SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
A 595
Limbarska dol
T O M AXA K E M P 4A N A,
13 latinskega pobobnam ke pridu prestavel
Јапез 3alokar,
Spiritval ya Lublanska duhovujneqe.
Po dovolena vikuia qes. kral. dvorna bukev qeni'je.
\ a Lubiana 1826. £ïatisnel Leopold Eger.
Naprodaj per Јанезе Ivlemenqe.
* ■
/ .
A <Г<?£
ir 1ЧГ<), J/rgj
Parve bukve
Tomaata Ivempqâna. LIMBARSK8 DOL; to je ,
qednoste, ktere po Kristusovem nauke Ì3 poniatnoste rastejo.
(Bogu ve ijast in stiskanem ve tolaaebo.)
Predgovor.
»Igrael bo rastel, kakor limbar (lileja).” Limbarske dol naj se tem bukvam prave, kar ragkladajo ijednoste odGo-spod-J«3Usa ve dole ponistnoste, kakor lepe limbarji posajene , in s’pohlevnem notranem deatjem svetega Duha krop.lene. Svete рарезе Gregor prave : » Kdor ћоце bre3 poniatnoste qedmj-ste 3adobite, nose prah na veter”.
Od taijeh limbarjev govori Kristusova nevesta, poniacna namreq in po-boxna drnca ve svetem pisme , ve veleke
pesine svfflj'imu Je3usu, кв negovega obiskana in negove gnađe vesela ve svojim serija prepéva гекоц :	» Moj
je moj lubijek , in јез sem negova : med Jimbarji pase”. In:	»Bel in rudeij-
kast je lubqek moj”, 4ast, hvala in povikirevane mu bode vekome. Amen,
I,	Postava.
Trojin stan qlovéokega seiv.lena,
i.	»Kakor rjvst sem na po.Ie, kakor limbar ve dole, "
Tako govori Kristus špicah svoji svete ijerkve , in vsake poboxne dune posebej. Закај Kristus je prelube atenen svete rjerkve , glava vseh vernein , qvét vseh q'ednost , lileja ve dole , perjatel pomxnoste in ipstoste.
Kdor hoije tede Kristusu sluxite, in nemu nebeškemu »enenu dopaste , naj se per3adene svoje pregreirno nag-nene premagate, qednoste lilij nabra-
X 5 )(
te , postopane 3apustite , rad se upite , bukve pisata, koristne dela delate, pogostem molite , je Bogam se vb serije 3nanate, od hrumepeh tovaraij delctr ostate , samoto iubite , od ptujih repi, ktere vtegnejo tckodlive bite , molpate.
2.	Зипапе lepó aivlene in djane bi-ез notraneh pednost per Boge malo veld: posode je tak plovek podoben od 3uné lepó olmpans, od 3notré pa ргазпе. Kakor Ì3 posode, 3e dodirem vinam napolnene perjeten duh hlapi , takó pridejo Ì3 dfflbrega serija pobo*.-nega plovéka dobre déla in svete besede ke paste boicji in bliaraemu ka pridu.
Kube brat ! imej se ve skerbs po-kleq , ve kterem se , in ve kterem med ludmi stiviti: skerbs Bogu dopaste, in svojimu blismemu s’ svetem aeivlenem in s’ pobosrnem djanern lép 3gled bite , ker sam bom prejel, karkole dobrega storio, in karkole pred Bogam pregreti im.
a 3
)( G )(
Чо 12 d o j le jéti; in pijem, spim in poip’vaui, àie po svœji vola in po svojih mislah sem tar tje hodam, taqas delam telesne déla, in sa neumna »ivina enak ; ker tuda (Dna sam tar tjc po svéla teka, jé in pije, in se пазсгс , de je sita. Kdor ji hoqe branita, ga ja -rogmi ala pa sa park.îa popade, sa pogleda straira, in ja jobim jgraba, in stramno jorjove.
Takó so tuda mesena .lu d je, trs-Liihasuxne, lakomna , prevjetna , jsj-ra in krega »cina,- ka boxjiga Dulia némajo, in se svœjimu poaeelemi vdajo.
3.	Чс pa tj lijem in molauj, bereir, in psalme in pesma Bogu in negovani svftnikam ka qasta prepevate; ala pa ije se poštam, greha varajem, in svæjl-mn blixnamu stréstem in sluttam ; .ala pa ije 3avo.l svœjih grehov ata.lujem, jdihujem in jokaur; qe sc jih 3pova-dujem, Boga 3a odpuujene prosatu: takrat. oprav.laut dela svetega Duha, xi-vfm po duha in po reda sveiah japovad
Takó se enak svetem nebeuikem angolani, ke vedno Boga hvaiejo, ga po\ ikirujejo in mu pojejo, in nekule svojiga obliqja od nega ne ôbernejo.
Че se pa prev3ameur, ale pa jc-31'u: ; ije oprâv.lair , godernaur , go.lefaur in laseru-, drugem nagajau;, se nih ne-sreqe veseliir , nad nih- sreqo pa gdi-* hujeir ; ale pa це svojiga blisenega 3a-пгцијеш, in ve vsem le svojiga do-bi'ijka iujcur: taqas 3lodja posnemaic in se hudujem enak за\о.1о svoje îiu dolx noste in 3avo.l svojih grehov , k? j;ii déiair.
Закај hudiqe delajo le po svojim poxeleiie , in store toleko hudega , ko-"lekor po svoji preder3noste затогејо : vesele so hudega, ker so hudobne,in vsa nih skerb je, druge Japc.late in pohudobite.
Praviqneh smione je te dej aiige.l-qam podobno; sfivlene meseneh ludi stilale, napuhneneh pa liudiqem.
Yarej se o slusfabnek boxji ! do a 4
K s X
sfi vs hudiqeve vervi ne gapleteiu, in de te per sædbe ne bodo tostile in ve sramipto perpravele.
II.	Postava.
Hvalite Boga ve revujene in ve poboatnoste.
i. » Reveat in seromak bosta hvalila tv® j e iras, o Bog !
^ Radar ve sebe suh®to , mestato in stud per molitve in per svetem premiale vane boatjih lastnost ijuteur, ne obupaj, in ne nehaj ponixno ve Je-3usa kliijate : .hvale Bogâ ve uboiotve svœjiga duha ; gahvale ga, in ke sv®ji-mu potolaaeku lete besede rad bere : 5> Revex in seromak bosta hvalila tvœ-je ime , o Bog ! ”
Закај veliko svetnikov in bogabo-jetjeh je bilo, de so bile vqasa suhi ve duhe , in dolgo kakor заршцепе od Boga: ve tarplene in ve пезтох-
)( 9 X
noste , ke so ve nej beli , so se mogla poterpexlivoste in usmilene 3s driigma irnste u q f t e , in ob ijass poboaenoste in serqnega vese.la ne preveq vs se 3a-upatB.
Вегв tude lete beséde Ì3 prerokovega psalma : » Rsvese in uboxei] sem: pa Gospod-Bog 3a ms skerbi. ” Vs Boga зачрат ; ker je on тсоја moq in тшје 3veh'qane. To je res; закај od Boga je vse dobro.
2.	Ne prevzeme se tede vb vesele , in ne obupaj vb aealoste, ampak 3s vsem bode 3adovoIen, kakor Bog lunje. Sej nemam neq dcubrsga sam od sebe ; ampak vse dobro je le od Boga.
4e pa gnado poboaenosta imam,, takrat te svete solnrje na nsbe, duma je ra3svetlena in vesela, ravno kakor de be bela 33 bogastvam obdarsvana. Als кв sva>ji nesreqs se golefaiir, qe se takrat presnamem in napeliujem.
Че te je pa gnada skrevaj od\'3G-ta in tvœji nehvalsaene dune skrita,,
a 5
)( io X
takrat ss rés revan in bolân, ne moren veliko prenašata, in te tuđa mo-litBv ne veseli.
3a dobroto prejma, qo te Bog revnega dela in s’ svojima igvo.lenama poniscuje : ije tvoj harbat gavo.l tvojih skrivnali prestopkov in vsakdanah mno-3ah 3anikarnost s’ uiibo svojih otrok tepe, de sa boda majhen va svojih oijéh , in de no imej nakole vasoi]e!i misal sam do sebe, po opominavana svetaga Pavia va lista do Rim.lanov rc-коц : »Ne boda prevaetan , tamuq boj se.” Sam seba majhan bita , in vse dobro le Bo g ó parpisata , je durra velek dobiqak.
