GDK: 911 
Razmišljanje o vklj~čevanju prostorskega 
(krajinskega) vidika v območno gozdnogospodarsko 
načrtovanje 
Janez POGAČNIK* 
Izvleček 
Pogačnik, J.: Razmišljanje o vključevanju pro-
storskega (krajinskega) vidika v območno gozd-
nogospodarsko načrtovanje. Gozdarski vestnik, 
št. 3/1990. V slovenščini s povzetkom v anglešči· 
ni, cit. lit. 14. 
Avtor opredeli strokovne osnove, ki naj bi 
služile gozdarstvu za vključevanje v urejanje in 
planiranje prostora. V ta namen podaja metodolo-
gijo za ovrednotenje gozdnatega prostora za 
raven območja, kar bi omogočilo aktivno varstvo 
gozdov na republiški in občinski ravni. 
Podaja tudi usmeritev za razvoj gozdov in 
krepitev izjemno poudarjenih splošno koristnih 
vlog gozdov. 
1. UVOD 
Gozdovi pridobivajo pomen zaradi več­
namenske vloge, ki jo spodbuja družbeni 
razvoj. Ker potrebe po splošnokoristnih 
funkcijah gozdov naraščajo različno, zahte-
vajo gozdovi ločeno obravnavo po pomenu 
in namenu in tudi prilagojeno gozdno go-
spodarjenje na osnovi ovrednotenja funkcij 
gozdov v prostoru. Hkrati se moramo in 
moremo s konkretnim strokovnim delova-
njem aktivneje vključevati v sistem družbe-
nega planiranja in tako z drugimi porabniki 
prostora uveljaviti usklajen razvoj gozdov. 
Čeprav znanje o vlogi in pomenu splošno 
koristnih funkcij gozda zaradi njihove na-
rave ne omogoča enakovredno kvantifici-
rano obdelati stanja, analize in sinteze, kot 
je uveljavljeno za lesnoproizvodno funkcijo, 
moramo doseženo stopnjo vedenja le vklju-
čiti, tako da bi uveljavili enotnejša strokovna 
stališča pri usklajevanju različnih interesov 
v prostoru. V ta namen moramo uporabiti 
*Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje 
gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši-
čeva 38, YU. 
Synopsis 
Pogačnik, J.: Reflections on the lntegrating of 
Space (Environmental) Aspect into the Regional 
Forest Managing Planning. Gozdarski vestnik, 
No. 3/1990. ln Slovene with a summary in English, 
lit. quot 14. 
The author defines professional bases which 
should enable forestry to participate in space 
arranging and planning. For this purpose, the 
evaluation methodology of forest space as re· 
gards the strategic level of the region is presen-
ted, which would enable active forest protection 
at the level of republic an commune. 
The orientation concerning forest development 
and the strengthening of extremely emphasized 
forest functions of general benefit are also presen-
ted. 
obstoječa strokovna gradiva, dodati neka-
tere strokovne dopolnitve in tehnična navo-
dila ter poučiti strokovne delavce, da se to 
področje pri območnem načrtovanju vključi 
v sistem. 
Pri razmišljanju bomo obdelali problema-
tiko, podali metodo dela in opozorili na 
vsebino, ki jo ima gozdarstvo za strokovno 
podlago pri vključevanju v urejanje in plani-
ranje prostora. Pri teh obdelavah je predla-
gan postopek ovrednotenja gozdnatega 
prostora, ki naj bi strokovno predstavil pred-
nostna območja za gozdarstvo, kje so nas-
protja in kako jih je treba enotneje reševati. 
Na osnovi ovrednotenega gozdnega pro-
stora morajo nato načrti določiti strategijo 
in usmeritev za krepitev in razvoj splošno-
koristnih funkcij gozdov. 
Tako bomo v ovrednotenje gozdnatega 
prostora vključili okvirno vrednotenje funkcij 
gozdov, kar bomo dopolnili z doslednejšimi 
merili v gospodarski enoti (dejansko vred-
notenje) oziroma s podrobnim ovrednote-
n jem prostora za potrebe izvedbenih pro-
storskih dokumentov. 
G. V. 3/90 113 
2. OPREDELITEV PROBLEMATIKE 
Urejanje in načrtovanje rabe prostora je 
sredstvo za usklajevanje in uravnavanje 
vseh odnosov med naravo in družbo. Goz-
dovi spadajo med tiste razvojne dejavnike 
ki služijo hkrati kot eden redkih obnovljivih 
naravnih virov za proizvodnjo in so nepo-
grešljiv sestavni del okolja. 
Gospodarjenje z gozdovi temelji na na-
čelu trajnosti vseh funkCij gozdov. Da bi 
uveljavili večnamenski gozd, so v gozdno-
gospodarske cilje vključeni: cilji proizvodne 
n~~ave, okofj~tvorni cilji in kulturno pogojeni 
cilJI. Gozdovi kot dobrina splošnega po-
mena so predmet načrtovanja pod poseb-
nimi pogoji, ki jih določa zakon o urejanju 
prostora. V ta namen morajo biti pravilno 
ovrednoteni že v strokovnih podlagah za 
pripravo planov, v procesu načrtovanja pa 
varovani, le izjemoma uporabljeni za druge 
namene. 
Za uveljavljanje in usmerjanje dinamičnih 
procesov v skladu z večnamensko vlogo 
gozdov in gozdarstva v družbi in prostoru 
moramo v gozdnogospodarske načrte ob-
~očij vključiti strokovne podlage za ureja-
nJe gozdov in načrtovanja gozdarstva v 
prostoru na republiški in občinski ravni. 
Zato je treba ovrednotiti gozdnate prostore, 
kar naj bi služilo za strateške opredelitve 
razvoja gozdarstva in vključevanja vloge in 
pomena gozdov za urejanje prostora. 
Za tako ovrednotenje gozdnatega pro-
stora naj bi opravili: 
inventarizacijo izraženih in strokovno 
ugotovljenih potreb po gozdnih funkcijah; 
- vrednotenje gozdnih funkcij, ki bi omo-
gočilo izločitev gozdov posebnega pome-
na; 
- pripravo strokovnih podlag za območje 
gozdov, območje varovalnih gozdov ob-
močje gozdov s posebnim namena~ in 
vplivnega območja gozdov; 
- strokovni predlog prednostnega ob-
močja za gozdarstvo; 
- ugotovitev konfliktov (obstoječe škod-
ljive obremenitve gozdov, načrtovani veliki 
posegi1 v gozdni prostor); 
. - predl.og izhodišč za reševanje nasprotij 
1n u~mentev za usklajevanje razvoja ter 
krepitev vseh, zlasti pa izjemno poudarjen ih 
splošnokoristnih funkcij. 
