraviiovanih nao&l, daje n-am pa zaradi stanovske razddjenosti po vseh delih na^e zemlje še posefbno ueadeost naraivme in popolne organkacije za bo. Uveljavi.i se v narodu kot njega del in sociataa sikuipiina, od katere zavirs<i naipredek in s teni rruočen del obstoja tega _iaroda, ter uvdjavi.i se z narodom, t. j. droginii stanovi tega naroda skupmo v oloiveštvu, enakovrediiio med drugiinri narodi, to je sanoter naši vzajemnositii i»n soilidarnosbi. Zavedati se iimiaimo, da je delo, ki ga ¦knamo vr.iti v naiodu s poklicem eno najviažnejšUi: da imanio v rokah vzgojo in izobraizbo raroda in z .njim eme skupimie vsc socialne družbe — človeštva. Zaito nam anora biti izhodišče vedtio cetotna socialma družba; skupina, v kateri uveljavljamo splošne zalnteve in streiniljenja, inia biti vedno narod, oziraje se na njega indavidualmosti. Pot, po i.aleri iraamo hoditii, je evolncija io z mjo prerojonje učiteljstva m naroda; niočemio zgoJj r&voluoiioinarneg-a p.izaianja idejam, temveč tudi dejanja in ravnanja po teh idejah, liočemo notrainije, duševme preobraz^be v nazorih in načeilih naše stanovske družbe in na<roda. Zato maše ddopr.d desetimi le«t[ ni bilo započeto med organfoirainim stanotn saimi.n, teraveč poprijeli ismo pri izv_ru, pr,i naraščaju na učiteljiščih. In tedanji naši ideali, ki smo jih podali t_i, so se izkristaliziralii z današnjini položajem našeg-a naroda do oblike s trdliimi konturamii. Meglene naše sanje so se pričele uresničevati, zato sano nekatere odde-lke, ki smo jirn pred desettimi lerti samo slutili Simer, sedaj že jasno označili in začrtali ter v toliko izpromenili porcčjlo i.i ga prikrojili oasu. Ne pozabimo, da snno imeli na čdu teh sesta\kiov naipisano pred de.et_m_ leti nasioiv »PTOgram, na katerein se vzgojuj stlovenski učiteljsiki naraščaj!« Danes prehaja iz teorjje že skoro v praksio, zato smio ga izpremeinMi v »Perspektive mladih«. Natzori stajre svobod'Oimiisdno-kapi.aliSitične i« fevdalne družbe padajo danes tudi v vrstah ucitaljsibva, z<ato bodo stari ¦ostali sanio oni še, ki se ne morejo več otresti teh nazoTOiv in se uve/ldavljati po novih nazioTili v narodu. Z mami pa o&tanejo anladi vsi omii, ki so v noibnamjosti preživdi preporiod nasoriov m prizTiavajo ter bodo delali po pivncnpili i.i načdih nove dobe ak*y\>rav sio že osivdi v borbi m boju za stanovsko stvar: velike njih izkušnje bodo silužile vedno tudi noviim smeram. Iz ozkega, dcHn_ačega ofozorja &bopaimio na šiirše, svctovr.o; iz domači-li ima.ih razmer v svettvvne. Cas je prišei, da se pričnemo ude.sbvovati. Da.i je podlago za siiner noven.u prograniu! Raztresene dušeivne sile na. združi geslo vzajemnositi iin salidajraioisti zopet v staraovskih vrstah in uiaj pritegne tudi on-e in na onih popriščih, ki še do daaies niso zastavili svojega peresa, besede in duha v vrstah organizacije in prid _:as'.opainih idej, ter razvijmo delo na vsakem poilju. Dane so obem spoliom enake pravice in naj v-ežejo iudi oba spola e^ake dolžnosti: os ain osvojimo s e! Pouidarjalli sm_o, da smo pričeli s to smerdo uvdjavljati načda pi i uoitdjiščih, ker se «am je ziddo to ddo ,in taka kribika bolj poz-tivna; zato se naim truidi kritika im ddo sedainje opozidje v ^lavmd učit. c_g. zdi pazdtivneja od kritike nekdaj, ko so jo izvajialii izvan sta_iovskdh vnst — misltao na »Na<še Zapiske« leta 1913. in 1914.