III.	Postava.
Nadloge so urula praviqnam.
i.	» Praviqna ! veselita se va Bo-
ge. ”
Va nebesah je védno vesele, va pakla védna sealost ; na svéta pa qasa
vesele, qase xalost, va skuumo d(D-brem in hudœbnam.
Po leta so dneva svallejuia, po 31’тг tamnejira. Tako sc godi tuda po-boaene duma, Че..jo milost bamja ob-iujG in газјавпа, takrat vida in razumeva veliko skrivnah rasni'q, in veselo prepeva , ker veliko pobožnost ob-quta.
Ob qasa skmmc pa , ko ji je gnada poboacnosta odvzeta, je 3Ìma in maialata , tema ve pamela in obupnost ve sanja. Ve takem stana ji je poler-peaf.livoste treba , in Bogu je u>e lub-ua ; qednost in krepost raste va brit-kosta , in s' poterplenem sa tuda pla-qilo ve veqnoste bilu'a.
2. Boparnoste duu.ro poniatujejo in ipstajo , napah osrämotujejo in neqi-marno qast odgànajo.
Dokler duura va telesa prebiva, ji dobro in hudo dojde , de se lubej-na do Kristusa boi vada.
Torà je velika umnost in poseb-a 6
na Rednost dobro in hudo ka prava-mu pridu obarnita.
Hvala vedno Gospoda moja du-ura ! povikuuj Sijon noij in dan svoji-ga Boga : povsod bo tvoje plaiplo veliko , par Boga va nebesali in tukej na 3om.la, in vse ta bo pràv, sreqa in nesreqa, vesele in aealost, dobro in hudo.
Toré prava Apostel : »Tistem vse ka dobremu tekne, ktera Boga lubejo; in tistam, ktera se ga boje, ne bo nobene raip' mankalo.
Blagor jim, ktera par vsam le bœtfjo volo’pred oipni imajo! —
IV. Postava.
Prava !ube3an do Boga,
i, » Tubile Gospoda vsa svetnika i-tegova , majhna in velike ; ker majh-naga in velikega je stvaril Gospod.”
X i3 X
Kdor Bogâi rés lube , ga lobe s' qisto ЛиБезпгјо, lube Boga за\о.1 Boga , samo 3ató , de ga ima , ne Ì3 do* biqka, ne 3avol kàj lastnega , in ne iuje 3e lubs3nejo potolaacka in plaqila 3asluxite ; temuq ves in posledne кш-neq lubegng mu je sama b®9cja ne-skamqna dobrot.levost, in negova ip‘3 vse velika imenitnost..
Tors govori psalmopsveq ke bm-îtji qasts in hvale veqkrat te besede : »Hvalite Gospoda; ker je dobrot.lev.” O kakó sladka je ta beseda lubejo-i]emu L
Perstavek : » Закај veqno je nego-' vo usmklene”, je 3a tiste vesela poln, ktere pokoro delajo, in sc svœjih grehov kesajo. Kaj tedej slabe qlatvek ne obupa 3avolo svatjih grehov, ker je usmLlene boatje veqno.
2.	Kdor se bol ponija in Boga prav 13 serqa .lube , on je Bogu bol perjeten.
Blagor mu, kdor se nar bol po-
X *4 X
mamra in se vsega 3vesto vareje, kar vé , de je Bogu 3opernega.
Blagor mu, kdor le 3avol Boga, le nemu dopaste vse svoje dela 13 .lu-кезпе in Ì3 ipstega namena stori, in vsako misel le Bogu ve qast, ve hvalo in ve povikuevane daruje.
Blagor mu, kdor netj sebe ne per-hrane, ampak vse rad Bogu verne, kar mu je Bog posodil in dal.
V. Postava.
3ahvale3fnost 3a vse dobro.
i. » Hvalite 3e menoj božjo velikost. ; vsekmale poviktrujmo negovo sveto ime. ”
Tiste hvale (prav) bossjo velikost , ktere Boga tuđe 3a nar ташге dobrote 3e vso hvaležnostjo hvale ; ker od nega je vse , ke je velek цез vse.
Nobena mj te ne bode majhna
)( iS )(
in malo vredna, ktero ts nar vikua 13 3gœ.l milosta da.
Po téen gleda in t.o hoqe nar bo.l Bog , de ga Ì3 qistah misal lubamo, se vsarjaga gréha varajemo, in de sino mu vselej in va vsem livaleatna.
2.	Velak je pred Bogam, kdor se Ì3 prave ponÌ3cnosta malo ijani in vsema podvaraec, se vsah .darov in dobrot nevrednega misla , do naij dœbra-ga neuimarnaga dopatlajena nema, in hvale lakoman né.
Ufe vetja pà je tista , ktera po Jo-bovo pobit in aanaqavan , grajan in obo-3tan, 3apuujcn in skuiran, stiskan, sestradan in 3asramavan Boga hvala, in ga veselo povikuraje ; vsako texo, vsako nesreijo, ktera se mu pernierà , 3a posebno velak dobiqak ima; vse Ì3 lu-be3na do Boga volno tarpi, in se na-kola ne potoieiije.
3.	Blagor mu, ktera skeleqo mibo po Jobovo sa poboienam serijam Ì3
X i6 X
bcDHjih role prejme, in se vsega va b(D3€jo volo poda in d ani je.
Blagor mu, ktere le tisto iuje in ss izbere , kar je Bogu Jubuiega, ktere ima raju/e slabo naxnést perjetnega, in ko ga druge »alejo, je ire bol vesel , in se vso ijasno ukodo dobiqek duute misle.
VI. Postava.
Pobosena duma podoba križanega Kristusa.
i.	» Jej sem ve britkoste per nem. ”
Hlap e 13. Kaj je to? o Gospod!’ газ1а)зее me te besede, ke se jih gdej govoril ; odkrij me um te verstuje ke ragvesc.lenu svojiga hlapija.
Gospod. Poslmraj , moj sin ! kadar pridejo nad te britkoste in stiske, takrat se s’ Kristusam na kri» perbit, in kadar se spet per svoji po-bo»noste potolažen, in ve pésmeh in
X 17 )C
ve pétji ve Boga затакпсп , taqas vstanew prenovlen ve dulie s’ Kristu-sam 'od smerte , kakor obujèn od mert-veh ke xivlenu in projcur veselo aleluje.
a. Че pa kleqe 3a odpuujene st rojih grehov proseur', in te svrojim sertie xalujeui in јокаш, takrat tardo na nebett'ke dure terkair.
Че 3a vse qasno neq ne тагаш , m ve svrojim serrie le nebetrke reqì prerniirlujero » takrat greif s’&ristusam ve nebesa, in se an ge.Lejam perdruaeeip.
Bode tedej 3avo.l Bogd pohlevaa , ponixen in krotak ve vseh pergodbah in ve vseh slabosteh, ke^ nad te pridejo: nrose poterpex.livo 3a LLristusam svoj krix, umre vsak <lan na nem ke svrojimu veqnemu 3veliqanu; закај t e vsake volno prestane telesne nadloge je 3a duiro 3dravilo , pokora 3a grehe, in upane perhodnega 3vcliqana in veliqastva. Amen.
X i8 X
VII. Postava.
Hi viene qistc dume pred Bogam.
1.	» Hodite » dokler luq imate.”
Tiste hoda 3a Bogam ve luqe,
ktsre ne sedi neq od tèga sveta, te-nunj svoje serije terđno ve nebesa кз Bogu obemeno ima. Šakaj ve nebeseh je skrito bogastvo dune, nair Gospod Jejus Kristus, 3apopadek vsega đo>-brega.
Kdor nema Bogi perjatla , je vs-den re vese in seromak, це ima tilde vse drugo. Boga pa ima tiste perjatla , ktere ga Aube , in se po negova besede ravna.
2.	Po bfflstji besede pa se tiste ravna, ktere nekole nemarne besede ne reqc * in ve djane pokaafe , kar 3e језЈккт govori , in svoje lastne qasti ne iuje ; ampak \ e vsem dobrem , kar stori, in kar per drujeh vide , le Bogi hvalite secli.
Kdor je sam sebe vireq, je beda-
X ig X
ku vureq, Bogu pa 30p?™. S kerb s te-dej per vseh svojih dobreli déleh in besedah Bogu dopaste, de ire vcq dobrega od nega 3adobnr.
