ANONIMNO PESNIŠTVO IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE
V SELŠKI IN POLJANSKI DOLINI
Novo leto 1941
Novo l€ito nastopilo,
staro se v preteklost akilo.
Je večini krogotok iin čas,
ki dviga, tare, nosi nas.
Na zemlji vojna se vrši,
razbija, križem ^se mori;
tako da zgleda, se razume,
da človeštvo vse nori.
Nismo mi še vojoijoči,
smo nevtralni, mirujoči;
vendar sega že do nas
ves sedanji nori čas.
Raste, dviga se draginja,
kopni denar, iz žepov zginja.
Dviga se visoko kruh,
ga ne doseže, kdor je suh.
Se siromakom glad obeta;
pravica do življenja sveta,
prišla je ob vso veljavo,
mori se, rušd. kot za stavo.
Prihaja žalost in bolest,
razkraja zdrava se zavest,
da smo tudi mi ljudje,
da naš razum je in srce.
Kaj prihodnaat nam prinese,
nam še skrivajo zavese.
Boljši ali slabši red?
Danes je nejasen sled.
Dolgo, dolgo uničevanje
ter veliko razdejanje;
trpljenje narodov, ljudi,
to današnje je dejanje.
Tirani svetu vladajo,
bretz srca in brez vesti;
B trpljenjem nas napajajo
nesrečne »male« nas ljudi.
Mi maiike le častimo,
se klanjamo, v nebo slavimo;
če smo bedni, če smo lačni,
pa se z njimi oslepimo.
Valentin Poljanšek-Krištof
29. 6. 1944
Sonce sije prav ljubo,
mi travico sušimo;
čvrsto, pridno, brez oddiha
vsi delartd hitimo.
Čuje strojnic se regij anje,
strelov se grmenje;
vojna zlobno je dejanje,
kje je ura odrešenja?
16 L>o$ki razgledi 241
Vreme zremo mi nestalno,
nestalno je življenje;
kaikor vreme se vrsti
delo, skpb, trpljenje.
Valentin Poljanšek-KriStof
Zakaj zdaj s p e t . . . ?
Zakaj nocoj mi spet
obujaš davne že spomine,
ki iz pTej'šnjih. lepih let
spominjam sa jih kot davnine.
Mar ras je to, da nepozabna
ljubezen prva je lji«ii
in ob prvi priliki, pobudi,
znova, ponovno zagori.
In ko nocoj sem zopet te
zagledal med sijajem,
Ijaibezni črv spet srce
prisilil je k vzdihljajem.
In ko pri plesu se vrtim
s teboj ob zvokih godbe,
ne vem, kako da ves drhtim,
morda ob srca svoj ga sodibe.
Potapljajoč se v te oči
nemo vprašujoče,
ne najdem pravih besedi,
a srce joče, joče.
Kaiko bi raid ti jaz prelil
misli srca v besede,
v oblike lepe jih povil
in zložil v lepe rede.
Nato ti šepetal v uho
izlive bi pojoče duše,
medtem ti zfl bi v oko
odsev srca in duše.
V teh stihih rad bi ti povedal,
da Ijubezien nekdaj že zatrta
je vzrasla zopet iz srca
kot bujna roža vrta.
Ko pa zaizre v oči se tvoje)
sinjemiodro moj pogled,
prodreti skuša v globine,
ki pa se mi v nedogled.
In zdaj šs z večjo silo,
kot kdaj prej, razbohotila
v ljubezni nove bujno rožo,
jaz pa dodajam ji — krepila.
Morda bi videl v njih še plamen,
ki se razplamenet bi dal,
da kot spomladi iiz korenine,
nov cvet IjiJibezni bi pognal.
Videl lahko bi tudi mrzel kamen,
ki se ogreti ne bi dal,
čeprav moj vroči srčni plamen,
z vso toploto bi ga plai.
Oh, ko bi mogel rožo to zasjati
tudi tebi v srce
in če hotela bi spet cvesti,
oboževal bi zopet te.
Morda še plodno tvoje je srce,
da ljubezen v njega presadim,
o tem gotov sedaj še nisem,
bo ti v oko strmim.
Odigovor iščem v teh očeh,
ki sredi rožnatega so obraza,
obkroženi od venca zlatih
las, čudovitega izraza.
To bil bi jaz ti rad povedal,
a prišel nisem do besede prave,
ki ti med plesom na sroe bi jo dal,
da bilo spet hi, kar bii6 je.
242
Meditem aikordi so poslednji, Zazrem tedaj se v nebo,
lahnega val6ka potihniE, kjer zve2xie svetle si migljajo
še en pogled v tvoje oči in druga dToigi na uho
in spet sem sam — med mnogimi. o ljubezni šepetajo.
Obrnem sanjajoč se iproč. Poraja v meni se tedaj obup,
obraz pa tvoj mi pred očmi ostane, čemu držim, kar mora ven, v sebi,
nato odidem v jasno noč, za srce moje sladlki struip
kjer si hladim pekoče rane. zdaj mora ven in k tebi.
Povedat tega ti ne morem zdaj več sam,
zato v verze ti prelivam
izlive srca in njegovih ran,
nato pa tebi jih pdklanjam.
- Polde Kavčič-Svarun
Partizan Živko
Po polju, livadi so rože cvetele,
pozabljen ne bode do smrti mi dan,
ko stopil v gore med borce vesele,
ko bil sem med njimi junalk partizan.
Alpe, vrhovi, temni gozdovi,
tu danes smo borci pravice sveta,
čeprav ®e vrstijo tu naši grobovi,
uip naim svobode v srcih igra.
Rablje, krvrnike, fašistične pse,
vse naj odžene s te zemlje vihar,
prepad naj jih zemlje za večno požre,
Slovenec pravičen naj bo gospodar.
