223ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
IN MEMORIAM
Prof. Janez Kramar (1911–2002)
Sredi aprila 2002 je v visoki starosti 91 let vrste primorskih muzealcev in zgodovinarjev
zapustil prof. Janez Kramar, nekdanji ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru, zgodovinar
in raziskovalec, avtor {tevilnih del iz zgodovine Slovenskega primorja in Istre 19. in 20.
stoletja.
Rodil se je 6. maja 1911 v Ljubljani. Vedo‘eljnost in ‘elja po izobrazbi sta ga kljub
pomanjkanju in rev{~ini najprej vodili na klasi~no gimnazijo, ki jo je dovr{il leta 1932, nato
pa na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je februarja 1940 diplomiral iz zgodovine in
geografije. @e med {tudijem se je pre‘ivljal z in{trukcijami, po diplomi pa je po dolgem
iskanju dobil mesto honorarnega profesorja na me{~anski {oli v [t. Lenartu v Slovenskih
goricah in nato v ^rnomlju, kjer ga je zatekla italijanska okupacija. Od aprila 1941 do marca
1942 je ostal brezposeln, maja istega leta pa je od{el v partizane. Bil je borec Belokranjske-
ga  odreda, Cankarjeve in Tom{i~eve brigade, proti koncu vojne pa predavatelj v oficirski
{oli Glavnega {taba NOV in POS oziroma v njegovem organizacijskem oddelku. Bil je tudi
sodelavec Znanstvenega in{tituta pri SNOS (1944–1945).
Strokovna izobrazba in usmerjenost v zgodovinopisje sta ga takoj po osvoboditvi {e v
oficirski uniformi privedli najprej v Zgodovinski oddelek IV. armade v Ljubljani, nato pa v
Beograd v Zgodovinski oddelek general{taba JLA, ki je po reorganizaciji postal Vojno-
zgodovinski in{titut.
Februarja 1948 se je vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel vodenje takratnega Muzeja narod-
ne osvoboditve in obenem opravljal tudi vrsto drugih funkcij na podro~ju muzealstva,
arhivistike in spomeni{kega varstva. Bil je ~lan zveznega medmuzejskega sveta (imenovan
16. septembra 1949), ~lan Muzejskega sveta LRS, ~lan uprave Zveze muzejskih dru{tev
(1949–1954), ~lan iniciativnega odbora za ustanovitev Dru{tva muzealcev in konservator-
jev LRS (1951) in prvi predsednik tega dru{tva (1952). Napisal je vrsto razprav in ~lankov o
nalogah muzejev, o muzejih NOB. Kot ~lan arhivskega sveta LRS v letih 1949–1952 pa je
re{eval tudi vpra{anja vra~anja arhivov.
Najplodnej{e in najbolj ustvarjalno obdobje njegovega ‘ivljenja pa je povezano s Ko-
prom, kjer je prevzel mesto ravnatelja takratnega Okrajnega muzeja in ga je vodil v letih od
1956 do 1974.
Ob svojem anga‘iranem muzejskem delu, ki je do leta 1966 vklju~evalo tudi spomeni{-
kovarstveno podro~je, se je usmerjal predvsem v znanstveno raziskovanje, ki ga je zaradi
pomanjkanja arhivskih virov v doma~ih arhivih vodilo tudi v Trst, Benetke, Rim in na
Dunaj, tako da je ‘e v tistih letih nastajal zajeten arhivski in dokumentarni fond, ki mu je
kasneje omogo~il pripravo in izdajo obse‘nih monografskih del iz obdobja 19. in 20. sto-
letja.
Problematiki narodnoprebudnega gibanja istrskih Slovencev se je Janez Kramar iz~rpneje
posvetil ‘e leta 1971 s publikacijo Prvi tabor v Istri, ki je iz{la ob 100-letnici kubejskega
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2 02 • 1 (125)
224 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
tabora, leta 1979 pa je iz{el njegov dalj{i sestavek o narodni prebuji na obmo~ju dekanske
ob~ine v krajevnem zborniku Dekani v preteklosti in danes. Vsekakor pa je iz tega podro~ja
klju~no njegovo delo Narodna prebuja istrskih Slovencev, ki sta ga leta 1991 izdala Zalo‘ba
Lipa Koper in Zalo‘ni{tvo Tr‘a{kega tiska ter zajema politi~ni, gospodarski, narodnostni in
kulturni razvoj istrskih Slovencev od dunajskega kongresa 1814/15 do propada Avstro-
Ogrske leta 1918.