Закај se h valeur natomeli daróv? Bej umerjoq se , in qerve te bodo kma-la snedle. O mladénq ! posluuTaj nauk starqka Bérne od stvari, ktere te motajo ; ker miru te ne bo , dokler se ve svoje séripe ne заргеит ; dokler ve Bo-g<V bo l kot ve vse drugo, karkole je dobrega, arsi nemam, in ga prav Ì3 ssrija ne labeur.-
Vili. Postava.
Pokoj seri]a in mir ve Boge.
i.	» Ve mire je negovo prebi-valeuje. ”
Rdo ima prave mir ? Kdor je krotak in Ì3 serqa pomican. — Чети lio-qeir védite , kakume so druge : sam na se pa ve mno3'eh reqéh ne gledam? —
Lej, kdor so 311a bo.l pon imate,
)( 20 X
in veq 3a Boga terpi, on ima tilde veij miru. Vsako délo mu je lahko, 3avol Boga, ke ga ve serije ima.
Blagor mu, kdor 30 Bogam govori, bode ve molitve, ale ve premiirle-vane , bode ve pétji ale ve brane, in od ptujih reqi , ktere se na svéte gode, rnolqi.
Kamerkole greu? ale beseiu; , in kjerkole se, cande je tude tvoja misel per tebe. Dobra misel da vesele , huda pa stalost. Језа xnéira pamet, ne-i oujlivost jo slepi , sovrairtvo mori. Poboieno brane poduqa, molitev vnema serije, djane Ì3polnuje nauke.
2.	Sveta pogovore serije ipstejo, neqimerne ga madexvajo , nemarne pohnjurajo , neusmilena «alejo , pokošene lép 3g!ed dajejo , pergodbens ve-ro terdejo , nebeuike pa serija ve nebesa povzdigujejo.
Oip'ste tede svoje serije od vs hudobije, ih bom prave mir imel. Prave mir imajo le bogaboječe in svete ,
X 21 X
kisre 13 ЛиБезпг do Boga vse s v® j e dolstnoste 3vBst.ó spolnujejo.
Bode pokojin , in ицв sc 3a Boga kaj majhnega terpéte , in ta bo prelomil vso tejBo in ves першкој.
Sveto schiene in dæbra vést dajeta ve britkosteh in vb smertne ura Заирапе vs Boga ; huda vést pa je vedno vb straha in vb prepire.
Strastsn qlmvek pride kmala Ì3 majhne nesrerje ve veije. Kdor je pa poterpesclev in pohleven, sb naprave 13 sovraaeneka perjatla, in bo spo3nal. de mu je Bog milostsv, 3avolo usmi-lena, ktersga je tuđe on do svœjiga biiamega, do greumeka imel,
IX.	P o s t a v’ a.
Serqs ve Boge 3bratB.
i.	»Kdor 38 menoj ne nabira, ra3tresa , ” prave na® Gospod J«3us Kristus.
Ako sb preveq ra3gublen, in se
)( 22 X
ne moreur pràv ve poboxnost gbrate, ker te skuimaveq mnoge reiji pred oqi stave , ale pa strast, tvoje seri]* gone , ale te ludje draxejo in atalejo, pergade-ne se, de-se natihama 3bereui : mole œi|e naît in qeqeno Marijo , poklekne pred britko podobo , ale pred podobo presvete deviqe Marije, ale pa pred kako drugo Bogii ke tjaste in ke spominu svetnikov storjeno in ke pobox-noste obud.livo' podobo kaqega svetnika.
Jvliqa ve Je3usa in ve Marijo, ve vse angelqe in svetnike j de spet us-milene in milost bæxje potolaxbe 3a-dobitt. В.сх]в se psalmopévqam. Davi-dam rekóu : » Bog ! pred teboj so vso mœje xe.le, in niœji 3dihleji te néso пезпапе. ’’ Bog ! ti se m®je upane od moije mladoste, ke tebe perbexim ve briikoste.
2.	Uqe me, 0 Bog! тшјо vailo 3atajite, in le tvœjo pred oqmi iméte in storite ; закај to je tebe virei] in
mene <ì®bro , кг 3veliqanu mœji duua.
O (jospod ! naj nakole naij ne mis-lem, ne æeh'm in ne storim, kar tebe ne dopade in mcDjimu bliamamu uko-deje, po 3apovede, ka sa jo mena, in vsam svœjim sluaeabnakam dal.
Че jo pa prelomam, pobo.liraj me po sv®jim usmüena , in ne poguba me po svœji језг ; закај ti sa moj Bog , јез pa tvoj ubog in rsvan hlapaq, kteramu je va vsem tvœje gnade in nblosta silno potreba. Tvœje presveto ime boda jdej in vekom« цез vse qe-ujéno. Aman.
X.	Postava.
•	1 •	• ' i ■-	•	* - -
4uta in molita , de va skuirnave ne pademo.
i.	>i4ujte in molite, de va skuirnave ne padete. ”
Va ktere skuirnave ? Ve skuirnave
X =4 X
sfsvmta , vs skinrnave duha, in va skuumave hudiqa , als pa svatä.
Telò mika ks po3*eIenu , duh ks napuhu, vrag ks nevoujlivosta , svet ks neip'mernosts : Kristus pa uql vsemu temu nasprotne rsip'.
Negov nauk nam parporoqa qistost, poniamost, lub®3an, in запа-qsvane svstä, de bœatje kralestvo doseremo in peklenskemu ®gnu odidemo.
Tore je tréba védno in povsod qute in molite, ker nas huds sovraae-nek nekjer per mira ne pusti, in nikdar ne poqiva in ne preneha nas skn-urate, ampak sam ter tje hods, in iuje koga 3apelate in ra3dra3«its, od po-bornsga djana in od molitve ođvar-nita,
2.	3atore opomina tako за1о паиг Gospod Je3us Kristus svcoje uqenije in vse verne, de naj qujejo in mola-jo, de jih nih sovramek , to je, nih pregréumo nagnene ne premaga ; ker
)( 25 )(
розпа 3lođjevo hudobnost, prid molitve , moq sovraatnaka in slabost qlo-vémko.
4ujte tedej in molite, de va hu-diqeve skumnave ne prideta, in de vas ne premagajo. Че ne morem vseh psalmov brata, bera vsaj enega, vsaj eno varstiijo , ala pa kako sveto pešam od Je3usa, od Marije , ala od kteraga drugega svetnika, de 3a gdihavanem in 32 Ì3rekavano molitvejo svoje serije posilama ka Bogu pov3digneur.
BI13 jim je Bog, ktere poni»no van kliqejo ; закај ponixna molitav praviqnaga predere va nebó , dà ve Boga tardno заирапе, in podere vse naklepe, moi], »ugane in spake hu-diqeve,
3.	Че ta je vane vse na pota,pojde pa po Kristusovem sveta va svojo himarjo , зарга dura 3a seboj in mola na skrivnem svojiga Oqeta: on vida tvoje misla, tvoje stele in potrebe.
Govora tadcj védno va svojih mo-b
X =6 )(
litvah takó: (Dqe! le tva>ja, ne mœja vola se vselej 3g®de : store 3e menoj , kakor je tebe dopadlivo in mene dœ-bro.
Redar 3e drujeme moleir ale pm-jeir, mole in poj зеште kakor angeli} pred Bogam. Kar glasno ршјеш , ob-ijute tude ve serije. Dopâde ludem, pa \arej 3amerete se Bogu in ange.lqaiu negovem.
Bog bol mara 3a obqutene serija, kakor 3a glasno vekane ; закај poniae-na molitev spravo naredi ; neqimerna hvala pa Boga газ*а1е. SOI30 prave pokore per Boge milost 3adobe in svetost ротгтхејо ; per preglasnem vpe-t ji pa se poboxnost 3gub.la ; in vsak pregrenek, in vsaka janikernost bosta bfflxje plaqilo prejela.
Milost bcDatja nas varej ve vse to hudo, in nas perpele ve nebeirko kra-lestvo. Amen.
X 37 X
XI.	P ostava.
Strah veqnega ®giaa vareje ve neqi-stost in ve prev3etnost.
i.	»Napolne, o Bog! moje serije se straham pred teboj. ”
Tako molite je dobro, de premagan) neqisto poatelene , in potarew serija napeh.	x
Te dve hudobije perpravlate qlo-véku vsak dan boj in nepokoj ; ker ima ale telò prepovedano poxelene, ale se pa duh 3avolo dobrega povgdi-guje in je hvale lakomen. Lej dvojno veliko hudobijo in dvojno veliko nevarnost.