To moje je mnenje še danes jekleno,
misel še vedno v srcu budim,
z voljo ipodajam naprej se iskreno,
zavedam se dobro, zakaj se borim.
In takrat, ko svoboda bo zasijala,
ko združil slovanski se srečen bo rod,
taikrat pa iz suženjstva zemlja bo vstala,
od radosti jokalo se ljudstvo povsod.
Zvonovi bučeči iz lin nam donijo,
pojejo pesem veselo, glasno,
pred airmado fašisti tresoč se drhtijo,
veselja, življenja več zanje ne bo.
!«• 243
Avioni v zraku zdaj dnevno brnijo,
trdnjava se ruši fašista, brlog,
zaveamiki naši z blisikam hitijo,
raduje trpeče se ljudstvo naokrog.
Naj žarki svobode razgrinjajo svet,
Tito naj vodja bo naš doanoviai',
ne pustimo sovragu ite zemlje nam vzet',
v borbi le vztrajaj, Slovenec ti sin.
Železna so vrata pred nami, okovi,
ovir ne paznamo danes več, mej,
naša armada s taniki, topovi,
prodira in ruši se fašizem naiprej.
Iskali svobodo, ki bliža se zdaj,
puško na ramo pa stopajmo v boj,
se bliža cvetoče pomladi naim ra/j,
za slovanski borimo se danes obstoj.
Veselje, zavednost naj v srcu ti klije,
misli so moje iz dneva v dan,
ura fašistom zadnja že bije,
s pogumom, v borbo najprej partizan.
Ko sonce svobode sijalo bo, sreče,
ne bodeš Slovenec nikol več tlačan,
po rekah, potokih kri borcev zdaj teče,
že zgiinja z zemlje nam fcruiti tiran.
Oj, pridi svoboda, ki vsak jo želi,
kdor danes z zavestjo se zanjo 'bujuje,
na čelu pa Tito nam vodja si ti,
naj s tabo ves narod nekoč se raduje.
Lojze Hajner-Živko
Moj dom
Tam k' te polje žitno obdaja, Kaj storil oče moj je blagi,
kjer živiš, ko sredi raja, ki počiva v zemlji dragi,
na koncu Trnja, te vasi, ki v gomil' počiva mrtev,
požgan moj dom, 2daj več ga ni. poštenjak — nedolžna žrtev.
Zakaj moj dom je tu požgan, Krivca tega bo zločina
oče moj, da v groib je djan, opisala zgodovina,
to vedel človek 'bode vsak, Rešek Janez on se piše,
ki z nami v borbi je enak. sorodnik, sosed naše hiše.
244
Šestnajstega aprila slapa
se privlekel je v gestapo,
hlapec on je zdaj fašistov,
vodnik belih je gcirdistov.
Je organiziral domačine,
še dva brata iz družine,
možje, famtje — naši Kranjci
zdaj z njiim' so moški švabobranci.
Ustrelil drugi dan mi očeta
ta zverina je prokleta,
se počutii je vesel,
ko dom sipraivil je v pepel.
Kje si mati moja ti?
Srce te videti želi.
Na Barvarsko te preselili,
tako družino rarikropili.
Za svobodo tu trpiš,
z nami vred se tu boriš,
s taibo Julka, Lojzlka, Tinika,
imaš pri seb' tud' Lulka sinika.
Le vesela bodi mati,
saj svoiboda je pred vrati,
dala hčerko si, sinove,
fašizmai kopljejo grobove.
Osem tvojih nas je abranih,
vsi za Tita v partizanih,
da fašizem odgnal' bi krvolok,
dala osem si otrok.
Očete, pa vzel je meč,
ga videli ne bomo več,
mati, vini se nazaj
v preljubi svoj domači kraj.
Saj skor" se bomo sifcupaj zbrali,
eden druziga spraševali,
kje si bdi skoz to trpljenje,
da golo odnesel sd življenje.
Vojna kmalu bo minila,
ne traja dolgo huda sila,
zavezniki, mi Slovani,
pod enim geslom bomo zbrani.
S vaba padel bo v prepad,
navili ga od spred', od zad',
*bo srečen ves slovenski rod,
po zlat' prelepi tej svotbod'.
V boj pojdimo zdaj vsi, vse,
fašizem naj prepad požre,
plevela naj ne 'ima pšenica,
naj vlada narod, z njim pravica.
Lojze Hafner-Živko
Moj mitraljez
Kako negiben si in mrk
tu v zasedi,
ko čakamo ob cesti beli,
ves z vejami zastrt.
Saj le si stroj,
brez mene nič
in veodar sem te gledal, ne enkrat,
kako oživiš.
Ko zarjoveš, zabučiš,
kot da povelja nam deliš,
vsi ubogamo tvoj trdi glas,
ti vodi, goni v borbo nas.
Iz cevi bruhaš ogenj, smrt,
izbiraš žrtve iz sovražnih vrsit.
Saj nisi ti, sem jaz — mi vsi,
ni svinec, kar iz gobca ti hrumi,
le naše maščevanje, gnev, ki tu mori.
Mort, smej se in vihraj!
Za rafalom zanje naj rafal.
Kako ti lep je glas:
ta^ra-ta-ita-ta-^ta...
Kako se fcrohotaš
in ves si živ — srce imaš!
Končan je boj . ..
Mi v iTokah spet si ves hladan,
le mrtvo jeklo — stroj. ' "•'^"
Boris Glohočnik-Damjan
245
Lojzetu
Tih večer je objel naravo,
ko sem zadnjič vid'la te.
V 'krsti spal si sredi cvetja,
mrzle b'le so Ti roke.
