List 14.
Politični oddelek.
Celje.
Slovenskemu narodu se pogostoma očita politična nezrelost. Kaže se, da to očitanje ni neosno-vano, da se res še davno nismo povzpeli do tiste politične zrelosti, ki je jamstvo uspešnega političnega delovanja. To izpričuje burna razprava, ki se je v javnosti vnela zaradi celjskega vprašanja.
Nemci zahtevajo odstranitev takoimenovanih samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju. Leta 1897. je državni zbor za te razrede določeni znesek črtal iz proračuna. S tem so ti razredi izgubili podlago in od tedaj vise v zraku, od danes do jutri.
Letos se je prvič zopet vršila proračunska razprava in Nemci so pri ti priliki zopet formulirali svojo zahtevo. Kakor znano, je bila resolucija grofa Sttirgkha, zahtevajoča odstranitev celjskih razredov, odklonjena, a le slučajno, samo vsled tega, ker so Italijani glasovali s Slovani. Zmaga Slovanov je torej več kot sumljive vrednosti, kajti o tem ni dvoma, da se Nemci in Italijani zopet združijo in da potem lahko dosežejo svoj namen.
V teh razmerah je „Slov. Narod" priporočal štajerskim Slovencem, naj bi uvaževali, če morda ne kaže narediti boju zaradi celjskih razredov konec s tem, da se Slovenci odpovemo tem razredom, ako se nam na mesto njih ustanovi popolna slovenska gimnazija v Žalcu ali v Št. Jurju.
„Slov. Narod* je svojo misel vsestransko utemeljil. Glavni njegovi razlogi so:
1. Položaj je tak, da Slovenci najbrž izgubimo celjske paralelke, ne da bi se nam zanje sploh dalo kako  nadomestilo, kajti  Nemci  groze  z  obstrukcijo
in imajo tudi moč jo izpeljati, dočim bi slovenska obstrukcija ne imela uspeha, ker se v slučaju slovenske obstrukcije ni na nikogar zanesti.
2 Slovenski razredi v Celju so obsojeni na večno vegetiranje. Slovenci potrebujemo pred vsem, da se naše srednje šolstvo spopolni in uredi, a dokler je treba vse moči posvečevati obstanku celjskih nemško-slovenskih razredov, je vsako upanje na uspehe v šolskem oziru izključeno.;
3. Ako se potom porazumljenja z Nemci doseže popolna gimnazija v Žalcu ali v Št. Jurju, je s tem za vselej preprečeno, da bi Nemci pomagali Italijanom iztisniti hrvatsko gimnazijo iz Pazina.
Ti argumenti „Slov. Naroda8 so na vsak način tako tehtni, da zaslužijo resno uvaževanje in so vredni temeljitega razmotrivanja. A mesto stvarne razprave, se je umetno napravil vihar. Psovke in natolcevanja vsake vrste lete v obilni množini na pregreški list in na tistega moža, ki je izrazil le misel, naj se poskusi velevažno vprašanje rešiti potom porazumljenja, namesto, da se ta stvar izpostavi prenevarni vojni. »Izdajalstvo8 je še najmilejši izraz, s katerim se tira ta gonja.
Tudi nekateri celjski gospodje so obelodanili ostro izjavo proti tej misli. Obljubili so sklicati poseben shod, a agitacija pred shodom kaže, da se ne gre za kako resno razpravljanje glede eventuvalnega kompromisa, nego za golo demonstracijo proti vsakemu kompromisu.
Pri tej gonji je posebno značilno dvoje.
Pred vsem moramo konstatirati, da tisti, ki odklanjajo vsak kompromis, ki niso vzeli truda, da bi navedli lejeden sam stvarni razlog za svoje stališče. To je gotovo jako karakteristično in kaže. da nasprotniki kompromisa nimajo stvarnih argumentov za svoje stališče.
Zlasti pa je značilno, da vpije najglasneje ka-toliško-narodna stranka na Kranjskem.  V »Slo-
Stran 132.
vencu" je dan na dan brati najgromovitejše tirade, najhujše obdolžitve, najsrditejše napade, d as i je prav ta stranka šele pred kratkim kar gorela za to, naj se namesto celjskih para-lelk ustanovi  popolnoma  slovenska  gim-
v
nazija v Žalcu.
Malo časa predno je v proračunskem odseku prišla na glasovanje resolucija grofa Stiirgkha, je »Slovenski List" priobčil članek, v katerem se je jasno in odločno zavzel za to, da naj se žrtvujejo celjske paralelke in naj se mesto njih zahteva gimnazija v Žalcu.
»Slovenski List" je glasilo katoliško-narodne stranke. Vse oficijelne izjave te stranke se razen v »Slovencu** tiskajo v »Slov. Listu". Gosp. dr. Šušteršič je po volitvi v V. kuriji pokazal, da je »Slov. List" njegovo specialno glasilo, kajti v tem listu je priobčil svoj s polnim imenom podpisani oklic, v katerem je klical na združenje vse tiste, katerih ne prišteva k stranki dr. Tavčarja. Odgovorni urednik »Slov. Lista" je član uredništva »Slovenca", tiska se »Slov. List" v zadružni tiskarni, kateri načeluje dr. Šušteršič, načelnik konzorcija, ki »Slov. List" izdaja, je katoliško-narodni poslanec V e n c a j z, glavna sodelavca sta katoliškonarodna deželna poslanca dr. Schweitzer in dr. Brejc.
V tak list gotovo ne pride načelno važen članek, ne da bi stranka zanj vedela. Katoliško-narodna stranka je vedela za tisti članek in se je tudi strinjala ž njim.
To pa svedoči, da je vsa njena sedanja ogorčenost neiskrena, da vpije le zaradi gonje, da bi na Štajerskem lovila pristašev. Sicer pa smo prepričani, da jej v stvarnem oziru ni niti za ohranitev celjskih paralelk niti za gimnazijo v Žalcu, ker so vse njene težnje take, da jim škoduje tudi najmanjši izobraževalni zavod.