114 G. V. 3190 
Tako ovrednotenje gozdov v prostoru bi 
služilo za: 
- ustreznejše obdelavo gozdnogospo-
darskih ciljev, pomoč pri oblikovanju gospo-
darskih razredov in prilagojene usmeritve 
za gospodarjenje na območjih, kjer so po-
udarjene splošno koristne funkcije; 
- enotnejše obravnavanje prostorske 
problematike po območjih in s tem uveljav-
ljanje stroke pri urejanju prostora; 
- neposredno vključevanje gozdarstva 
pri oblikovanju in negi krajine ter uravnava-
nje biološkega ravnotežja. 
3. METODE DELA 
V skladu s sprejetimi »Stališči in smerni-
cami o temeljnih nalogah gozdarstva pri 
prostorskem planiranju« (13), ki jih je spre-
jela SlS za gozdarstvo SRS, bomo uporabili 
dosedanje domače in tuje izkušnje. Pri tem 
se ne bomo poglabljali v teoretična izho-
dišča in sistematična navajanja osnovnih 
razlag ali že uporabljenih različnih metod. 
~avedli bomo le nekatere pomembnejše 
v1re, na osnovi katerih je mogoče razložiti 
vsebino, uporabo meril in tehniko dela za 
pripravo strokovnih podlag. Kljub številnim 
odprtim vprašanjem, je posebna delovna 
skupina v ZR Nemčiji že I. 1974 pripravila: 
- navodila za gozdarsko okvirno planira-
nje (12) in 
- navodila za kartiranje gozdnih funkcij 
(14) kot pripomoček gozdarstvu za vključe­
vanje v prostorsko načrtovanje, nego kra-
jine in naravovarstvo. 
Za potrebe načrtovanja na republiški 
ravni je nastala študija o vrednotenju gozd-
nega prostora v SR Sloveniji po varovalnem 
in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi 
naravnih razmer (Košir, 1976). Vrednotenje 
temelji na proučevanju in kartiranju gozdnih 
združb. V prispevku »Problematika valori-
zacije funkcij gozdnega prostora« (Anko, 
• 
1 Pojem ve!iki, zahtevni posegi v prostor ra-
bimo za ozna.cevanje posegov, ki so pomembni 
za vso r~pu.bllko s stališča urejanja prostora. To 
so poseg1, k1 neposredno ali s svojimi prostorskimi 
in ~~kološkimi vplivi posegajo na območje več 
ob~ln, kako~vt~di pos~gi •. ki.~majo lahko negativne 
vpli'":e na vbhZnjO ~k~hCO ln jih zaradi tega nobeno 
ok?IJe noe~ sp_reJetl prostovoljno (Premzl, s. Sed-
larJevo srecanJe, 1987). 
1978) so združena spoznanja omenjenih 
del, obogatena še z nekaterimi viri in z 
določili takrat veljavne zakonodaje s pod-
ročja gozdov, vode in naravne ter kulturne 
dediščine. Seminarsko gradivo »Problema-
tika vnašanja tujkov v gozdni prostor (BF, 
1987) daje opredelitev posegov v gozd in 
pregled pomembnejše zakonodaje s tega 
področja. Analizira število, vrsto in obseg 
posegov v gozdni prostor od l. 1981-85 v 
Sloveniji in daje kratek pregled domače in 
tuje literature s tega področja. Objavljen je 
tudi že pregled večnivojskega načrtovanja 
in nakazana povezava s krajinskim načrto­
vanjem in družbenim planiranjem (Pogač­
nik, 1988). V neobjavljenenem gradivu so 
opisane zadeve in posebne naloge gaz-
darja pri negi krajine na osnovi dosedanjih 
izkušenj s področja urejanja prostora {Po-
gačnik, 1986). 
Obsežnejša strokovna dela so zbrana še 
v zborniku seminarja »Varovalnost gozdov 
v Sloveniji« (8), v zborniku seminarja 
))Estetska funkcija gozdov« {9), v zborniku 
seminarja »Učne poti« (19) in v zborniku 
seminarja o dediščinsko-varstveni funkciji 
{14); oblikovani in opisani so sistem ter 
faze načrtovanja gozdne rekreacije (Pogač­
nik. 1989). Na seminarju v Topolšici (1989) 
si bili podani osnovni pojmi in faze okvir-
nega ovrednotenja funkcij gozdov za ob-
močje in gospodarsko enoto. Iz vseh teh 
gradiv bi v tej fazi izdelave območnega 
načrta morali vključiti prostorsko problema-
tiko kot sestavni del pri opisu in analizi 
stanja v območju, pri opredeljevanju ciljev 
in določanju usmeritev razvoja tako, da bi 
delno priredili obstoječe podatke in odgovo-
rili na osnovna vprašanja: 
- kako ugotoviti primernost (pomemb-
nost) gozdnih površin; 
- kako ugotoviti občutljivost {ranljivost) 
gozdnih funkcij; 
kako uravnavati ustrezen razvoj in kre-
pitev vseh funkcij. 
Tako bi tudi pridobili strokovne podlage 
za prostorske načrte na republiški in občin­
ski ravni. 
V ta namen bi: 
- opravili okvirno vrednotenje za lesno-
proizvodno funkcijo, prehrambeno funkcijo 
za divjad in varovalno funkcijo že z raz-
vrščanjem izraženosti posamezne funkcije 
po vnaprej določenih kriterijih za vsa ob-
močja; 
- za vse druge okoljetvorne funkcije goz-
dov bi skušali določiti le območja izjemno 
(nadpovprečno) poudarjena posamezne 
funkcije, in sicer v dveh stopnjah: 
1. funkcija določa sistem gospodarjenja 
in 
2. funkcija vpliva na gospodarjenje; 
- pri kulturno pogojenih funkcijah goz-
dov bi ostali na stopnji inventarizacije izra-
ženih družbenih ali strokovnih potreb. Iz-
jema pri tem bi lahko bila rekreacijska 
funkcija gozdov, saj bi za določena ožja 
območja v nekaterih gozdnogospodarskih 
območjih že morali ovrednotiti tudi rekrea-
cijske možnosti. 
Po enotnih usmeritvah in na kartah z 
enako podrobnostjo (reambulirane fotograf-
ske karte M 1 : 25000) prikažemo vse kate-
gorije gozdov (sinteza opravljene inventari-
zacije in vrednotenja funkcij) glede primer-
nosti ali ranljivosti gozdnih površin in na ta 
način pokažemo na obstoječe ali možne 
konflikte v prostoru ter podamo usmeritev 
za usklajen razvoj vseh funkcij v prostoru. 