- — če bi se talkrat pdbližali vsaj glavneim.u reprezentamtu dii.evneiga vodsitva našili, bi viideli, da smo ,si v tenneljinih načelih edini i.n je bilo že tediaj naše s k u p n o deilo, da pastanejo ta tenndjna načela las. ne saino vodečih poetHnceiv, tetmveč skupna last vseli — v kateri smeri korakamo danes. Vse one pa, ki so v nazorih stari, pa Tiajs. bode iz naj:m:lajžih vrst, pustkTjj, naj iiirjo s svcjimi ideja-mi! Skcro bi se n^a-ii trditi. da bi bilo lažje deto in vc-čji uspehi v maši OTga-iizaciji, če bi korakali in sc izkušali uveljavljati z nazori šc tako z nua!iim števHom duševnokreipkili, oriemtairanili, ddav-iiih in zanesljivih ola-nov, kakoT vlači za sabo indiferenbno raaso, izgubljati čas z razjasinitvijo najosmovinejših pojmov im itafco tratlti esvergi-0 bolj pozit.v_iein_u deik. Vendar .jc pretehtati to vprašanje temdjito, preden se odlooi za tako ali tako taik.;itt>, zakaj premislitli je, ali je deto s cdokupnostjo trd-iejše ali je ddo samo mekaterih poedincev trdncjše in zanesljive.še zx bodoonost. Emo je počasnejše, a širše, driiffo hitrejše, a ožje; kaitero lažje odpove ? Pozabi.i ne srnemo poudarjaiti, da amatrauno cno najvaznejšili vprašanj vzgcijo s;anovskes'a naraščaja, ki se nikdar ne kanča, -im da maim je problem vzgoje, \»z\ožaja in sJrrbi za naraščaj vedno smatrati koit skii'pe.1 pr.oblem mašega s.tai:iovslkeigu vprašanja in ga je tudi tako reševati. Potreba se bo vprašati, ali ne bi k-azalo tudi praksi Morda je bila teorija tam podana sedsinji za ta nairaščaj osnovatii posebnega glasMa ? 2elin.o, da poitam medsebojnih stiikov izgiine vse slabo in zastarelo ter v prvi vrsfci to, kar je •krivično in ineoprav.čemo v sedanji sacialni družbi ne le pri drugih straneli, ampak da to reformo izvajamo v prvii vrsti v sviojih vrstah in to z vso brezobzirnostjo, pri tam pa tudi s pr&prtČainostjo, ijubezniio i<n l^oštenostjo. Smioter vzajemnosti in sotlidanno&ti je: tesnejiša združitev vsega juffosloivanskega učitdjsikega diijaštva med seboj, tesnejša zdru-žiffiev tega dijaštva z učiteljstvam in uoHdjstva samega med seboj! V tern oziru stojiino na stališču, da rii učitcljskeKa startu samo mora.na doJžnost. teirnveč je celo njeiga lasitni interes, da podpvra sv>oj _iaraščaj, saj s tem pamaga S'.fci:: V učitolj5ke.n naniščaju je bodoiono&t uoitel.iskaga staaiu. Stoiimio pa tudii na stališču, da ni maše nove sooiatae družbe samo iraoralma dolžwoist, teiniveč je cdo nje lastni interes, da podpira ta stasn, zakaj idead uoiteljskega stanu je napredek inarodne šole in je sreoa in bodočnost 'naroda. Ne ¦odiklaojaimo pa z odiloomosbjo in nelojasmostjo od sebe nitii «aših načdnih naspratmitoov dotlej, koliikor časa zadašča:jio prvi in gdavni zahtevi dluševnega botja im organiizadjskega tckmovanja: zahtevi stvarne in das.c.jine diskuzije in ix>štenosti. Vero in zinag?o teh idej isnarno: Prelita kri hoče zadoščeoija, in socialna in nacionalna pravtičnost sta edina temielja, ki maim jo zagotovita! I- D.