4e od revnega telesa, ke bo moglo kmale umreta, skuumave terpiui, misle, kakó straumo je terplene ve veqnem ogne. Takó boir s’ peklenskem ognem ogen svojiga poželena pogasil, in slabejire nagibke 3e moq-nejureme ukrotil, de duhà sko3e ogen otmeur.
b 3
Nobena mesena slast ne terpi dolgo ; vse posvetno vesele je ргазпо in golufno; ravno tako vsa telesna lep©-ta, in vse kar hvalo in qast imenuje U'.
Kakor qlœvek ve slasteh ves 3a-kopân , ako ga зе!о glava boli, persi-len зацпе 3dihevate invalevate, takd naredi tude strah smerte in gro^a peklenskega cogna, de se mnogem strastem in skmrnavam vdan qlrovek greha bol vareje,
2.	Kdor sc neq ne boji, kmaleve greh pade, in kdor se pred Bogamin negoveme svetnike ne poniata, ga bodo per sœdbe hudiqe osramotile in ne-usmileno jeqile.
Krepke , resmqnein negolefive so tele besede: Bode, kdor hoqeir, ql®-vek ale angel, » Bog je prevzetnem nasprote ; ponivnem pa da sv®jo gna-do. ” B®vje usmi.lene je od vekome in bo vékome nad boaejime svetnike in Ì3voleneme.
se
)( 29 X
Boj se tadej, prev3etnak ! boj ve vsem svœjim đjarae sœdbe bæxje ; ne boda neipmarn , in ne hvale se, 4e tude kàj vela®.
Че tude vse storim, kar je vetvœji tncDqe in tva>ja doljenost , vender me ve шпозећ raqéh gremim, in ,, затогеш komaj eno nameste tavatent plaijate.” Boj se mibe in palerje btDseje, boj se perhodne sœdbe. Vse bo svatje plaijilo prejelo, hudo hudo, dobro d®bro.
4e ba tvatja hima va œgna bela , ale ba se ne bai? ala ba ne skauplher» in ne 3bejfal ? Vidam, kaj strah in gratga in misal perhodnaga nemani!vaga tarplena затоге. Veqa strah pakla ргезсепе nemarnost , in vname pridnost do molitve.
b S
)( Зо X
XII.	Р ostava.
Spomin Kristusovega terplena varaje ve газијзЛапо vesele.
i. »Blagor jim, ktera žalujejo ; potolažene bodo.”
Od koga bodo potolažene? Od Kristusa ve serqa ; ne od neipmernah reiji tèga sveta.
Fremirne in pohujmleve besede in krohotanc ne gredo ke svetemu Kristusovemu terplcnu in ke negovem bo-Isqem ranam.
4e be tude le en sam tern Kristusove krone mojo glavo ala moj herbet prebodel, ale be se mogel smejate ? O naha ! od bolerpne be jokal in na
glas 3avpil.
Ale qe be stebel s’ križa ve sv®ji ncDge imel, kam be mogel ite ale teqe ? Gotovo be ne mogel ne ite, ne teqe, ampak na mèste be mogel ostate in boleqmo terpéte, in sklene boleqmebe me uip'lo s’ Ivristusam terpéte.
)( 3i X
In , o de be mogel tuda nar grcn-kejuie sol3e toqite in odpuujene svojih grehov 3adobite ! O kako sveta je ata-lost, kako sladke so so^e, ktere se od smilena qe3 presvete rane nairega Gospoda Je3usa Kristusa prelivajo !
2.	4e kaka teatava, skuumava ala slabost nad-te pride, podaj se hitro ke molitve , ke benderju svetega kri*a, in poiuje se ve presveteh Kristusove h ranah kako dobro 3đravilo зорег svoje straste s’ poniamo , poboatno molitvijo , in s’ pravem premiur.levancm Uegovega terplena.
Premisle , kolekvren je bil svete kriat, na kterem je JG3US Kristus s lé— 4en 3e ostreme ateblemi 3a te perbit visel.
UJtej 3vesto tolekan bodetjeh ter-nov ve krone Gospodove , ktere so presveto glavo Simi boaejiga tako neusmi-•leno prebodle , in mu toleko kervi Ì3-toqile.
Dene leto in drugo orodje Kristu-
b 4
X 32 X
sovaga ter plena ka seba na stran : d®-bro branilo ta bo po dneva in po nœ-qa , de te nevidna sovrasmak , hudiq , breq svetah misai ne najde, in tvœjiga s?rr)â 38 neipstama, vest ranitvama podobama ne ognusa.
3.	Postela tv®ja ne boda tadej mehka , ka spominu presvetaga rœjstva nauraga Gospoda Jejusa Kristusa; ampak озкапа, revnem , pa s’ qednostma ojaluanam jaslaqam boda podobna, ve ktereh je déte Js3us va planiqe savito,	38 revnem sanam namésta stide
odéto , in 3a majhno mlékam sv®je matere daviqe dojeno jokalo.
Tvœje debelo in tardo 3glavje naj te nekolako tardaga gr®ba narnaga Gospoda Jegusa Kristusa - va skala opomina , ka je 3a te na krista rasniqno timari, glob®ko pokopan , in va gr®-La 3a velikem kamnam saloseen bil.
Tako poqivaj vernira Kristusovem, po3aba vsega , kar je na sveta , in vsega , kar je va oqeh dru3ah 3alega in
perjetnega ; vse to te bode ргазпо in neqvrédno, de bow 3dej ve svetoste in gnade s’ Kristusam , sodne dan pa 3e oegoveme Ì3vo.leneme ke veqne imaste vstal. Amen.
XIII.	Postava.
Klirjate ve presveto Je3usovo ime, in ve ime negove' presvete matere deviije Marije.
i.	»Moj Bog in Gospod! vode ttie po pravem pote pred seboj.”
Tvoje pota , o Gospod Je3us Kristus 1 so lépe, ijiste in varne pota, po ktereh se da pràv in popolnama hodite. Na vseh tvojih poteh je mir in svetost ; in pe.lajo vse tvoje verne , ktere so Ì3 serija poniame , ve tvoje veipio ncbeuiko kra.lestvo.
Ide kamor цеш, hode, koder цеш, stoj ale sede, kjer qeur ; kliqe ve Jezusa in ve negovo sveto mater Mari-
b 5
)( Ч )(
jo , in imej namésta đrugah tovarujev tele besede svetega pisma va mislah : « Moj Bog in Gospod ! v®da me po pravam pota pred seboj Iri pardena tuda ure te; Preluba moj Jegus! »va-»rej me na m®jih poteh , de se ne opo-taknem”, de se va trkodo sv®je dume po neqlmarnostah ne 03iram, in nobene nemarne besede ne retjem.
2.	Varia tèga узета tuđa me tale pokrepqana nauk 3a popotnaqo saboj j darsfa ga terdno kakor palaqo va rœkar in rcqe ale bera veqkrat poboaeno re-koq : » Js3us in Marija! bodata vselej in povsod m®ja gvesta tovarura in var-ha na vsah mæjih potah, de ne зај-dem, in de me od gnotre ala od зип« 'mnoge slapotije ne raggube”.
Leta svata molitev. »Jegus in Marija” je kratka, lahka in umevna , sladka misel, m®qan mkat, gvésto branilo , par-јазап tovarur, neigreqena krepkost, vesela tolaxba , tardna podpora, ktera vsaqaga ubogega popotnaka, svata 3a-
neqevavija po ravnem pote ve ve q n o ativlene spremila.
3e leto molitvejo dobiur tovaruia in varila bolue in moqnejue od vseh kralev in knegov tèga ativlena , in svetnika vikure od vseh svetnikov ve ne-beseh in na gemle.
Kdor to molitev prav Ì3 serija mole , (in se ve vsem svœjim djane jim. dopaste pergadeva), sprave na svœjo stran vse prebivavqe nebes; ker 30vso pastjo gredo nebeiqane 3a svœjim Gospodam Jegusam Kristusam in 3a svœjo Gospo, 3a presveto, preqastitlevo materjo Js3usovo Marijo , ktera sta vredna od vseh qeiqena in hvalena bite.