Zrla sem v obraz tvoj bledi,
vid'la na ustih sem smehljaj.
Hrepeneče sem čakala,
kidaj zapel boš kot nekdaj.
A molčijo tvoja usita,
ker za vedno si zaspal.
Tvojo kri je pila zemlja,
zanjo si življenje dal.
Ne odpre se več gomila,
tebe k nam ne bo naizaj.
Sladko apavaj, Lojze dragi,
konec je trpljenja zdaj.
Mati piše pismo belo:
»Sin si živ, ne pišeš nič ...?«
Pismo v hribe na Gorenjskem
v ikijimčku nese droben ptič.
Tam pod Blegašem v samoti
ni ljudi ne belih hiš.
Tam ob gozdu zelenečem
grob stoji, na grobu križ.
Tam se droben ptič ustavi,
belo pisemce odda.
Veter zašumi po drevju,
listje tiho šepeta:
»Reci moji dragi mami,
da mi zdaj je tu lepo.
Naj iponosna bo na sina,
padel je za svobodo.«
Martina Demšar-Boža
Naš tabor
Partizanski tabor je v gozdovih,
v goščavi tam v bregovih;
tu napravimo ležišča,
pred sovražnikom pa skrivališča.
Kuhar dobro se obrača,
dobro nam deli jedačo,
če boljše njemu se prinese,
kosilo boljše se obnese.
Ce pada dež, ^postavimo šotore
iz lubja, kiul, kakor tedo že more;
samo da streha je nad nami,
mah in listje pa pod nami.
Po smrekah sikačejo tu sove,
po grmu čuješ pesmi nove,
mnogo slišiš srna glas,
nam pa hitro mine čas.
Z mahom kameni zeleni
za k!Uh'njo slkupaj so zloženi,
na kamenju pa loncev več stoji,
iz njih pa para se kadi.
Saj vemo, danes, da je tisti čas,
ko sovražnik muči nas,
saj pridejo kmalu dnevi,
ko bomo srečni in veseli.
Tine Hafner-Zane
Tebi, Halef!
Zakaj si dal življenje,
pokojni Halef ti?
Imel na svetu si trpljenje,
kakor ga imamo mi.
Sel si ti od doma
zdrav in še vesel;
kamor vsaik Slovenec roma,
si tudi ti odšel.
246
Zavestno stopil si v partizane
in zaveden bil,
držal si naloge dame,
za dom sii se boril.
Partizan si bil ponosen,
kamor si postavljen bil;
od vročine bil si rosen,
nate večkrat dež je lil.
Strahu ti nisi nič poznal,
čeprav bile neanške so zasede;
si za piuško se v vas podal,
to bile tvoje so navade.
Poslušen bil si, v četi naiši
in sliužfbi vsaki vdan,
so bili zate težki časi
skoro noč in dan.
Kamor bil si odiposiain,
si izvršil vse,
v partizamstvo bil si vdan,
naj spomin ostane najte.
Ni te, Halef, več med nami,
odšel si ti od nas,
življenje dal si domovini,
zrel je bE tvoj klas.
Naj ne žaluje mati tvoja,
pdkojni Halef, za teboj,
kaJcor tudi sesitra tvoja,
naj bo miren tvoj pokoj.
Slava tebi, Halef, naj
kliče ves slovensiki rod,
spomin pa ostane naj
med Slovenci vse povsod.
Naj luč ti sveti večna,
ko med nami več te ni,
duša naj bo tvoja srečna,
si zemlji dal telo in kri.
Tine Hafner-Zane
Sestra bratu
Ko odšel na bojne si poljane,
v skrbeh bolelo me sirce je zate,
prosdla in rotila sleherno sem noč jaz liino, zvezde,
da vrnejo te prošnje in molitve sestre zveste.
Izgubila nisem jaz ipoguma
in šla v mislih sem s teboj dan in noč,
le željo eno sem imela,
da oHega in zdravega te vrne Bog.
Talko isem neizimemo te ljubila
že kot otročička malega,
tedaj na rokah majhnih sem nosila
ves svet svoj — bratca Otona.
Življenje in usoda fcruta
sta izobčila za čas morda —• samo na) vid obraz,
a duša moja ostala tebi je sorodna,
to vem, po nnaiteri nam blagi ves ta čas. p ^....
247
I
z dejanji to res nisem dokazala,
pa vendar prosim te, verjemi ml,
da bU si več mi kot vse na svetu,
to ču'tiim v srcu vedno bolj, brat moj preljulbljeni.
Napisala, dragi brat, sem par besed,
ki naj ti pričajo po čustvu in ipo srou mojem,
kako ostane človek dragemu človeku zvest,
v veselju, v težavah in sred' bojev!
Elizabeta Vrhunec
2ena — pravljica
Za tenjo belega obraza
sem zgubn sled občudovanj,
kot kip obstal sem in ekstaza
nato zbudila me je iz sanj.
Videl sem v vodi peno,
lesketajočo, mavrično,
spozmal v tem vso dušo njeno
lepo, toda pravljično.
Ker v pravljice pa ne verjame
človek novega sveta,
naj kri se vlije iz srčne rane,
ponos ostane lik moža.
Oto Vrhunec-Blaž Ostrovrhar
Pri padlih borcih
Mrtvaških ragelj spev glasan
odmeva z gore v beli dan;
svotoodo tirja pesem ta,
upor do zadnjega moža.
Vali iz doline se tiran,
ker tabor naš je bil izdan:
kolone, tanki, kamioni,
bacači min in avioni.
Strašen boj — napad srdit...
Ze v tretje je fašist odbit.
Leže alpini v goličavi,
mrtvi, ranjeni, krvavi.
A tam iz boka nov napad;
alpin pritiska že odzad.