4. STROKOVNE OSNOVE 
GOZDARSTVA ZA VKLJUČEVANJE 
V UREJANJE IN PLANIRANJE 
PROSTORA 
Območni gozdnogospodarski načrt je ne-
posredna strokovna podlaga za dolgoročne 
družbene plane na republiški in občinski 
ravni pri usklajevanju različnih interesov v 
procesu planiranja. Zato mora območni 
načrt dati optimalno osnovo za razvoj goz-
dov in gozdarstva, hkrati pa tudi v vse 
strokovne osnove, ki bodo pomagale v 
procesu družbenega in prostorskega plani-
ranja ustrezno vključiti vlogo in pomen go-
zdov v prostoru. Za prostorsko načrtovanje 
in planiranje je treba poleg opisnega dela 
o stanju gozdov, ciljnih usmeritvah (glej vir 
13) tudi za kartografski del pripraviti: 
1 . na republiški ravni~ 
- seznam gozdov posebnega pomena, 
in to v obliki predloga območja gozdov, v 
katerem so izločeni: trajno varovalni goz-
dovi (varovalni gozdovi 1) in gozdovi s 
posebnim namenom (republiškega pomeN 
na1); 
G. V. 3190 115 
- prikaz poškodovanosti zaradi imisij po 
gozdno gospodarskih območjih z izločitvijo 
ožjih območij (večji kompleksi), kjer so 
gozdovi uničeni ali tako poškodovani, da 
so uničene ali ogrožene tudi njihove sploš-
nokoristne funkcije; 
- predlog območij večjih komplesov de-
gradiranih gozdov {Kras in degradirani goz-
dovi v večjih kompleksih, npr. večji od 
1 O ha); 
2. na občinski ravni: 
- predlog območij trajno varovalnih gaz~ 
dov (varovalni gozdovi 1); 
- predlog območij, kjer je vsestransko 
poudarjena varovalna funkcija gozdov (va-
rovalni gozdovi 11); 
- predlog območij gozdov s posebnim 
namenom; 
- predlog območij, kjer bi bile splošnoko-
ristne funkcije najmanj prizadete s pose-
gom v gozdni prostor (najnižja stopnja ran~ 
ljivosti gozdnega prostora); 
- seznam območij s površinami v zara-
ščanju s predlogom za razmejitev med 
gozdnimi in kmetijskimi površinami; 
- predlog območij, kjer je treba izdelati 
podrobnejše ovrednotenje gozdnega pro-
stora; 
- predlog območij, kjer so gozdovi ogro-
ženi ali propadajo; 
. predlog območij za premene degradi-
ramh gozdov (degradirani gozdovi, primerni 
za premene); 
- predlog idejnih tras za odpiranje goz-
dov z gozdnimi cestami; 
-u.strokovni predlog prednostnega ob-
mocJa za gozdarstvo; 
- predlog vplivnih območij, ki jih je treba 
vzdrževati zaradi funkcionalne navezanosti 
na gozd (območja, ki se ne smejo zarasli 
ali območja nad gozdno mejo). 
5. OVREDNOTENJE GOZDNATEGA 
PROSTORA 
. Ovrednotenje gozdnatega prostora opra-
VImo na osnovi inventarizacije izraženih in 
strokovno določenih potreb po gozdnih 
1 Republiški pomen naj bi dali tistim gozdovom 
posebnega pomena, ki so pomembni za vso 
re~~blik? in J:raviloma segajo na ozemlje več 
ob9~n ah siUZIJO za namene in za potrebe zunaj 
obcrne. 
116 G. V. 3190 
funkcijah in okvirnega vrednotenja funkcij 
gozdov. Okvirno vrednotenje bo v tem času 
pri nekaterih funkcijah ostalo le pri oceni 
opravljene inventarizacije, medtem ko · 
bomo pri določenih funkcijah opravili vred-
notenje z merili na osnovi naravnih dejavni-
kov ali tudi družbenoekonomskih pogojev 
in tehničnih možnosti. Tako bi na ta način 
pri ovrednoten ju lahko ugotovili: 
- primernost ali pomembnost določene 
površine; 
:-: občutljivost ali ranljivost določene po-
vrslne; 
- medsebojno soočenje primernosti in 
ranljivosti ter pripravili strokovni predlog za 
prednostno območje za gozdarstvo, ki bi 
vključeval tudi območja sočasne rabe gozd-
nega prostora. 
5.1 lnventarizacija izraženih 
in strokovno določenih potreb 
po gozdnih funkcijah 
lnventarizacijo izraženih in strokovno do-
ločenih potreb po splošno koristnih funkcijah 
nam omogočajo: 
- analiza dosedanjih posegov in obre-
menitev v gozdni prostor; 
- pregled sprejetih dolgoročnih družbe-
nih planov političnih skupnosti (občin in 
SRS); 
- pregled strokovnih gradiv vseh dejav-
nosti, ki se navezujejo na gozdni prostor. 
Tako lahko povzamemo iz dolgoročnih 
planov potrebe za območja nekaterih oko-
ljetvornih funkcij (npr.: zaščitena ožja in 
širša območja vodnih virov -območje vod-
nega izvira ali podtalnice, varovalni pasovi 
plazišč, erozijskih območij ali snežnih pla-
zov ipd.), prav tako so iz teh dokumentov 
razvidni predvidena sočasna raba za na-
mene turizma in rekreacije (npr. rekreacij-
sko-turistično območje, zeleni pasovi mest) 
in varovana in zavarovana območja na-
ravne in kulturne dediščine. Predvideno je 
varovanje infrastrukture (npr. ob letališčih, 
železnicah, avtocestah) ali pomembnih 
objektov (npr. za vojaške namene). Iz plan-
skih dokumentov je tudi razvidno, kje so 
predvideni večji posegi za druge rabe pro-
stora in kakšno vrsto prostorskih dokumen-
tov je treba pripraviti za posamezna območ­
ja. Iz prostorskih dokumentov je treba oce-
niti, kako je predvideno varstvo gozdov v 
okviru varstva okolja in politike varstva 
gozdnih površin. Sestavni del teh ocen je 
tudi analiza dosedanjih posegov in obreme-
nitev v gozdni prostor. 
Strokovno so zahteve in potrebe po 
goz.dnih funkcijah določene: v gozdnogo-
spodarskih načrtih gospodarskih enot ozi-
roma drugih strokovnih gradivih vseh dejav-
nosti, ki so vezane na gozdni prostor (kme-
tijstvo, vodno gospodarstvo, turizem, nara-
vovarstvo, rudarstvo, lovstvo), v strokovnih 
študijah za dolgoročni razvoj Slovenije in 
podobno. 
5.2 Okvirno vrednotenje funkcij gozdov 
Navedli bomo praktično že preskušena 
merila in metode dela za kartiranje posa-
meznih funkcij tako, da bi bilo to mogoče 
dopolnjevati in razgrajevati pri podrobnej-
šem vrednotenju funkcij na ravni gospodar-
ske enote ali pri izdelavi posebnih strokov-
nih podlag za prostorske izvedbene akte. 