Tuđe ob smertne ure mu bosta pomoqnika , kdor ji ima ve svœjim diviene tovarira. Ne заршцај 3dj Je-3usa, qe lioqeui per Jeguse in Marii veqno stivete , in gveliqan bite.
Вгез skerbi lahko popotva, kdor ima ve svœjim serrje Jegusa in Marijo r in kdor nu imena velikrat poniamo ime-
b 6
nüje in 33 je3i'kara qesti. Veselo se 3a nu negove roke in noge premikajo, je-Згк ji imenuje, serije se ju veseli, okó se joka; ke nima se povgdiguje hrepe-neig pogled, nu kuunije in objema , in pred nima se perpogujejo negove kolena.
3.	Blagor mu , kdor Jegusa in Marijo pogosto imenuje , ji pobostno kliqe in pogdravla , in se ju ve lubeg-ne spomne ! Blagor mu , kdor ji 30 veliko hvalo, зг veselo qastjó, 30 lepem, spoutevanem,	30 goreigo lubegnejo,
s’ sladkem hrepenenem in ves затак-nen ve veselo pétje qcsti !
O kakó sladak je Je3us , in kakó sladka negova preluba mate, sveta da-viqa Marija ! Blagor popotneku , ktera vselej in povsod, dokler je ve svrojim --scivote tukej na ptujim, nebeuike dom v8 misleh ima, kjer Jegus in Marija 38 vsema svetnike in ange.lije neigre-qeno vesele inveqno veličastvo imajo!
Blagor popotneku, ktere na tém
svet» пец stanovitnega néma, teniuij газуезап in per Kristuse ve nebeseh bite steli !
Blagor revnemu in пБозети, kte-re vsak dan nebeurkega kruha prroset hode , in ne neha per brastji inÌ3& poniamo molite, dokler drobtine ne prejme !
Blagor povablcnemu na jagnetove gosti, in preden tje pride, jagne ve presvetem 3akramente poboatno prejema 1
4.	Закај, kolekorkrat sveto obhajilo poboatno in vredno prejmeur , ale maumek Bogu ke qaste dar svete maire s’ rjastjó in poboatnostjo oprav-la, tolekokrat je ve duhe gostJe3usa preqastitlevega in negove preblaatene matere Marije.
Tak kristjan Je uijeneq Kristusov, koplan svete deviije Marije, to-vanr ange.lijov , rojak aposte.lnov, do-màij bmacji , ve «oda s’ svetnike in perjatel nebeujanov.
Tak boxi pred hrupam ludi* se vareje prajnaga govorjena, premiuduje-Je3usove besede , in skerbno nad sv®-jim serijam in nad vseme svœjima po-qutke quje, deJejusa, Marije in vseh svetnikov bæxjih ne газха1а.
Posveqene in milost prejme od Je3usa Gospoda in yveHqarjà svoji-ga, in kedar van kliqe , ga on ve sv®jih svetah nebeseh usliure, boda kjer kola, in ve ktere kola nevar-nosta.
Ko so se mjenrje po morji V031-le , in od strahu , de be se ne potopile, ve Jejusa kliqale, je bil ргец® per nih , in jim je rekel: » Закај ste bojeue ? .. . Јсз semT ne bojte se.”
Js3usove besede so sladke nas to-Iaxete, m®qne nas varavate, parjetne nas rajveselite , polne dobrote nam od-puujene, in polne miloste nam veijno aeiv.lene date.
X 3g X
XIV.	Postava.
Stanovitno bojevale se зорег pregréui-no nagnene, po 3glede svetnikov.
i.	»Мшшкг bodete, in junairkega seri] a.’’
Kakor se 13 Kristusovega terple-na in Ì3 terp.lena vseli sveteh mar-ternekov uqemo , nadloge volno ter-pete ; tako se tude od presvete device Marije, od vseh sveteh devii), vdov in drugeh sveteh dum ицгто, meseno poxelene krotite, 3a bogastvo ne marate, vse posvetne reip ganeqevate, in le, kar je nad name, lubite in iskate,
Skerbe tede j, o sluatabnek bæstji ! nepremaglfvo poterpeadivost kerujan-skeh junakov posnemate , hudiqu in negovemu navdajanu nasprotevate. Lej deviuko stanovitnost urebkeh deklet) (Neateije, Jerige, Barbareqe), in uqe se od nih vse mesene 3ape.livoste in
X 4o X
vse grehe 3aneqevate, in deleq od nah Lite.
4e te Bog po svoji dobrote per tvoji revujene qasno bogastvo da, ne bode takó nesreqen, de be se 3atd poigdigeval ; ne bode takó neumen , de be nan svoje serije nave3eval : ker ne vetu, kakó dolgo bom ativel in pre-moxene imel.
Ne dosega, ampak svetega acivle-na se vouje ; закај boluie je dobra vést, kakor vsega sveta blago. Че уец imam , ostrejme bo sodba.
2.	O kakó golufno je vesele, kakó kratko veliqastvo sveta, qe se je kdo ve bogastve , ve qastéh in ve. ve-soijeh stanovah vuieq ! Konerj tèga so nei3reqene boleipne in ncskonqno зса-levane tani, kjer preklete s’ hudiqe vred veqno gore brc3 upana Ì3 pekla kedej remene bite.
Nasprote pa kolekumo 3veliqane imajo Ì3vo.lene , ke se 3« ange.Uje ve-kome vesele, tam kjer se bo nar vik-
X 41 X
ics 3\elÌTjane per Boga in negovali svetnikeh veijno vati vaio!
Kakó sreijna so beli mo*je, kakó pametne davirje, ka so зауо.То Kristusa vse 3apustila, in po озката pote va nebesa popotvale!
3.	Vedete tedej , vi' 3vésta in po-boatna Kristusova sluarabnake , de se morate , dokler aeivetè, зорег mnoge telesne in duhovne skuumave bojava-te , molite, se postite in trudite.
Morate svoje telò strabevate, de se ne pooiuaba, in duhu nasprota ne poxe.luje , de se цез dumo ne povzdigne , je ne заре.1а in ve pekel ne potegne.
-Kaj pomaga tukej telesu sladko stréga , posledneij, pa ve pekle pre-strairno terpéta ?
Kaj pomaga va tém schiena par ludeh ijast in hvalo imete, ve per-hodnem pa s’ hudodélneke in hudiče va sramote in ve pogub.lena bita?
Na tém svéte uijenemu in v-sso-
ijemu, ne pa Ì3vo.lenemu bite, je per Boge in negoveh svetnikeh nar vetje sramcDta in neqast.
Nasprote pa s’ Kristusam terpéte , in od hudœbneli 3aneqevanemu bite, je nar vetje slov, qast in 3aslustene per Boge in negoveh svetnikeh.
Batoré prave Језив svœjim uqen-qam ,	( in s’ téme besedama tolaaee
vse verne, ktere3avolo negovega imena kreviqo in stiske terpe); »Blagor vam , ( prave ) , qc vas .ludje sovraæe-jo, in за\ о.1о mœjiga imena obrekujejo veselite se, in od vesela poskakujte; Закај vatre plaqilo je obilno ve ne-beseh.”
XV.	Postava.
Stanoviten bode oa svcojim mèste in ve svœjim pokliqe.
i. »Bodete védno stanovitne va službe Kristusove. ”
Povej me, lube brat Î kaj poma-
X 43 X
ga, in qamû je sam ter tje letata povsod veliko videte in sliirata; va ne-beu/ko kralestvo pa ne prita ?
Blagor qlovéku, ktera svœje sarqe in sva>je misle pred vsam ra3gub.le-nem varaje, se barac spet 3diliavâje sam ve seba 3bere, in Boga 3a затз-ro prosa.
Gorjè ta, ktera velikrat od doma hoda®, qas po nepridnam trataur, in druge pohujujvaw.
Rdor je rad doma, in Bogu na skrivnem sluaea, in veliko mole, in svete bukve piure, in pridno sveto pisano bere, in 3a omeqenam sarqam, svete raqi premiir.luje ; tak ima dovol mirü.
2.	Kdor ргазпо postopa in qenqâ, ga je treba ostro posvarita, in od ob-qenah pogovorov loijite, de tisteh, ktera so rada priprostaga in otroqjiga sarrjâ, morebita ne заре.1а, in jih s’ svœjo neqimarnostjo va beseda in va djana ne pohujira in ne 3mota
O ti, кг imam rad nerodno vesele in napqneuale, boj se perhodne-ga terplena , kjer bour mogal 3a vsako nemarno, nespametno besédo , 3a vsako hudffibno misel veliko prestate.