Z Novakov, Cericna in Tolmina
mu gre pomoč. Oh, domovina!
2e kliče tujec: »Vdajte se,
obkoljeni že davno ste!«
Prokleto slat« nas poznaš,
čeprav iSlovensko dobro znaš;
podal ne bo se partizan,
čeprav obkoljen je, izdan.
Zares nam, fantje, z vseh strani
preti pogin še do noči,
a padli bomo kot junaki,
uporni, trdi mi vojaki.
Naj žainje smrt vas zdaj, tirani!
V boj, tovariši mi vdani!
Bombo v roko, puško v dlan,
naj v slavi pade partizan!
Še ta ukaz vam zadnji dam:
Pober'te ranjence od tam!
i
M
4
248
Ce bomo se prebili tod,
se spomnil nas bo pozni rod,
a zdaj za mano v itrpljenje;
skoz grob gre narod v življenje!
Tako ni miraik noben teman,
da ne pregnal bi ga nov dan.
Kot en glas iz vseh grl VTjplamti:
»Hiira — JTirišl« In zagrmi
od PoTezna do Labnega,
od Dav6e tja do Cerfcnega.
Se vnel je ples zares krvav
tu sredi grmov, skal, dobrav;
med grome bomb rafalov jelk . . .
2e vidim Lahov nagli beg.
Zažgali goiad so in senike,
da v dimu krili bi umike.
Imeli štiri smo mrli'če;
90 v Cerknem borbe hude priče.
Cerkljanike vence so povile,
gomile borcev okrasile.
A ono noč, opolnoči
sem šel po tej oflcolici
in spomnil sem se teh grobov
ter krenil tja na dom duhov.
Stoje tovaiiši že pred menoj,
v polni opremi so za boj.
Iz oči jim sije ognja žar,
odvite bombe so za ludar.
Ne vpraša Bojan, kaj želim,
in drugi ne, zakaj ne spim,
a Drzni roko mi poda,
četrti nemo se smehlja...
»Prošnjo, fantje imam do vas,
ki tirja jo današnji čas.
badajstva greh je še med nami,
ki vas je dal tej rani jami;
rad bi znebil se te grentoobe,
pri vas navžU. se spet zvestobe,
ker vem, da bili ste vdani
in borci hrabri vse do lani,
ko vas ta zemlja je požrla
in meni borce verne strla.«
Povzdigne Bojan glas in pravi:
»Vemo mi to, in svetu javi,
nais zemlja bo še maščevala,
grobov tišina ni zaspala,
razrasla se bo v orkane,
požrla hlapce in tirane!«
»Jaz sem prišel vas obiskat,
ker vodil sem vas tistikrat.«
Tako pozdravim na grobeh
pa že aamrazi me po kosteh.
Tedaj v zvoniku ura je zapela,
mrlič, bojazen spet sta onemela.
In jaz odšel sem v noč temno,
bedel do jutra, mislil to.
Oto Vrhunec-Blaž Ostrovrhar
Z vzhodne fronte
Kaj res že pozno v noči
nahajam se sedaj,
prej sanjal sem o sreči,
kje zdaj je tisti ikraj?
Sem nezavesten sanjal,
da bil sem že doma,
sem v družbi se zabaval,
kot fantič vsak se zna.
Ah, kaj me tukaj peče,
glej, desne roke ni
in tudi tukaj v glavi
straSan^o mi šumi.
Zavedel sem se v noči,
krog žive duše ni,
le fantov, včeraj zdravih,
vse polno tod leži.
249
Oh, luna, ti poglej me, Oj dekle, ti si kriva,
sem grešnik tu skesan, da umiram tuikaj sam,
sem rodne brate streljal, saj ja v domačem ikra ju
prepvozno zdaj spoznam. vse ljubljene imam.
Si vedno me prosila:
»Ubogaj, dragi, me!«
Ubogal sem in z Nemci šel,
sedaj preklinjam te.
Kristina Gartner-Martina
Spanje pod brezo
(Breza ogovarja padlega partizana)
Tam za potokom Jaz v vejah ti i>ela
breza šu'mi, bom ij>esmi vse dni
v vetru se maje in tudi vse tiste
in tiho želi: prečute noči.
»V vetru ti spavaj. Ko deklica plaka
junak, pod menoj, in misli nate,
čeprav joče v noči prav milo adihuje:
dekle za teboj.« »Povrni mi se!«
Zastonj so nje želje
in klici srca,
ker smrt te v objemu
že dolgo ima.
Kristina Gartner-Martina
Brez naslova
Teč^ voda, teče, vodica šumeča.
Tam ob njej pa v gozdu sipava moja sreča.
Kadeir zrem gomilo, solze točim vroče:
Da bi tukaj sipal ti? Ah, saj ni mogoče.
Mar ti ni pretesno v hladni, oeki jcimi?
Vstani! Pridi fc nama, da ne bova sami!
Ko v večerih dolgih o dneh minulih sanjam
k tvoji mali hčertki trudno glavo sklanjam.
Le v očeh nedolžnih, ki me zro žareče,
gledam še odseve že mintile sreče.
Kje so tisti dnevi, kje presrečna doba?
In ljubezen moja — umira v temi groba.
Marinka Demšar-Jana, Miloška
250
čez leto d n i . ..
Ko spet čez leto dni sem istala sred' blegaških gozadov,
spoznala sem, da nikdar vei ne 'bo zfbledel spomin,
ki v srcu mi zveni 'kot iz dalje glas zvonov
in je svetid kot dragocen mlbin.
Spet sedla praiv pod tisto sem skalovje
in nemo narla gori na stezico.