Pri tem izhajamo iz predpostavke, da je 
današnje znanje o funkcijah gozdov še 
pomanjkljivo. Zato naj bi bila uporabljena 
merila pri vrednotenju izziv za raziskovalno 
delo v prihodnje, hkrati pa razumljiva in 
sprejemljiva osnova pri reševanju prostor-
ske problematike v tekočem obdobju. Na 
osnovi meril okvirno ovrednotimo funkcije 
na kartah kot strokovno gradivo za dokon-
čno sintezo (končni izdelek je karta izjemno 
poudarjenih splošno koristnih funkcij goz-
dov). 
5.2. 1 . Predlog meril za posamezne goz-
dne funkcije 
5.2.1.1. Proizvodne funkcije 
Za ovrednotenje lesnoproizvodne funk-
cije gozdov uporabljamo že znano meto-
dologijo (Košir 1978) tako, da: 
- združimo po dve kategoriji od osmih 
opisanih kategorij gozdov; 
- navedene kategorije gozdov ustrez-
neje razdelimo tako, da upoštevamo kot 
dopolnilno merilo k združbi še stanje goz-
dov ali nove oblike ovrednotenja rastiščne 
sposobnosti (site indeks); 
- upoštevamo tudi velikost strnjene 
gozdne površine. 
Stanje gozdov upoštevamo le v primeru, 
če imamo degradirane gozdove. Vse te 
površine razvrstimo glede na združbo (ra-
stišče) za eno kategorijo nižje. 
Velikost strnjene površine upoštevamo 
tako: 
- da vse manjše površine (pod 1 O ha), 
ki niso v strnjenih gozdnih površinah in 
nimajo značaja gozdnega sestoja, uvrstimo 
za eno kategorijo nižje, 
- da vse površine med strnjenimi gozdo-
vi, ki so manjše od 5 ha (po lokalni presoji), 
združimo v tisto kateQoriio, v katero so 
uvrščeni sosednji gozdovi. 
Tako razmejimo primernost (pomemb-
nost) lesnoproizvodne funkcije v štiri stop-
nje: 
- zelo pomembni gozdovi, 
- pomembni gozdovi, 
- delno pomembni gozdovi, 
- nepomembni gozdovi. 
Pri vrednotenju prehrambene funkcije 
gozdov praviloma evidentiramo površine, 
kjer ta funkcija določa sistem gospodarjenja 
in ki predstavljajo prednostne površine za 
divjad (npr. obore za gojenje divjadi, ogra-
jena prezimovališča za jelenjad oziroma 
širše preseke pod daljnovodi, ki so z dogo-
vorom določene za prednostne površine za 
divjad). To so površine z izjemno poudar-
jeno prehranjevalno oziroma zoocenološko 
funkcijo l. stopnje. 
Na vseh območjih rajonizirane jelenjadi 
(pa tudi zaradi druge parkljaste divjadi) pa 
bi morali ovrednotiti prehrambeno kapaci-
teto gozdov (npr. na osnovi gozdnih združb, 
razvojnih faz in stanja podmladka). Na 
vsem območju je treba tudi določiti površi-
ne, kjer se divjad zadržuje v neugodnih 
prehrambenih obdobjih (zimovališča) in ob-
močja (miru) za redke varovane ali ogro-
žene živalske vrste. Vse te površine naj bi 
bile kartirane kot površine z izjemno pou-
darjeno prehranjevalno oz. zoocenološko 
funkcijo 11. stopnje. Na teh površinah divjad 
Opomba: Opisana dopolnilna merila (stanje in 
velikost gozdne površine) bi kazalo z večjo do-
slednostjo ali tudi podrobnostjo ali natančnostjo 
(site indeks) upoštevati pri razmejitvi kategorij 
pomembnih gozdov in delno pomembnih gozdov, 
če bomo želeli dobiti predlog območij, kjer bi bila 
s posegom v gozd najmanj prizadeta lesnopro-
izvodna funkcija oziroma pri določanju prednost-
nega območja za gozdarstvo. V l. kategoriji go-
zdov vključimo tudi vse semenske sestoje, ne 
glede na rastlinsko združbo. 
G. V. 3/90 117 
vpliva na gospodarjenje in jo je treba z 
večjo težo upoštevati pri oblikovanju gozd-
nogospodarskega in tudi dolgoročnega 
gozdnogojitvenega cilja. 
Druge gozdne proizvode, ki so vezani na 
določena območja in jih je treba upoštevati 
pri usmerjanju gospodarjenja, evidentiramo 
po presoji ali skušamo določiti merila (npr. 
gozdno združbo, stanje sestaja). 
5.2.1.2. Okoljetvorne funkcije 
Varovalno funkcijo gozdov vrednotimo 
na osnovi znane metodologije (Košir 1978) 
tako, da upoštevamo naslednja dodatna 
merila: gozdno mejo, strmino, odprta ža-
rišča erozije, stalne snežne plazove ali 
robove gozdov, kjer so nevarni bočni vetro-
vi. 
Tako določimo: 
- površine, ki imajo izjemno poudarjeno 
varovalno funkcijo; 
- površine z vsestransko poudarjeno va-
rovalno funkcijo; 
- površine s pomembno varovalno funk-
cijo; 
- površine, kjer je varovalna funkcija 
najmanj ranljiva (le delno pomembna). 
Površine z izjemno poudarjeno varovalno 
funkcijo l. stopnje so: 
- vse površine, ki so po metodologiji 
(Košir 1978) uvrščene v l. in 111. kategorijo 
gozda po varovalnem pomenu; 
- ruševje nad gozdno mejo; 
- minimalni pas (10D-200 m) pod na-
ravno ali antropogeno gozdno mejo ne 
glede na karti rano gozdno združbo; 
- površine IL kategorije gozdov po varo-
valnem pomenu najbolj občutljivih gozdnih 
združb te kategorije, ki so lokalno določene 
s fitocenološkim kartiranjem; 
- minimalni pas gozdov (5D-1 OO m) ob 
erozijskih žariščih na območju proženja in 
izteka stalnih snežnih plazov ter ob robovih, 
kjer so nevarni bočni vetrovi. 
Med površine z vsestransko poudarjeno 
varovalno funkcijo gozdov ali površine z 
izjemno poudarjeno varovalno funkcijo Il. 
stopnje vključujemo: 
- vse površine IL kategorije gozdov po 
varovalnem pomenu; 
- vse površine na zelo strmih pobočjih, 
ki so večje od 1 O ha, se pravi za območje 
pripravimo seznam subasociacij, ki so ve-
118 G. V. 3/90 
zane na zelo strma pobočja in so zelo 
občutljiva. 