Veliko holme se je tedej 3dej bata in varavate, in spokorne бо!зе toqite, kakor pa na unem svéle 3a vsak smarten gréh ve đruaebe hudmbneh od huđi-qev jeqenemu in mučenemu bite. Go-tovo de né uiala ,*ne igra ve veqnem peklenskem cogna goréle , Ì3 kterega nobena roka ne more reunte.
3.	Kdor be se to pràv ke sertqu V3GI, in 3vésto veqkrat premislil ; kma-le be vse posvetno 3aneqeval , in vse telesne slaste studel, de be po svcoji smerte veqnemu terp.lenu odurel, in nebeuiko vesele dosegel.
Gorje jim хв зЗеј, pa uie boi ve prihodno, ktere 3a srndbo beostjo malo marajo, in jim skeore vse malo de,
)( 45 X
ker unega terplena na svojim stivote ire ne obijutejo 1
XVI,	Postava.
Bog ga tolaaee, kdor 3avolo Kristusa tarpi.
i.	»Na svete boste mogle stiske tarpate ; pa 3aupajte, јез sam svét premagal, ”
Veliko jih prave po зпапзт pregovore : Loseej mu je terpéte, kdor ima tovariua terp.lena. Pa kdo je ta tako dober in dobrotlev tovarui, ke 3e name revneme in slabeme vred terpi ?
Naw Gospod Jegus Kristus, ke je 3a nas terpel in na kriaie umeri, ke se ve svetem Evangeli dmr 03dravni-ka in pastirja, in atalostneh, stiska-neh, revneh in slabeh, pobiteh in npaeneh tolaacneka imenuje, » 3drave , ( prave ), ne potrebujejo gdravnika, ampak bolne.”
)( 46 X
Ravno tako govori od nega sveta David ka tolaaeba aealostnah , гекоц : » Gospod je bh'3 par nih , ktera so stiskanega sarqâ. ” In va nekam dru-3am psalma govori Bog sam vsaqamu, ktera skuumave in britkoste tarpi, de naj ne obupa: » Јез sam par nem va negova britkosta , otel ga bom, in po-veliqal. ”
Закај rés silno tolaacno ja vse зга-lostne in mnogo stiskane je , de je bil tuda Kristus 3a nas skuuian, ata.len in 3a mnogem tarplenem oblosten.
2. Ako ba tarplene in britkosta na tém sveta nau/a duura 3veliqavne in d<D-bre ne bale, ba jih Bog, ka je va vsah svmjih poteh nar vikira dobrota in praviqa , ne parpustil.
Lej ! Bog ne svaijimu lastnemu edinemu Sinu pa^anesal , ampak ga je tepste dal ; kdo sa ti,' de se pre-der3neir цез negove uiibc godarnata, dokler véir , koleko grehov sa storil ?
Закај to je vendar vsaj po pravi-
ljs , de hudœben in nepriđen hlapeq, це je nekoleko tepen , цез svœjiga Gospoda ne pregovarja , ker je Sinu vsemu lube3mvemu in breg vsega greha toiekan in tolekeh ran donilo.
Tude to je po praviqe , de bolnik, ke 3drayja potrebuje, vsaj nekoleko 3dravil nékej qasa pijè, ker je 3dravnik 3drav vso grenko pijaqo Ì3-pil, de ji je ves smerten strup odvgel, ijlovéka na dume in na telese mertve-ga oživel in popolnama 03dravil, in ga od veqne smerte otel.
3elo je tedej hlapqu teža polaj-uiana, qe 3misle, de je tude negov Gospod, sama nedolžnost, me veqe texo nœsil.
3talostnemu je žalost зе1о polaj-irana, qe prav premisle, de ga brit-kost, ktera ga 3adene , od grehov qi-ste, in mu upane da do veqnega 3ve-liqana, qe jo s’ pobožnem duham prrterpi.
3.	Gotovo je revnemu hlapqu ve-
lika qast, qe je va obléko svœjiga Gospoda obleqen, in sa inkarlatam krale-vaga Sinü 03a.l1.uan , va kteram mu je parpuujeno ita va xenitvanc veqnaga krala.
Obleka j63usova je pomaenost sar-i}a, revtqana va potrébnah raqeh , po-tarpeaelivost va nadlogah, stanovitnost va qednostah.
Romur je strahavavka bœatja ujiba milosta dar , 3adobi po strabévane 31e-liqane svaije duure, in bo va nebeseh tolakan veqa qasti vénarj prejel.
Blagor mu, kdor ums, kaj je revujana in pomankane Je3usovo, ka je, on nar bogatejma 3a nas revan in ve potreba bil! Blagor mu, kdor umno 3a nini koda, va vsakdaneh nadlogah svoj kri* na se V3ame, in ga ka 3ve-h'qanu svœje duine do 3adnaga volno nosa !
X 49 X
XVII.	Postava.
Imej vselej in povsod dobro vést.
i.	» Svojo dumo nosem védno ve svojih rokah.”
Kdor hoqe ve veqno scivlenc pri-te , né gan neq bolnega in pridneure-ga, kakor pogostem mislete ve 3veli-tjane svoje dune.
Bere in prebiraj vse : le ve Boge in ve bogabojeqem seivlene je ЗУсПцапе 3a dumo , drugé nè. Torej je duo Gospod >n3veliqar svojim uqenqam d jal ; »Kaj pomaga qlovéku ves svet perdobite , qe Pa na stroji dune urkodo terpi?
Kdor te beséde veqkrat promisle , >n 3a 3velfqane svoje dune bol kakor За qasen dobiqek ale 3a telesen stive* skerbi, on je rés umen kupqe-Vaveq, ker duhovno in veqno bol qi-sla in iu]C, kakor menlivo.
Eden tisteh dobreh in 3vésteh Kristusoveh hlapqov je, ke 3e dvéma talentatila otire, in se peteme deset per~
K 5o X
dobi', in tuda enaga va зет!о ne Jakopa, ne 3aigrâ in зјапецвуаупо ne 3a-varate, temuq raji ala komu ubojamu dà, de зап mola, ala pa na altar boseji polosci, in Bogu tuda 3a nar manna prejGta dar hvalo ve.
Blagor umnemu in par malam 3VG-stamu hlapiqu, ka vas svoj qas va dobro obarne, od ptujih raqi, ktere ga ne^adenejo, molqi ; ka je Ì3 .lubs3na do Boga takó rekoq gluh in mutast; ka va sreda posvetnega hrupa mirno scivi, in vedno svojo duiro pred saboj va svojih rokah nosa-(je varaj e ).
Ne spraumj tadej radovedno, kaj druga delajo , drugaq kar je Ì3 ,lube3na do Boga in Ì3 рагјазпе lubejna do blismaga treba,
2.	Ne iuja hvale par ludéh; закај to je neqimarno : pa tuda janaqavan bita od nih se ne boj, ker ta to naq ne nkodaje , ampak tvojo duiro qista in poniacuje, in jo ka velikamu neben-kamu plaqilu povzdiguje.
)( Si )(
Le kdor 3a Boga kreviqo terpéte ve, 3aslu3€s od nega povikuan bile.
Kakor se ti, o moj Bog in Gospod ! зате terpel , takó moram tuđe јез 3ate terpéte, in 3a teboj 13 vse ïnoqi hodite; ker se svetemu Petru djal ; Hede 3a menoj.
Ale gorjè mene, o Bog! ker зато-rem ure takó malo 3ate terpéte. Veliko obetam, pa Ì3 desetereh komej eno spolnem. Dovo.l sklepov délam, lode skcDre nobenega ne dostojnu. 3g©l sam sem tèga kriv, in nobenega ^govora nemam. Мшја lenœba in mæja зат-kernost poveličujete ma>je grehe,
Koga затогет na vse to mislite 'n retje ? O neq (Insega ne , kakor 3a Затего moram prosite , in pa 3dihe-'ate rekoij : » Gospod , gremii sem, usinlle se me ! ”
Takó so storile in iiqile vse svetnike pred teboj, in takó delajo ure vedno vse tv®ji 3veste sluttabneke.
Prosite 3a me vse svetnike in per-
c 2
X )(
jatle bffiacji ! закај slab qlovek sem , neq dobrega ne najdem ve sebe, in vas vse poniamo p rosam, pomagajte me !