Spet ikot taikrat v vetru se igralo je grmovje za vasioo,
kjer sem predi letom dni poslednjič segla v roiko partizanu,
ki je kot tisoč drugih borcev šel tudi on v gore,
da! nais osvobodi in zemljo vzame spet tiranu.
Potem je padel tudi on kot drugih mnogo že.
A Timrl ni v isrcih naših, saj vsem, ki njega smo poznali,
tafcrait je v boli zaplaikalo srce.
Kot lani spet nocoj po strmi stezi sem vračala se iz blegaških gozdov.
A tam ob ipoti, kjer je lani rastla 'trava,
sem letos položila cvetje — na grob njegov...
»
Marinka Demšar-Jana, Miloška
Na grobu ni več rožic
Se včeraj bU je grob junaka
v samem cvetju zakopan,
a danes gola zemlja je, brez znaka —
znaik, da bU je tu t i r a n . ..
Martina Rupert-Marjuša
Brez naslova
Partizani so prekanjen',
bog daj, da bi še živeli,
če kdaj kdo je ranjen,
takoj se mu zaceli.
France Vidmar-Pustotnik
Tovarišu 2ivkotu (padel 16. julija 1943)
Ko v ranem jutru ptički so zapeli. On mimo spi in sanja o svobodi,
naznanjevali lep poletni dan. pred njim sto lepih, srečnih nad stoji
V mehkem senu neikdo rane celi. Krog njega pa fašistov osem bodi,
v borbi ranjen mladi partizan. življenje vzieti njemu si želi.
251
A v smrtni sili pairtizan še vteče, Ko sva midva se zadnjič rposlovila,
grmeči streli pa za njim gredo v slovo desnico svojo si mi dal:
in ob potoku, iki po strugi teče, »Fašizmu smrt, tovarišica draga,
on padel je za našo svobodo. nasvidenje nad zvezdcuni!« dejal.
»Tovariš Zi>viko, nairodu svobodo!« Al' zdaj te hladna, črna zemlja krije,
iz mojih ust izitrgal se je glas. v grobu venieš, ti slovenski cvet.
»V borbo greš čez daljno tiho goro. Sovražniku pa zadnja ura bije,
ostani zdrav in ne ipozaibi nas!« tovariš tvoj osvobojuje svet.
Pavla Benedik-Tatjana
Brez naslova
Goad je zelenel,
travndik ovetel je v cvetoči pomladi,
srečala sem te,
bU partizan si mladi;
se spomin j ajoč
najine velike triletne Ijubavi,
fantič predragi
odšel si v tiho noč.
Kolilko noči
s puško v roki prebil si do takrat,
ko v bitki vroči
naravo objel je jesenski hlad;
ranjen obležal na svojih rodnih tleh,
za svobodo zlato
si se žrtvoval.
Klici na pomoč,
klici bolestni so odmevali v tiho noč
dvanajst težkih vir,
smrt ti prinesla je zadnjo moč;
se apominjajoč najine velike triletne Ijubavi
v besedah zadnjih
si še klical me.
Ne pozabim te!
Naj bom edina, ki šla sem za teboj,
nadaljujem naj,
da bo izpolnjen, začetek tvoj.
Ni dovolj solza,
ki bi kropile prerano gomilo.
Sin slovenske zemlje
te bo maščeval.
Pavla Benedik—Tatjana
252
Brez naslova
Kaj da moram peti o grobeh,
kaj da ne prisveti več veselja čas
kakor v prejšnjih dneh?
Pa mi boste rekli, bratje:
»Zop>et sanjaš smrt?«
Ah, kdo ne bil bi bolj potrt!
Kdor je brata ljubil in izgubil, takega kot jaz,
ne bi solza zlata — zvezdica srebrna
razsvetli a mu obraz?
Sel bi v šumo tiho, neizmerno
in bi Mical: »Miriko, ali si še živ?«
In odmev bi odgovoril: živ.
Jaz bi mislil, da se on odziva,
da se v šumi, kakor včasih skriva.
Ali klical bi jaz lahko brez prestanka,
a odmev bi bil mi le uganka.
Jtistinka Petemelj-Nada
Brez naslova
Ko pridem spet domov,
tedaj bo prav gotovo že svoboda.
Pod mostom ho kot vedno šepetala voda,
a jaz šla tiho bom mimo tisoč grobov.
Kot vedno, se bom vsedla v naslanjač,
zamišljeno 'bo zrla name mati —
če še ž i v i . ..
Jaz pa s pogledom bom objela hkrati
še goi^ke se kadeče razvaline bajtic in palač,
na kakžnem kamnu bo še k r i . ..
Tedaj pa na dvorišču se bo smejal otrok
in to smeh naših delavnih rok,
nas mladih vseh!
Ko pridem spet domov,
ne bo več časa za solze
izmed grobov...
253
Vse bolj nam bo bledel spomin
na kri, dim.
In naše še utrujene roke
že bodo vile jeklo
in bodo lile st€Sklo
za steibre v novi svet mladine brez dkov.
Justinka Petemelj-Nada
SPREMNA BESEDA
Pričujoči izbor iz slovenskega anonimnega narodnoosvobodilnega pesništva
vključuje štirinajst/ avtorjev — golo naključje je, da jih je enako število, po sedem
iz vsake od omenjenih dolin — ki so se poskušali v verzih in si prizadevali v njih
oblikovati svoja čustva in občutja: slutnjo približajočega se vojnega viharja, odločenost
za boj proti sovražniku, obsodbo domačih izdajalcev, stis'ko in bolečino
ob itzgubi njihovih dragih, a vendar vse to z vročim upanjem in trdnim prepričanjem
v svobodo.