Vse druge površine lahko razmejimo po 
metodologiji (Košir 1978). Pomembno varo-
valno funkcijo imajo površine IV. in V. 
kategorije gozdov po lesnoproizvodnem po-
menu. Delno pomembna varovalna funkcija 
pa je pri VI. in VIL kategoriji gozdov po 
varovalnem pomenu. Praviloma pomemb-
ne in deloma pomembne varovalne goz-
dove ne beležimo. Razmejitev rabimo le 
lokalno, kjer pričakujemo posege v gozd, 
da bi ugotovili najmanj ranljive površine. 
Ožja območja vodnih izvirov ali virov podtal-
nice ter vodnih zajetij v gozdu določimo kot 
gozdove, kjer je izredno poudarjena hidro-
loška funkcija l. stopnje. Iz dolgoročnih 
planov ali vodnogospodarskih osnov po 
presoji zaokrožimo ožjo gravitacijo. 
Širša območja vodnih izvirov ali virov 
podtalnice ter vodnih zajetij v zaokroženi 
gravitaciji so gozdovi z izjemno poudarjeno 
hidrološko funkcijo 11. stopnje. 
Regionalni ali lokalni značaj klimatske 
funkcije gozdov se določi na podlagi smeri 
stalnih močnih vetrov, reliefa in velikosti 
naselja ali drugih objektov. Vloga in pomen 
se v marsičem prekrivata z zdravstveno 
higiensko funkcijo, zato bo le izjemoma 
mogoče postaviti merila, da bi opredelili 
izjemno poudarjeno klimatsko funkcijo (npr. 
pas gozda 20D-300 m ob gozdnem robu 
nevarnih vetrov). 
Merila, ki naj bi omogočala presoditi po-
membnost higiensko zdravstvene funk-
cije gozdov, so: vrsta emitenta, jakost 
emitiranja oziroma stanje čistilnih naprav. 
oddaljenost gozda od emitenta. jakost in 
smer vetra ter relief. Izjemen pomen (1. 
stopnje) ima ta funkcija tam, kjer so v 
gozdu že vidne poškodbe in so praktično 
vse funkcije ogrožene ali uničene. To so 
hkrati območja za sanacijo. 
Izjemna zaščitna funkcija gozdov se 
določi v pasu gozdov, ki so oddaljeni od 
določenega objekta ali infrastrukture in so 
praviloma jasno opredeljeni ali jih zahtevajo 
koristniki objektov. S to funkcijo bi okvirno 
ocenili izjemno poudarjeno funkcijo l. in 11. 
stopnje, in to: 
- pas gozdov okoli letališč (npr. 400 do 
600m); 
- pas gozdov okoli avtocest (npr. 1 OO do 
200 m), železnic, naselij ali drugih posa-
meznih objektov na območju večjih poboč­
nih strmin ali močnejših stalnih vetrov; 
- gozdni pasovi ali ostanki gozdov ob 
območju l. kmetijskega območja ali v njem. 
5.2. 1 .3. Kulturno pogojene funkcije 
Turistično rekreacijsko funkcijo goz-
dov lahko določimo: 
- na podlagi izdelanega sistema ovred-
notenj in izbranih meril {Pogačnik 1989), in 
to za vse ožje površine v območju, kjer so 
že izražene ali strokovno določene potrebe 
z obiskom v gozdu več kot 2 prebivalcev 
na 1 ha na dan (npr. zeleni pasovi mest 
Ljubljane, Maribora, območja rekreativno 
turističnih centrov za poletni in zimski turi-
zem ali območja znanih izletišč v gozdovih 
ob koncu tedna); 
- na podlagi empiričnih meril, in sicer: 
• za gozdove za dnevno rekreacijo v 
radiusu 30 minut peš hoje od vseh naselij, 
ki imajo nad 5000 prebivalcev; 
• za gozdove okoli izletišč, rekreativno 
turističnih centrov, počitniških naselij in po-
dobnega, kadar imajo le-ti v svoji bližini 
naprave ali potovalna cilje za rekreacijo, 
tako da je od roba zadnjih naprav vključen 
viden pas (1 00-300 m) gozda glede na 
reliefne razmere ali možne zunanje vplive. 
Pri okvirnem vrednotenju funkcij ni mo-
goče razmejiti l. in Il. stopnje, pač pa je to 
mogoče pri podrobnejšem oz. pri izdelavi 
posebnega načrta za rekreacijo. 
Poučno funkcijo gozdov z izjemno po-
udarjeno Il. stopnjo namenimo gozdovom 
v ožjih vidnih območjih učnih objektov (npr. 
gozdnih učnih poti), in to okoli 1OOm, odvi-
sno od reliefa in stanja sestaja. 
Kot gozdove z izjemno poudarjeno razi-
skovalno funkcijo l. stopnje določimo po-
vršine gozdnih rezervatov. Z 11. stopnjo pa 
določimo površine raziskovalnih objektov. 
Površina z dediščinsko varovalno 
funkcijo je izjemno poudarjena s l. stopnjo 
na površinah: 
- osrednje cone Triglavskega narod-
nega parka, 
naravnih rezervatov, 
- spominskih območij l. stopnje (v 
gozdu), 
- ožjih območij naravnih in kulturnih spo-
menikov l. kategorije {pas širine okoli 50 m); 
z 11. stopnjo pa na površinah: 
- območja zunanje cone Triglavskega 
narodnega parka, 
- območja krajinskih parkov, 
- spominskega območja ali območja na-
ravnih in kulturnih spomenikov 11. stopnje, 
- varovalnega ali zaščitnega območja 
biotopa ogrožene živalske ali rastlinske 
vrste. 
Ljudsko obrambna funkcija gozdov je 
pomembna za vse gozdove. Izjemno pou-
darjeno funkcijo l. stopnje bi lahko določili 
v gozdovih, ki služijo za vojaške namene, 
Il. stopnje pa v ožjih območjih strelišč. 
Določanje estetske funkcije gozdov je 
subjektivno. Funkcija se tesno navezuje na 
rekreacijsko, poučno in spomeniškovar-
stveno funkcijo; te se tudi delno prekrivajo. 
Zato bi morali za okvirno ovrednotenje 
določiti le merila, na podlagi katerih dajejo 
gozdovi v ožjem območju značilno krajinsko 
podobo. To so npr. značilni logi ali območja 
z ostanki naravne vegetacije (kjer je gozd-
natost pod 30%) v obliki otokov ali pasov, 
ki nimajo značaja sestojev, posamezna 
značilna drevesa ali skupine dreves, žive 
meje naravne drevesne ali grmovne vege-
tacije, kakor tudi večja pobočja ali ožje 
doline, ki jim daje vrsta gozdnih sestojev 
enkratno podobo. 