Molitev s e r o m â k a.
3.	O moj Bog in Gospod ! ti svete цез vse svete! nagne svoje uho ke 3dihevanu svojiga revnega hlap-qa !	» Pomagaj me , in bom réinen ,
in bom vedno tvoje postave premiu-Jevàl.
O de be bil miloste deleaeen pernitet bite malem tvoje qede ve tvojim kralestve, ktero seponiacnem, innim, kiere te .lubejo , perpravel !
O Bog ! ti moja гаоц! tebe ho-ijem Ì3 vsega serqa .lubite. po tvojim svetem pove.le* Ti se moje upane in moje 3veliqane; ti vse kar aselim.
Daj me ra3svet.leno spo3nanost 30-per vse 3mote ; qisto serqg зоргг vse neqistoste: pravo vero зорег vse dvome ; terdno заирапе зорег vso пеза-
X 53 )(
up.levost ; goreijo lubejen зоргг vso lenobo in зоргг vso 3anikernost ; veliko poterpearlivost зоргг vse зорегпо-ste ; svete misle sopar vse ostudne podobe ; stanovitno molitev зорег vse hudiqeve skuumave ; skerb per brane 3opsr vse ra3miurlene* serqâ ; dobre dela зорег stud in duirno 3aspânosf : pobočen spomin tvojiga svetega terple-na, de umorim vse straste. Dodela-me, o Bog ! vse ts dobrote, in po-terde me ve vseh svojih sveteh besedah, Amen.
XVIII. Postava.
Dobro je ve samote bite, in moliate.
i. »Laj! deleq sem 3béstal , in bil ve samote. ”
Закај? 3avolo toleko dobrega, ke Ì3 tèga Ì3vira, ter de se serips газгтш-lena vareje , ke rado pride , це se mnoge reqi videjo in slioejo. Rar okó ne vide, ale uhó ne sliuie, tisto tuda ser-
,c 3
)( 54 )(
qii ne boli in ga ne delà nepokoj-nega.
Na skrivnem tedej bite in molqa-te je dobro , de se «serqu mir in gnada poboaene molitve 3adobI.
To 3adobite veliko pomaga Ioqite se od drehal, in ve samoto , kjer nobenega hrupa né, béacate. Kakor riba 311ns vode kmale pogine, tako je tilde samœtnek ( in vsak poboacen kristjan) 3une svoje samote kmale газ-gublen in 33 gréham omadeacvan.
Pridna beqelsqa nabira po rjvétji medu, in berač 3leti' in pride ves ve svojo hiurerjo donni, in ga skerbno ve pan skrije, de ima po зппе na skrivnem kàj acivéle. Svojo slaujiipo skrije gató, de po svete Istaje svojiga truda sadu spet ne 3gubl.
Drage diurave bol deure, qe so ve kake posode закгке; qe so pa odkrite, se kmale ishlape.
Dvetlhqe, ktereh se veliko rok dotika, se pohiibe; ve ograjenem verte
X 55 X
pa in 38 visœkam 3Ìdam obvarvane , ostanejo lepe in Бгез madeaea.
Roate na 3agrajenam varta rastejo brc3 skarba; qe jih pa na ulaije varaccjo , usahnejo , in jih poho-dajo.
2.	Takó затшшака , qe noqe doma bita , ampak pogostem od doma hoda-, posvetna ludje запацијејо ; rje se pa posvetnah druacb ogib.le, in va sam®ta rad ostane, sa ga svetega mislajo.
Goreqo svéqo vétar barn ugasne;, qe jo pa va lahterno denejo, gori,stanovitno.
Tako se tuda duh pobosenosta va tiha samœta nar bo.l parhrana ; par 3unânah opravkah pa se rad ra3gubi.
Boda tadej rad doma, bode rad va samota in molija , qe hoqeur pobožnost in mir ohranita.
Ikdor je rad par ludéh in vendar va seba uikođe ne tarpi, mora veliko krepkost iméta in nad saboj 38I0 quta.
Ostana tadej 3avo.lo poboxnosta
c 4
)( 56 X
rad уг šamana , va sv®ji hiuraqa, ka-kor sveta davila Marija, ka je sa svetem k’ né od Boga 13 nebes poslanem angelam govorila : de sveta angel, пе-beuika pæsal, tvœje dinne 3vésta varh, tuda ka teba pride , in de hudobna duh 3a vsem sv® j im navdajanem delci; od tebe betti.
•	Neka pobottan qlfflvak, ka je rad
molqal, je djal:	» Malokdaj s’ kom
dolgo govorim, de ba svoje vasti ne ontadcosvàl.”
Drug je rekel : » Silno svet pogovor mora bita , de ba balo bolita govorita , kakor molqata.”
Tretji je djal :	» Beseda o pra-
vam qasa govorjena je selahtan kamen. ”
Tctarta je parstaval : »Kdor svæji-ga je3ika pràv varaje, ne opravlivarj in lattnivarp ”
3.	O kako hvalevredno, kako veselo je govorjene motta, ve qigar be-
X 5; X
sédah né neq hudobije in neqimerno-sta , neq golefije in 3vijaq.
Mnoge govore od mnogeli reni ; pa nè Бгез nevarnosta svœjiga je3ika, ke je ke hudemu takó uren. Kdor ima ve ber3de svoj језек , in je rad doma , in rad pogostem mole , on vaciva obilno mirü.
Imej rad molqeqega sluscabneka bajîcjiga ; posvare postopavnega bese-dâqa, in varej se gohif'a. Béace pred hrupam ; bode rad ve samote ; derače se ponisfnega in pobosnega kristjana; poterpe volno 3opernega sitnesca Ì3 lubegne do Jegusa Kristusa , ke se je dal na trias 3^(0 perbite.
4- Mlad meneh je vprairal starega-» ktera meniirka postava je nar bol per-pravna mir in poboscnost. na svete 3a-dobite ; in lej kaj mu odgovori : rDer-зсг se, prave, od oqakov 3apovddane-ga moìqana ; ogibaj se hrupa in postopam. ”
Te tri reqf so samœtneku ( in
c 5
)( 58 X
vsaqemu bogabojeqemu kristjanu ) so-ssbno potrebne, in Bogu in angolani perjetne ; namreq : i) (išlo зорег po-stopane, 2) vesele do brana in uqena Зоргг stud serqa, in 3) stanovitna molitev зоргг 3ale38vane hudiqevo,
To perporoqajo stare in mlada oqake ; закај molqeq in bogabojeq sa-maitnak 3adobi bœxji dar, ra3drama serqe , in ima bcDKje rajsvetlcne, de premraluje svete skrivnost?.
Kdor pa rad od doma hoda, in se 3a vsakam pogovarja, in ргазпо postopa , tak je nevreden nebeuîkeh darov, in je drugem зорггп.
Prrvqetnek ne more dolgo mol-uate ; kcr se hoqe skajevate, de je uqèn in bol hvale vreden od dru-Зећ,
Kdor je ve govorjene svœje glave, je po praviqe 3aneqlev; kdor pa rad spodobno molqi , nega imajo rade vse sosedje.
^ Sam do sebe majhne , do dri^eh
X Sg X
pa velike misle iméta, je зпапше velike ponisfnosta sarrpi.
Se va svœjim duha pov^digevata, in par svoji Bogu in bli3£i.iamu nasprotna tarma ostata, spriipije veliko prevzetnost, To so nar nevarnaura gobe, Bogu зорагпе,. in veqkrat 3a naglo smert-jo vdarjene«.
Kdor je rad priprost, nedolatan , poniaean in pokoran , je lahko povsod Vesel in bre3 skarba.
Malo govorite, prexinrnosta. se vstava ta , le dobre ratp parpovadevata, in vse spodobno opravate, je hvale in qasti' vredno. Štora vse po pamela , to je nar lépure tjednqst.	.j
To nam Je3ns ; ïvristiîs ,3a Ietsms besedama parporoqa rekoq: . » Imejte sni va seba , in mit med seboj. ” In sveta aposta.l Pava! ka prav a: »Vse valse govorjene boda sa šolajo osoleno.” In va bukvah Joba se bere: » Kdo bo jedel neshyio ? ”
5.	Kdor je qist in sramoxlav, c 6
X 6o X
quje nad svœjim serqam, nad svœjime besédame, in nad vsema svmjime védno hudega lakomneme poijutke , de ne greu/i, in Boga in biismega ne ramatale.