Ni~ manj pomembno ni monografsko zgodovinsko delo o Izoli, ki je pri Zalo‘bi Lipa
iz{lo leta 1987. O njem je prof. dr. Vasilj Melik zapisal, da je zgodovinska kontinuiteta,
kakor jo pozna le malo na{ih mest, avtorju omogo~ila, da je v svoj oris zajel tako mesto kot
okolico v vsej njuni narodnostni in socialni dvojnosti in povezavi. Knjiga je pisana po
virih, ki jih je avtor dolga leta skrbno zbiral v doma~ih in tujih arhivih, to pa ji daje {e
posebno vrednost, saj je opremljena z vsem znanstvenim aparatom. Dr. Ferdo Gestrin pa je
poudaril, da je pomen tega obse‘nega dela ‘e zgolj v tem, da je z njim to zanimivo in lepo
obalno mesto pravzaprav prvi~ dobilo celostni opis svoje zgodovine, ki zaobjema vse bi-
stvene sestavine razvoja mesta ter ‘ivljenja njegovega prebivalstva. Avtor je znal povezati v
sintezo  mnoge podrobnosti iz vsakdanjega ‘ivljenja in pripraviti besedilo, ki ima vso
znanstveno te‘o, a je hkrati blizu vsakemu bralcu.
Ob tem pa se je prof. Janez Kramar posve~al tudi starej{i zgodovini Slovenske Istre; med
drugim je pripravil kraj{i zapis o zgodovini Kopra (Jadranski koledar, 1969), o zdravstveni
slu‘bi v Kopru pod Benetkami (Zdravstveni vestnik, 1971) in o Slovenski Istri pod Napoleo-
nom (Vodi~ Pokrajinskega muzeja Koper, 1973). Poleg tega je za Krajevni leksikon Slove-
nije I (1968) pripravil okrog 40 prispevkov, najve~ za ob~ino Koper.
Kljub visokim letom je {e nadalje ostajal dejaven in privr‘en zgodovinski stroki. Leta
1989 je postal ~lan Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko, v njem vsa leta aktivno
deloval in podpiral dru{tvena prizadevanja, da bi zgodovinski stroki tako v o‘jem prostoru
Slovenske Istre kakor v {ir{em nacionalnem prostoru zagotovil tisto mesto med humanisti~-
nimi strokami, ki ji nedvomno pripada.
Ob kraj{ih sestavkih, kot npr. Ribja industrija v Izoli v letih od 1945 do 1954 (Annales,
1992), se je lotil predvsem dopolnjevanja in urejanja gradiva za II. del obse‘ne monografije
o Izoli z delovnim naslovom »Izola. Zgodovina ob~ine od 1. maja 1945 do ustanovitve
Republike Slovenije 25. junija 1991«, hkrati pa je  pripravljal obse‘no delo »Primorski in
istrski ‘elezni~arji 1857–1947«. @al je spomladi leta 2002 do~akal le {e natis, ne pa ve~
predstavitve tega dela, monografsko delo o zgodovini Izole po drugi svetovni vojni v za-
lo‘ni{tvu ZRS Koper in Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko pa izide postumno v
jeseni 2002.
Ob tako obse‘enem, dragocenem in pomembnem ‘ivljenjskem opusu je prof. Janez Kramar
do‘ivel priznanje in oddol‘itev javnosti: ob~ine Koper, Izola in Piran so mu leta 1999 podelile
Kocjan~i~evo nagrado, ki jo podeljujejo za posebne dose‘ke pri oblikovanju, raziskovanju in
ohranjanju kulturne identitete Slovenske Istre. Po Sre~ku Vilharju in dr. Miroslavu Pahorju z
Janezom Kramarjem odhaja tista generacija, ki je v Slovenski Istri polagala temelje slovenske-
mu zgodovinopisju. Ustvaril je  bogat in dragocen opus ter obse‘no delo, s katerim  bo za
zmerom zapisan v anale primorskega zgodovinopisja in muzealstva.
Salvator @itko