5.2.2. Kartiranje funkcij gozdov 
Vrednotenje funkcij gozdov opravimo na 
reambuliranih topografskih kartah M 1 : 
25.000. Na teh kartah so vidna vsa uporab-
ljena merila ali viri podatkov in jih hranimo 
kot strokovno dokumentacijsko gradivo pri 
območnem načrtu. Na karto funkcij v merilu 
1 : 50.000 do merila 1 : 75.000 prenesemo 
le izjemno poudarjena funkcije, ločeno na 
dve stopnji (1, 11) oziroma združeni obe 
stopnji (1 + 11), kjer pri vrednotenju nismo 
uspeli ločeno obravnavati obe stopnji. Us-
trezno izbrana legenda za posamezne fun-
kcije in obe stopnji pomembnosti daje dobro 
preglednost o pomembnosti funkcij v pro-
storu. Z generalizacijo podatkov na karti 
funkcij upoštevamo strateško raven načrto­
vanja tako, da je poudarjen spoznavni vidik 
karte. 
G. V. 3/90 119 
5.3. Priprava strokovnih podlag 
5.3.1. Območje gozdov in strokovni 
predlog za razvoj gozdov v prostoru 
Območje gozdov je določeno v gozdno-
gospodarskih načrtih {popis) in je usklajeno 
(praviloma) z dolgoročnim planom občin. 
Zato je treba pripraviti strokovni predlog, ki 
zajema: 
- vse gozdne površine po gozdnogospo-
darskih načrtih enot. ki imajo vključeno tudi 
ruševje in nesporno jasno razmejitev med 
gozdom in negozdno površino; 
- dopolnitev območja gozdov s površi-
nami ruševja, ki so praviloma izpuščene 
tudi pri popisu gozdov; 
določitev območja zaraščanje; 
- strokovni predlog za razmejitev, kaj bi 
se vključilo v gozdno površino. Težiti bi 
morali k temu, da vključimo v območje 
gozdov vse tiste zaraščajoče površine, ki 
bi lahko prevzele eno ali več izjemno po-
udarjenih splošnokoristnih funkcij gozdov 
ali nadpovprečno pomembno lesnoproi-
zvodno funkcijo, glede na stanje in strukturo 
drevesnih vrst in rastišč. Hkrati pa bi morali 
vztrajati, da ostanejo nezarasle {vzdrževa-
ne) tiste površine, ki prispevajo h kakovosti 
oblikovane krajine, da se z njimi ohranjajo 
ali krepijo nekatere kulturno pogojene funk-
cije ali druge splošnokoristne funkcije {npr. 
rekreacijska, estetska, prehrambena). 
5.3.2. Območje varovalnih gozdov 
in strokovni predlog za uveljavitev 
varovalnosti gozdov 
S stanjem gozdov imamo dano obstoječe 
stanje varovalnih gozdov {razglašeni in ne-
razglašeni). Na podlagi opravljenega vred-
notenja funkcij gozdov predlagamo, da se 
uveljavi enotnejše izločanje varovalnih goz-
dov. Zato pripravimo predlog varovalnih 
gozdov 1 in Il tako, da predstavljajo ta 
območja sintezo opravljenega vrednotenja, 
pri kateri upoštevamo varovalnost gozdov 
v širšem smislu, tj. upoštevamo vse okolje-
tvorne funkcije gozdov. Tako naj bi vključili 
v območje: 
1 . varovalnih gozdov l. stopnje: 
- vse površine z izjemno poudarjeno 
varovalno funkcijo gozdov l. stopnje; 
- površine z izjemno poudarjeno varo-
valno funkcijo 11. stopnje. če so kot enklave 
120 G. V. 3/90 
{pod 1 O ha) med gozdovi, ki imajo izjemno 
poudarjeno varovalno funkcijo l. stopnje; 
2. varovalnih gozdov 11. stopnje: 
- vse površine z izjemno poudarjeno 
varovalno funkcijo II. stopnje; 
- vse površine izjemno poudarjenih oko-
ljetvornih funkcij gozdov l. stopnje. 
5.3.3. Območje gozdov s posebnim 
namenom 
Podobno kot za varovalne gozdove pri-
pravimo tudi enoten strokovni predlog za 
območje gozdov s posebnim namenom, ne 
glede na stanje po načrtih {popis). V stro-
kovni predlog območja gozdov s posebnim 
namenom vključimo: 
- vse gozdove, ki imajo eno ali več 
izjemno poudarjen ih kulturno pogoj enih· 
funkcij l. stopnje; 
- vse površine, ki imajo eno ali več 
izjemno poudarjenih splošnokoristnih funk-
cij (1. in 11. stopnje, ker so stopnje nedeljiva 
za raven območja gozdov s posebnim na-
menom); 
- vse površine, ki imajo dve ali več 
izjemno poudarjenih splošnokoristnih funk-
cij 11. stopnje; 
- strokovni predlog površin, ki bi bile z 
razmejitvijo zaraščajočih površin določene 
za poseben namen. 
5.3.4. Območje lesnoproizvodnih gozdov 
V strokovni predlog območja lesnopro-
izvodnih gozdov vključimo: 
- vse gozdne površine, ki niso vključene 
v strokovni predlog območja varovalnih 
gozdov 1 in 11 niti v območje gozdov s 
posebnim namenom; 
- pripravljeni predlog površin za gozd, ki 
ga strokovno utemeljimo z razmejitvijo po-
vršin v zaraščanju, te naj bi se namenile 
za lesnoproizvodno funkcijo gozdov. 
5.4. Prednostno območje za gozdarstvo 
Na podlagi okvirnega vrednotenja funkcij 
gozdov lahko ugotovimo tiste površine, ki 
so: 
- najbolj primerne ali pomembne za do-
ločeno( -e) funkcijo{ -e); 
- najbolj ranljiva (občutljive?) zaradi po-
segov v gozdni prostor. 
Tako bi morali v strokovni predlog za 
prednostno območje za gozdarstvo vključiti 
vse tiste gozdne površine, kjer bi bila s 
posegom v gozd bistveno prizadeta ena ali 
več splošnokoristnih funkcij. Prav tako pa 
bi morali vključiti vse strnjene gozdne po-
vršine, ki so pomembne za racionalno lesno 
proizvodnjo. To pa pomeni, da bi praktično 
lahko izločili iz tega predloga le površine, 
ki imajo nepomembno ali delno pomembno 
lesnoproizvodno funkcijo in hkrati registri-
rane še nobene izjemno poudarjena sploš-
nokoristne niti ne pomembne varovalne 
funkcije. Pomembno je, da skušamo te 
površine vnaprej ugotoviti na vseh tistih 
območjih, kjer je pričakovano (načrtovano) 
širjenje urbanizacije ali infrastrukture. Na ta 
način bi lahko predčasno usmerjali razvoj 
v prostoru z iskanjem alternativnih rešitev. 