Gre za poseben ipojav med NOB, ko so ljudje vseh slojev in z najrazličnejšo
izobrazbo množično dokazovali svojo iskreno privrženost idejam in ciljem narodnoosvobodilnega
gibanja» ne le s ,puško v roki, ampak tudlj s požlahtnjeno, iiesniško
besedo. Včasih je bila sicer nebogljena, okorna, toda tudi taka je dokazovala svoj
obstoj, ko sta bila slovenski narod in jezik obsojena na smrt.
Čeprav je nekaj avtorjev, ki so okupacijski čas takoj zaznamovali v verzih,
je očitno, da je iz prve polovice NOB ohranjenih, če n0 tudi napisanih precej manj
besedil kot iz druge, nekako od kapitulacije Italije naprej. Verjetno so jih v začetku
res manj pisali, saj je bilo prebivalstvo ohromljeno in tudi tisk, ki je bdi
precejšen pobudnik za nastajanje množičnega anonimnega NOB pesništva, še ni bil
tako razširjen. Pozneje se je ta dejavnost raizmaknila, in četudi so žrtve še padale,
so ipo propadu Italije in drugem zasedanju Avnoja ljudje vedno težje pričakovali
zmago NOB, kar je tudi vplivalo na intenzivnejšo vključitev vanj lin sodelovanje v
njem. Ni redko, da je bilo tudi sestavljanje verzov dokaz tega sodelovanja. Pa ne
samo to. Tudi oblika najglobljega osebnega upora in izraz najbolj zatajene bolečine.
Pri tem gre za imena, ki so sicer ugotovljiva, toda literarnemu občinstvu v
glavnem neznana, saj je večina avtorjev, ki je z NOB oživela, z njegovim koncem
tudi umolknila. Le redki od tistih, ki so pisali že prej ali nadaljevali tudi pozneje,
so se prizadevali izleviti se iz anonimnosti in prebitil v zahtevnejše ali vsaj širše
literarne kroge.
Tudi v Selški in Poljanski dolini smo torej odkrili štirinajst avtorjev*, ki so
s svojimi pesemsikimi besedUi prispevali svoj delež k slovenskemu anonimnemu NOB
pesništvu, vendar ni rečeno, da jih ni še več. Mogoče pri dosedanjem delu še nismo
iimeli sreče, da bi zvedeli zanje. Med nje sodi npr. Florijana. Njeno ime je zapisano
ob pesmi Na delo! Prvi dve ikitici ise glasita:
Pač rod naš dolgo že ječi. Na delo urno vse hitimo,
pod jarmom krute sužnosti, hrabre žene in mladina,
za gorami zarja nam žari, za blagor domovine te,
znanilka lepših, boljših dni. ljube slovenske žemljice.
(SM, Gtradivo, str. 525)
* Gre za delo, v okviru zjnanstvene teme Slovensko nairodnoosvobodilno pesništvo
1941—1945, ki ga vodi prof. dr. Boris Paternu na katedri za zgodovino slovenske
književnosti pri FilozoMa faiktilteti v Ljubljani.
254
Zraven je pripis VO SPZZ — Ziri. Se vedno ne vemo, kdo se skriva za tem
imnenom, če sploh še živi.
Prav tako smo zaman poizvedovali za Brenom, ki je v neki partizanski bolnišnici
napisal pesem Komavldantu Blažu na grob. Posvečena je padlemu komandantu
škofjeloškega odreda O. Vrhuncu-Blažu Ostrovrharju.
Končuje se z naslednjima kiticama:
Ko prišla tedaj je najtežja novica, Spet vstal si pred mano ves lep,
dejali smo: »To ni mogoče, je laž!« svetlejši kot preje si lik.
In vendar spoznali smo kruto resnico. In dasi pokriva ti zemlja telo,
da iftadel je oče — zapustil nas Blaž. še bolj kakor prej si vodnik.
(SM, Gradivo, str. 845)
Morda je tudi avtor pesmi Žrtvam od tod doma; saj ji je pripisan datum: 2irovski
vrh, 3. 8. 1943. Na ix>dlaigi zgodovinskih podatkov sklepamo, da je pesem
nastala neposredno po žirovskii hajki v avgustu letEi 1943. Zaradi upanja, da nam
bo mogoče mogei kdo sporočiti natančnejše podatke o pesmi ali njenem avtorju,
navajamo njen odlomek:
Strojnic odmev, granat strašni spev A utihnil je grom, izdan bil jei dom,
se zlival v večerni je mrak, taim trupla krvava leže
nad gozdom letalo je bombe metalo, in v zemlji domači, ki tujec jo tlači,
za nairod bil boj je težak. telesa junakov trohne.
Na jasi brez krste bojevnikov vrste
komaj pokrite s prstjo,
še včeraj so zdravi vsi bidi
— a danes gnijo.
(SM, Gradivo, str. 1015)
Med tu zbreinimi imeni slovenskega anonimnega NOB pesništva so Loški razgledi
pred leti o dveh že pisali, in to o O. Vrhuncu-Blažu Ostrovrharju (LR IV,
1957, str. 145—154) in V. Poljanšku (LR IX, 1962, str. 219—221), vendar smo ju
kljub temu upoštevali, da bi bila podoba, vsaj kar se avtorjev tiče, kar najbolj
zaokrožena. Edino izibimo načelo je bilo, da izhajajo s t. i. loškega ozemlja. Vprašanje
pa je, alit ne zaslužijo naše pozornosti tudi pesemska besedila, katerih
avtorji sicer niso doma na tem področju, vendar so na njem nastala in tudi obraivnavajo
različne dogodke, ki so se med NOB odvijali na njem. Naj omenimo pesem
Andreja Pagona-Ogareva: 4. januar 1944 v Zireh. Srečujemo se še z imeni, kot
so: Janez Mohor-Potok, Viln'ko Sumrada-Radoš Ivanov, Miha Klinar, Ivan Minatti
in mogoče še kdo.
