Vzifhnilo fe novo lefo! Čas hiti jadrno. Teče kakor hitra reka ki mimo nas hiti ter vleče vse s seboj v morje večnosti. Življenje človekovo je kakor luč, ki goreč sama sebe použiva. Ali bediroo ali spimo, ali na to mislimo ali se v mislih temu izogibamo, vsak dihljaj in vsak utrip srca je korak doli v brezdno smrti. To bridko dejstvo je dalo rimskemu poganskemu pesniku Ovidu povod z? vzdih: »Nič ni hitrejše ko čas.« Življenje hiti in izginja, »kakor izgineio sanje, kadar se kdo vzbudi« (psalm 72). Job primerja življenje tekaču, ki mimo beži, ladjir ki hiti s svojim tovorom po vodni površini: orlu, ki leti na jed. Leto je znaten kos človekovega življenja. Ni bilo mnogo let, ko si bil otrok, mladenič, mož, starec. Splob ne traja mnogo let čas, določen za to, da bivaš na zemlji ter smeš živeti življenje človeka. Pred par dnevi je vzniknilo novo leto. Za mrtve ni leta ne časa. Za onstransko življenje velja: kamor si prišel, tam ostaneš; kar si zaslužil, to pr Težišee prave življenjske ir rej: Porabi čas! Za nas je č^s o, Aa.i \i njega napravimo. Bodočnost je negotova, ne da se z njo računati. Preteklost je nepovračljivo minila. Sedanjost pa je kratka in zato nad vse dragocena. Vse je odvisnc od tega, kako porabimo čas, ki nam je od merjen. Mnogi se te velevažne resnice ne zavedajo ter čas slaho porabljajo. Sloveči rimski modrijan Seneca, ki je bil pogan (f 65 po Kr.), piše: »Če opazuješ življenje in ravnanje ljudi, vidiš, da mnogo ljudi izgublja velik del življenja s tem, da slabo delajo, še večji del s tem, da nič ne delajo, vse svoje življenje pa s tem, da delajo drugo kot to, kar bi morali delati.« Modra beseda. Bog ne daje človeku časa za to, da slabo dela ter tako sebe onesrečuje. Mnogoteri ljudje izgubljajo čas s tem, da nič ne delajo. Mnogi pa tudi izgubijo čas in življenje s tem, ker zanemarjajo svoje dolžnosti ter se pečajo s stvarmi, ki se jih ne tičejo. Ce torej hočemo dobro porabiti čas, moramo imeti pred očmi preteklost, sedanjost in bodočnost. Kar je bilo v preteklosti zamujeno ali slabo storjeno, moramo s pokoro popraviti, sedanjost dobro uporabiti ter si zasigurati prihodnjost. Z deli pokore, saraozatajevanja in Ijubezni popravimo to, kar je bilo v preteklosti slabega. Skrbno porabimo sedanjost, da si zasiguramo dobro bodočnost tudi v onostranstvu. Delajmo! Delajmo vsak v okviru svojega stanu, na področju gmotnih in duhovnih dobrin, delajmo za sebe in za bližnje, za narod in domovino, delajmo kot aktivni sodelavci Katoliške akcije za Boga, vero in cerkev. Bog pa naj naše delo v novem letu blagoslovi!