5.5. Ugotavljanje konfliktov 
Nekateri posegi v gozd ali vplivi nanj so 
že povzročili v gozdu škodljive posledice ali 
pa so zaradi njih gozdovi izginili (bili izkrče­
ni). Zato moramo napraviti: 
- analizo posegov v gozdni prostor; 
- ugotoviti in analizirati škodljive posle-
dice vplivov, zaradi katerih je gozd ogrožen 
ali je izginil. 
Tako moramo določiti po obsegu in pro-
storu: 
- območja, kjer so gozdovi ogroženi ali 
v propadanju (ožja imisijska območja)~ ob-
močja, ki so poškodovana od divjadi in 
območja degradiranih gozdov zaradi pre-
teklega gospodarjenja; 
- območja večjih načrtovanih posegov v 
gozdni prostor (na osnovi dolgoročnih pro-
storskih dokumentov, tj. predvideni posegi 
v gozd zaradi stanovanjske gradnje, indu-
strije, infrastrukture itd.) ali pa za sočasno 
rabo. Vsa ta območja so območja konflik-
tov, za katere je treba predvideti, da se 
izdela podrobnejše ovrednotenje prostora, 
ki bi omogočalo iskanje tistih rešitev. s 
katerimi bi bile najmanj prizadete splošno-
koristne funkcije gozdov. 
5.6. Negozdne površine, funkcionalno 
vezane na gozd 
V območju naj bi ugotovili tudi tiste po-
vršine, ki se funkcionalno vežejo na gozd 
in sestavljajo z njimi tudi značilno krajinsko 
podobo ali so pomembne za živalstvo. To 
so npr. površine negozdnih enklav v strnje-
nih gozdnih kompleksih in površine nad 
gozdno mejo ter pašniki v pasu tik pod 
gozdno mejo. 
5.7. Kartiranje strokovnih predlogov 
Vsa predlagana območja je treba vrisati 
na karto M 1 : 25.000 in se generalizirajo 
na posebni gozdarski karti ))Karta izločenih 
območij pri ovrednotenju gozdnatega pro-
stora« v merilih 1 : 50.000 ali 1 :75.000. 
6. USMERITVE ZA RAZVOJ GOZDOV 
IN KREPITEV IZJEMNO POUDARJENIH 
SPLOŠNOKORISTNIH FUNKCIJ 
GOZDOV 
Z ovrednotenjem gozdnega prostora in 
ugotovitvijo konfliktov v gozdnem prostoru 
bodo prikazani izključni problemi v prostoru, 
ki bodo pomagali tudi pri presoji realnosti 
oblikovanih gozdnogospodarskih ciljev in 
pri oblikovanju koncepta razvoja gozdov. 
Za vzdrževanje, predvsem pa za krepitev 
izjemno poudarjenih splošno koristnih funk-
cij, moramo navesti neposredne usmeritve, 
ki jih zahtevajo določene funkcije. zanje 
podati omejitve in določiti tudi, kaj je dopust-
no in pod kakšnimi pogoji. Ker so posamez-
ne funkcije gozdov v različnih medsebojnih 
odnosih, moramo to upoštevati pri določa­
nju gozdnogospodarskih ciljev. Praviloma 
zahteva večina gozdov z izjemno poudar-
jeno funkcijo. da pri gozdnogojitvenem cilju 
dosledno uveljavimo čimbolj heterogeno 
mešano zgradbo naravnih sestojev glede 
na ekološke zahteve rastišča, da določata 
prioriteto kvalitete nosilcev vitalnost in sta-
bilnost, in da naj bi bila proizvodna doba 
bistveno podaljšana v primerjavi z drugimi 
gozdovi. Zato morajo biti tudi vsi ukrepi v 
vseh dejavnostih (gojenje, pridobivanje lesa 
in odpiranje gozdov) podrejeni tem zahte-
vam. V nadaljevanju navajamo le nekaj 
razmišljanj za varovalno in rekreacijsko-tu-
ristično funkcijo: 
V gozdovih z izjemno poudarjeno varo-
valno funkcijo l. stopnje izvajamo le tako 
obliko in intenzivnost sečnje, ki ohranja in 
krepi posamezne nosilce ali skupine nosil-
cev varovalne funkcije. Odstranjeno drevje 
(npr. zaradi sanitarne sečnje, pospeševanje 
določenega nosilca, zgradbe sestaja, rege-
neracije itd.), naj bi ostalo ali bi ga uporabili 
G. V. 3/90 121 
~ 
1 
1 
1 
~ 
f 
1 
1 
na sami površini. Tako bi napravili ustrezni 
gozdni red, da odstranjeno drevje ni vir 
dodatnih nevarnosti, ali pa drevje porabimo 
za sanacijo že narušenih tal (ob jarkih in v 
]arkih ali na strmih pobočjih). V teh gozdovih 
naj bi bilo omejeno vlačenje lesa po tleh, 
graditi ceste ali vlake, sekati na golo ali 
krčiti zaradi posega drugih dejavnosti. Do~ 
voljena naj bi bila gradnja stez za različne 
namene. Vse druge posege, ki bi jih zahte~ 
vali različni drugi interesi, je treba obravna-
vati kot izjemo in zanje morajo biti oprav-
ljena podrobnejša proučevanja. 
V gozdovih z izjemno poudarjeno varo-
valno funkcijo 11. stopnje je omejena lesna 
proizvodnja zaradi vsestransko poudarjena 
varovalne funkcije. Izbrani morajo biti naj~ 
boljši ukrepi in zagotovljena mora biti brez-
hibna izvedba. Intenzivnost sečnje na po-
vršini mora biti nizka in razpršena, sečnja 
pa izvedena v času, ko so tla najbolj zava-
rovana. Še zlasti morajo biti omejitve pri 
izbiri vrste spravilnega sredstva. 
V gozdovih s poudarjeno rekreacijsko 
turistično funkcijo moramo doseči podaljša-
nje proizvodne dobe in skrbnejše izvajanje 
vseh del. Zato moramo s posebnimi načrti 
ali vsaj v načrtih gozdnogospodarskih enot 
posebej zagotoviti: 
- ohranitev najpomembnejših vrednot v 
gozdnatem prostoru, 
- izboljšanje naravnih potencialov v po-
gledu ustreznega razmerja drevesnih vrst, 
gozdnega roba itd., 
- načrtno dograjevanje opreme za re-
kreacijo in bogatitev potovalnih ciljev. 
Za vse strokovne podlage območij. ki so 
navedeni v 4. poglavju, moramo dati 
osnovne elemente za družbenoekonomsko 
vrednotenje, in sicer površino, % izgube na 
sečnem prirastku (etatu),% povečanih stro-
škov za ohranjanje in krepitev funkcij zaradi 
prilagojenega gospodarjenja. Ti elementi 
naj bi omogočili na osnovi drugih naturalnih 
količinskih kazalcev za ta območja pripraviti 
materialne zahteve do drugih koristnikov 
funkcij, kar pa naj bi bil predmet posebne 
kalkulacije. 