Izbrana pesemska besedila smo si prizadevali tirediti po smiselnem zaporedju,
ki ga določa njihova tematika, vendar načelo ni dosledno izpeljano. Nekateri vezni
členi manjkajo, drugi se ponavljajo. To velja največ za pesmi, M bi jih mogli poimenovati
kot naigrobnice. Pri avtorjih, ki sem jim je ohranilo eno, kvečjemu dvoje
pesemskih besedil, je pač upoštevano samo eno, pri drugih sta zastopani dve ne
glede na število ohranjenih.
255
Označba avtorjev in opombe k pesemskim besedilom
Nekatera ibesedila so bila potrebna drobnih ptnlagoditev daraes veljavnemu
pravopisu. V glavnem velja to za dodajanje ločil z namenom, da prisx)evajo k večji
jasnosti, nikakor p& ne spreminjajo smisla. Morebitno izpuščene kitice so zaznamovane
s štirimi jrikioaimiL Druge opombe sledijo.
Valentin Poljanšek-Krištof (1882-1967), Dobračeva pri Zireh. Bil je napreden
in načitan kmet, fcf je pesnil že pred vojno, o čemer priča tudi Novo leto 1941. Strogo
vzeto še ne sodi v pričujoči okvir, vendar kaže avtorjevo tekoče zasledovanje
in kritičen odnos do dogodkov, ki so povzročili drugo svetovno vojno in slovensko
narodnoosvobadilino gibanje. O drugem besedilu 29. 6. 1944 nI znano nič določenega.
Doslej je evidentirainih šestnajst njegovih jjesemskih enot (cele pesmi, odlomki).
Polde KavčiČ-Svarun (1924-1945), Stara vas pri Zireh, delavec. Po pripovedovanju
tov. J. Kosmača je Svarun pisal za zabavo že pred vojno. Se v šoli je o vsaki
sošolki sestavil po eno kitico, da so se jezile in 'smejale. Pesmi Zakaj zdaj spet...?
je prripisamo »Ziri (Pepla), 12. XI. 1944«. »Na Pepi« (hišno ime na Ledinici) so se
pogosto 2ad)rževaH štabd partizanskih enot. Sedaj je dokazana samo ta njegova pesem,
ki so jo po njeigK»vi smrti našli v njegovi denarnici in jo je shranila njegova sestra.
Manjkajo pa prepričljivi dokazi, da bi mu smeli pripisati tudi pesem Partizanska
sirota! (SM, Gradivo, str. 1088).
Lojze Hafner-Živko (1913), Virlog pri Sl«rfji Loki, delavec. Zlaga pesmi, od kar
pomni in jih zna vse na pamet. Prvič je sedem medvojnih besedil, kolikor nam jih
je posredoval, zapisal na izrecno prošnjo leta 1972. V nekaterih vrsticah se njegovi
zapi!si razlikujejo od posnetkov na magnetofonski trak. Pesem Partizan Zivko, naslov
je tudi akrostih, ki ga dajo začetne črke trinajstih kitic, je neistala ob prihodu v
partizane v hribUi nad Bukovščico v Selški dolini leta 1944. Moj dom je zložil aprila
1944 ob novici, da mu je domači izdajalec razdejal dom in družino.
Boris Globočnik-Damjan (1915), Raocvnik — Železniki, kmet. Pesem Moj mitraljez
je po avtorjevi izjavi njegova edina pesem v življenju. Nastala je kot prispevek
za Gorenjski ijartizan, glasilo Gorenjskega odreda, leto I, 1. dec. 1943, št.
1, str. 6, in sicer pri Piresečniku v Martinj vrhu.
Martina DemSar-Boia (1927), Malenski vrh, dijakinja, je s svojo sestro Marinko
Demšar-Jano, Miloško m prijateljicama Pavlo Benedak-Tatjano in Justino Peternelj-
Nado sestavljala neksikšen dekliški terenski peanižki krožek.** Pesem Lojzetu
je posvečena Lojzetu StanoniOm-Miložu iz Gorenje vasi!, ka je padel 6. 8. 1944. Nastala
je kmalu zatem. Zadnje štiri kitice (5—8) so pravzaprav prepis i)e«mi Pismo,
ki jo je njena sestra posvetila partizanu ZlVfcu. Doslej sta znani samo dve Božini
pesmi
Tine Hajner-Zane il90d), Stara Loka, delavec, je vseh svojih dvanajst pesemskih
besedil zapisal s tintnim svinčnikom v droben zvežčič (10 X 14 om). Njihove
naslove in začetke kitic je lad okrasil z rdečo ali modro ibaivico. Naš tabor je napisal
jeseni 1943 na Križni gori pri Maiijinem studeričku, kjer so imeli partizani
svoj taibor. Druge, Tebi, Halef! je nastala leta 1943 v okolici Lavtarskega vrha na
položaju. Besedilo je takoj poslal sestri svojega padlega tovariša, ki jo je hranila
ves vojni čas, nato pa vrnila.
** Več o tem glej: M. Stanonik, Problematika slovenskega narodnoosvobodilnega
pesništva iz let 1941—1945, Slavistična revija, letnik 22, št. 4, Ljubljana, okt.-dec.
1974, str. 495.
256
Elizabeta Vrhunec (1907-1969), Selca nad Skofjo Ijoko, uradnica. Doslej je znana
samo pesem Sestra bratu, tz3. katero sklepajo, da jo je avtorica napisala pred kakšnim
obiskom pri svojem bratu O. Vrhuncu-Blažu Ostrovrharju. • ^^. ..^ .