7. ZAKLJUČEK 
Gozdarstvo mora prispevati svoj delež 
tudi k urejanju prostora, gospodarjenju z 
122 G. V. 3190 
njim in varstvu okolja. Zato je v sistem 
gozdnogospodarskega načrtovanja na 
vseh ravneh potrebno vključiti tudi ovredno-
tenje gozdnatega prostora. Pri gozdnem 
gospodarjenju v Sloveniji morajo biti jasna 
izhodišča in program razvoja gozdov ter 
njihovih funkcij, na teh osnovah bomo 
uspešneje uveljavljali prikazano vključeva­
nje prostorskega (krajinskega) vidika v ob-
močno gozdnogospodarsko načrtovanje. 
Rezultati podane metodologije ovrednote-
nja gozdnatega prostora naj bi prispevali k 
realnejši določitvi gozdnogospodarskih ci-
ljev v območju in zagotovili prilagojene 
strategije ter usmeritve na območjih, kjer 
so določene funkcije gozdov izjemno po-
udarjena. Na ta način bomo uspešneje 
uveljavljali v procesu planiranja tudi varstvo 
gozdov pri usklajevanju interesov v pro-
storu in tudi zagotavljali pogoje (materialne, 
organizacijske in kadrovske) za gospodar-
jenje z gozdovi tudi v breme vseh posrednih 
uporabnikov splošnokoristnih funkcij tako 
na republiški kot občinski ravni. Delo bo 
uspešno le, če se bomo pravočasno vklju-
čevali v procese in če bomo enotno in 
strokovno obravnavali ves prostor, sprem-
ljali novo nastale potrebe in tudi pred pri-
pravo izvedenih prostorskih dokumentov 
dosledno opravili podrobnejše ovrednote-
nje gozdnatega prostora pri vseh načrtova­
nih posegih v gozdove. 
REFLECTIONS ON THE INTEGRATING OF 
SPACE (ENVIRONMENTAL) ASPECT INTO 
THE REGIONAL FOREST MANAGING PLAN~ 
NING 
Summary 
Forests are a restorable natural source of raw 
material for timber production industry and an in-
dispensable integral part of sound environment 
at the same time. This multipurpose role is being 
put in effect in the process of planning. Therefore, 
forest space must be evaluated in the regional 
forest managing planning in such a manner that 
the evaluation could serve for strategic definitions 
of forestry development and for giving considerat-
ion to the role and significance of forests in the 
space in the long-term planning at the level of 
the republic and communes. 
The evaluation of the forest space is performed 
on the basis of: the survey of expressed and pro-
fessionally defined demands for . efficiency of 
forests, a skeleton valorization of forest efficiency 
and the working out of other professional bases. 
A survey makes possible: 
- a rewiev of the passed long-term social 
plans of political communities; 
- a review of professional bases, studies etc. 
of all activitles which are in relation to the forest 
space; 
- an analysis of interventions and exploitation 
performed in the forest space up tili now. 
An acceptable and comprehensible criterium is 
selected in a skeleten valorization of forest 
efficiency (at least for production functions and 
those forming environment) or only an estimation 
of the survey is made. Based on professional 
map material of 1 : 25000 scale in which a 
skeleten vatorization of individual functions was 
performed only extremely emphasized forest 
efficiency slages were brought into the map of 
functions in a scale of 1 : 50000, Le. only those 
regions where forest efficiency was extremely 
stressed. 
Other professional bases are: 
- forest area and a motion for forest 
development in the space, 
- the area of protection forests and a motion 
for promoting of protection forests, 
- the area of forests of special purpose, 
- the area of timber producing forests with 
which other functions of common interest are not 
extremely stressed, 
- priority area as regards forestry, 
- the least vulnerable areas, 
- the establishing of conflicts and defining of 
areas where a detailed space valorization has to 
be carried out, 
- non-forest areas which are functionally linked 
to forest. 
All the stated professional bases are also 
presented in a special map of forest efficiency 
development. Thus, appropriateness or 
significance of a certain forest area as well as 
sensitivity and vulnerability were defined so that 
the role and significance of forests could actively 
be incorporated into the coordinating of interests 
in the space, the multipurpose role of forests 
could be protected, maintained and increased 
and also forest-managing aims could be 
adequately shaped. 
Developmental directions and increasing of 
extremely emphasised Forest functions of general 
interest ought to include the direct demands of 
an individual function, restriction or concession 
which are required by the long-term forest 
development. Based on professional bases, it is 
realistic to expect that the following is going to 
be brought to effect: 
- the change and supplementing of passed 
long-term plans, 
- socioeconomic evaluation of extremely 
emphasized functions of general interest and 
- a detailed valorization of forest space in the 
working out of space plans as regards their 
carrying out. 
VIRI 
1. Košir, ž.: Zasnova uporabe prostora, go-
zdarstvo. Zavod SRS za družbeno planiranje in 
IGLG, Ljubljana 1976. 
2. An ko, B.: Problematika valorizacija funkcij 
gozdnega prostora, Ljubljana 1978 - tipkopis. 
3. Anko, B.: Valorizacija splošno koristnih funk-
cij gozda kot del gozdnogospodarskega načrtova­
nja, Topolšica 1989- tipkopis. 
4. Pogačnik, J.: Vključevanje gozdarstva v ure-
janje prostora, GV 1988, št. 3, str. 289-295. 
5. Pogačnik, J.: Načrtovanje in planiranje 
gozdne rekreacije, GV 1989, št. 6, str. 241-252. 
6. Pogačnik, J.: Osnovne in posebne naloge 
gozdarja pri negi krajine, Ljubljana 1986 - tipko-
pis. 
7. - Problematika vnašanja tujkov v gozdni 
prostor, BF, Zbornik seminarja, Ljubljana 1987. 
8. - Varovalnost gozdov v Sloveniji, BF, Zbor-
nik seminarja, ljubljana 1987. 
9. Estetska funkcija gozdov, BF, Zbornik 
seminarja, Ljubljana 1988. 
10. - Učne poti, BF, Zbornik seminarja, ljub-
ljana 1986. · 
11. - Dediščinsko-varstvena funkcija, BF, 
Zbornik seminarja, Ljubljana 1989. 
12. - Leitfaden zur Kartierung der Schutz und 
Erholungsfunktionen des Waldes (WFK), J. D. 
Sauerlander's Verlag, Frankfurt am Main 1974. 
13. - Stališče in smernice o temeljnih nalogah 
gozdarstva pri prostorskem planiranju, GV 1979, 
št. 6, str. 257-264. 
14. - Leitfaden zur Forstlichen Rahmenpla-
nung (FRP), J. D. Sauerlander's Verlag, Frankfurt 
am Main 1977. 
G. V. 3190 123