Oto Vrhunec-Blaž Ostrovrhar ((115-1945), Selca nad Skofjo Loko, m.ehani'k.
Pesnil je že pred vojno, vendar se ljudje spominjajo predvseim njegovega ognjevitega
in udarnega recitiranja lastnih medvojnih pesmi. Izdal jih je v zbirki Pesmi
padlim, borcem, ki jo je leta 1944 natisnila tiskarna »Groga«. Morda je nameraval
izdati tudi zbirko z naslovom S pesmijo skozi viharje, kakor je naslovljen snoipdč
tipkopisov, ki jih hranijo njegovi svojci. Med drugim je v njih najti tudi ipesem
Žena — pravljica. Druga, Pri padlih borcih, je po sklepanju Blaževega soborca Janez;
a Lušine-Madega nastala jeseni 1943 v Cerknem. Takole pripoveduje: »Junija
1943 je biila v rajonu Blegoša hajka. SelSki bataljon, katerega koanandant je( bil
Blaž, se je moral zaradi premoči premakniti čez Črni vrh proti Cerknemu. Ko je
prišel čez mejo (stara jugoslovanska meja! op. MS), je| sprejel boj z Italijani. Takrat
so ti, katere je Blaž obiskal na pokopališču v Cerknem, jmdli. Po tej hajki se
je enota vrnila na Gorenjsko. V juliju je bila formirana Prešernova brigada, ki je
šla avgusta na Dolenjsko. Septembra 1943 je Italija kapitulirala Ln tedaj se je brigada
vrnila spet na gorenjsko stran. Spomnim se, ko je Blaž zvečer hodil po Cerknem,
in takrat je nastala ta i)esem.«
Kristina Gartner-Martina (1923), PodJanlk v Selški dolini, delavka. Pesem Z
vzhodne fronte je nsistala poleti 1944 kot prispevek za miting, na katerem sta jo
zapeli s tovarišico Zofko. Melodija je izposojena pri jjesmi Pod rožnato planino.
I>ruga, Spanje pod brezo, ohranja spomin na Martininega padlega fanta. Vseh petnajst
pesmi je zapisanih V zvezku z naslovom: Recitacije in pesmi. Sestavila tov.
Martina iz Vrbe. Vitoa je partizansko ime za njeno rojstno Vcis Podlonk.
Marinko Demšar-Jana, MilošJca (1926), Malenski vrh, dijakinja. Pesem, ki je
sicer brez naslova^ je nastala na iprošnjo žene Janka Šinkovca iz Cabrač, ki je
padel bliziu svojega doma. V drugi varianti je fesem. napisana v štirivrstičnicah ki
sta jim dodani še dve novi. Pesem Cez leto dni... se je avtorici porodila na Jelovici
ix>d Blegošem, iko je med potjo mislila na i>adlega tovariša Zivka — Zorana
Kopača iz Zirov, ki je kot komandir Poljanske čete padel prav pred letom dni (16.
julija 1943). Pesem je torej nastala istega dne leta 1944. MUoška ima ohranjenih iz
vojnega časa samo štiri svoje pesmi.
Martina Rupert-Marjuša (1923), Nova vas pri Zireh, učiteljica. Navedeni odlomek
pesmi JVa grobu ni več rožic je edini dokaz Marjušinega pesniškega delovanja
med NOB. Pesem je imela še več kitic, vendar se jih ne spominja. Vse rokopise
je Smela zakopane, vendar njena mama tudi temu skrivališču ni zaupala in jih je
ob zadnji veliki hajki leta 1945 skurila.
Froncc Vidmar-Pustotnih (1S67-1952), lovec, Pustote—Luža. Pustotnika se ljudje
sipominjajo kot vehkega šaljivca, ki je zlagal tudi irobate pesmi v narečju irt jih je le
pel. Le redkokdo je zapisal posamezne verze. Znani so le trije kratki odlomki njegovih
besedil, ki jih je sestavil med NOB.
PatJla Bencdifc-Tatjana (1923), Jazbine nad Poljanami, delavka na domači kmetiji.
Avtorica pripoveduje, da je ipesem Tovarišu Zivkotu, ki je nekoliko predelana
znana 1» vsej Sloveniji, nastala na pobudo okrajnega komiteja SKOJ za poljanski
okraj tov. Janeza Kokalja-Vitka, ki jo je prosil, naj kaj napiBe za neko glasilo. Ko
se je branila, češ, kaj naj napišem, ji je dejal: »Pa napiši kaj o Zivku, ko ste
ga imeli vsi tako radi.« Uip>oštevala je njegov nasvet in drugo jutro med košnjo zložila
besedilo na nap)ev pesmi Ko temni mrak zaigme zemljo trudno, ki jo je padli
17 Iiofikl razgledi 257
Zivko — že omenjeni Z. Kopač zelo rad pel. Druga pesem, ki je brez naslova, a jo
je tudi mogoče peti ob napevu Obsojena, obsojena, da za te vei nisem — je posvečena
Tatjaninemu padlemu fantu, ki je bil ranjen ob napadu na postojanko v Javorjah.
Tatjana je imela še več pesmi iz NOB, vendar sedaj vemo le za štiri.
Justinka Peternelj-Nada (1924), Javorje, pomočnica na kmetih. Obe Nadini pesmi,
ki sta sicer brez naslova, sta nastali leta 1944< Več jih je bilo reciitiranih na mitingih
v Javorjah, vendar je doslej znanih samo šest njenih medvojnih pesmi. Za
zadnjo pravi, da jo je napisala zato, ker ji je brat, ko je kot partizan prihajal
domov, pravil: »Ne veš, kaj je priti domov, kaj vse vidiš. Navadna bajta se ti zdi
palača.«
Marija Stanonik