Kdor rad ncipmerne pogovore posluira , in tuda rad od nih govori, néma skesanega serqâ.
Kdor svæjiga serrja in jetika ne ’vâreje, 3gubi kmale gnado skesan oste.
Kdor rad govori, govori kmale preyeq.
Ako be 've sv® jim serqe k ri arane-ga Je3usa з\ ésto hranil, be Ì3 tv® j ih ust ne belo kmale neipmerne in nemarne besede sliu-ate.
Ale ker Jsgusa ve svœjim serqe 3vésto ne hraneuj, 3atorš velikratluninega slabega in pra3nega vesela iujeuj, ktero tvajjimu serqu nialo pomaga qnotreno teseavno j britkost od-pravete.	^	• >
Le sam Je3us da serqu prftvo Ve^ se.le, in 03drave vse gréume bo^ne.
•X Cl X
Preq , 3’ eno samo besedo затоге skesano serrqe od vsega hudega réu/i-te ; ker veqe je dobrota miloste bosfje, kakor' gréüiriekà hudobija.
Закај neke tako rad netpmerne posvetne pogovore-pasfmrauF, po ktereh je tvoje seriqe tolekan nepokojno in ra3gub,leno? In закај rajuie presladkeh Kristusoveh besedi ne posituram , ktere te затогејо ve vsake brilkoste po nm-t[8 in po dneve ^veselita in pokrepčate ? —
XIX. Postava.
lieve* naj se ke Bogu svojimu varhu .	,,	< j Podâ-
i. »Tebe je reve* puujen , ti bow serote ротоцтк.”
Blagor reve*u, kteremu je Bog Ve vsake britkoste odreoenlk , ve vsake stiske tolasenek, ve silne potrebe edino upane'in edina pontoq, in ve kra-
)( 62 )(
lestve vernega 3veliqana qastitlevo plaqilo.
Velika qednost je rađovolna rev-iijena, ktero kdo 3a Kristusa na ss yjame; veqno je здепо plaqilo per an-gelrjeh ve nebeseh. Tje ne pride tat krast, ne tolovaj jemat, ne ubijaverj morit.
Bogalinje tega sveta imajo veliko nevarnost in vsakdane skerbi , 3a ktsre Kristusov sluaeabriek, ke se vsemu na svete ndpové, neq ne vé.
Veliko prostost ima 3vésta duira, ktera 3avolo nebeuikega kralestva , in Ì3 .lubG3ne do Jegusa Kristusa na svete neq lastnega nema, temuq ,vse le ve Kristuse . imâ, ke se je 3a nas ve revnjeno in ve boleqme podal , sle— qen na kriate visel, in pé imel kàm sv j) e glave poloatite , ala sv® j e roke ;,le noge djate.
Ale je bi! kdaj kak ,ql®vek tajcp reven in uboaren ? Gotovp de nè, datore je pa tude le negovo ime qp.3
X 63 )(
Vse, kar je na nebe in na зет.је, poveličano , in цез vse veqno qastit-levo.
O sveta revujena ! ako be te Bog sam ne bil igvrold , be te 3avo.lo tv<D-je terdœbe vse ludje ^aneqevale»
Blagorna revujena ! prev^efnos otjf in veliko grehov perloxnost odprave.
2. 3ares reven ve duha je le tiste , ktere se 3avolo nobene besede in 3avolo nobenega dœbrega dela ne pre-V3ame, in ne «eli neq ves®ijega, de globokeju/e ne padi?..
O kolekuma qednost je revujena, ktera se vsemu odpoyé, in neq lastnega nema : nebemke vrata duire odpre, qasti krono poveliqa, in bo vredna se svetem? marterneke plaqîlo po-terpescln oste prejete , kakor hitro bo kmneij Kristusove sluscbe ve tem revnem schiene.
Prav in 3vést Kristusov sluacab-nek je , kdor Ì3 lube3nfc do nega po-
X 64 X
manicane in vse druge nadloge ponisene tarpi.
Blagor mu, kdor ve 13 sv®je potrebe in slabosta qednost napravata, in se va vsam, kar tarpi, va bœaejo volo p'ođata !
Ne aea.luj tadej preveq, o reveae ! qe nujo tarpi® ; ne boda nejevolan, ije te ^asmehujejo in parjatla 3a-puste.
Obarna se ka Kristusu , ka je bil 3afe revan in slab ; iiqa tolaaebe par Boga , tar le par Boga , qe hoqew prostost 3adobita. Noben drug potolaacak, naj se 3dl velak kakor hoqe, bre3 Boga naq ne vela ; ne tarpi dolgo, in né 3adcDsta.
3.	1зу®1а sa tadej Језива Kristusa Sinu b®3ejiga, de ta bode poseban par-jatal in aelaBtnak, in 3apusta rad Î3 lube3na do nega vse druge.
Ne рагјазпа se 3a nakomar, kdor te hoqe od svete Kristusove slusebe 3adarseata, in ka posvetna lube3na iii
)( 65 X
V8 pekel 3apelate. » U/arcnk je pot, ke vb' pogublene peli , in veliko jih po ßem hode ”, prava Језив Kristus.
Le on te je 3ad®s!a , le on te 3a-tnore popolnama ^veselita ; закај on Зашоге vsem tistem nebeirko kraiest-vo data, ktera posvetno kralestvo 3e vso negovo lepmto vred 3apuste,
Svet in nega poaselene prejde , kakor dam, kakor vela qvét. Ostane tadej 3vést par svœjim sklepe Bogii védno sluxita, revna brat! Potarpe поц in dan par svœjih brateh vse ïanoge teatave , conda kjer se sa Ì3 lu-кезпа do Boga parvaq Ì3VCDHI bita , kjer sa svœjim stariirem ih svœjimu fodu slovó dal, in se do qistaga Bogu daraval , de tuda va Kristusovem k raies Iva xnfme in 38 vsema svetnika veqno vesele 3adobiu.
3a majhan tarpex, 3a kratke bo-leqfne na tém svela , bow imel ve ne-besah veqen poqitek.
Misle pogostem svete Kristusove
X 66 )(
rane, in boleqe bule revnega La-qarja; to ta bo ka pridu, kadar bow mogel umreta in svét 3apustita.
XX. Postava.
Od revnega in bolnaga Laqarja.
i. » Revex in poln boleijm sam ; Gospod , pomagaj ma!’’
Takó govori revesï in bolnik, ka po Boga in po bcDMjim kra.lestve 3dl-liujc.
'O гетезе in bolnik! prenairaj volno nekolako qasa boleijine na aeivota , pomankane jedi in o' léke : sej ne boia dolgo tukej tfrpel.
3ahvale Boga, ker je loarej tukej 38 revnama in bolnama tarpata , kakor va parhodnam 3a bogatama in inogoqnema va pakla jeqcnamu bita.
Misle grehe svffljiga preteqenaga aeiv.lena, s’ kterama sa Boga in blite-
)( 67 )(
naga tolakrat газкаШ. Vdaj se straha-vavke Gospodova, de se ta greha odpuste, kterrti s’ pokoro in 3adosta-Vanem uie nésa popolnama igbrisa'l.
Misla tuda ke svojimu potolaacku vse silne holeqi'ne in svete rane Kristusove, ka se je 3ate tolakajnemu in tolekuinamu tarp.lenu podyergal.
Ka svffijimu polaju/ku spomna se tuda revnega in kru.Ievaga . Laqarja, ka je bil po svotji smarta va Abrahamovo naroqje veselo sprejet, in boj se kœnqa mehkužnega in sladkoaeiv-naga bogatina, ka je bil po svœjih gostarijah va pakal pokopan, Ì3 kte-raga зап né veq reuiena.
Glej tadej, kaj sa je bo.l ^brata , nekolako qasa 38 bolnem Laqarjem tar-péta in stradata , in potile se Kristu-sam se veqno veselita ala pa majhno qasa 3a 3dravam bogatinqam va vese-Ja in va obilnosta aeivéta ; p®tle pa nenadjama umreta, va pakla pokopanemu bite , in s’ hudiqa va veqnam
)( 68 X
fflgne gorets ? kdor pamet ima, se mu ob kratksm bera dopove.
»..Blagor qlovéku , ktsre to pre-misie, in se 3a qasa sv®jih grehov spokori, de ne bo s’ hudobneme vs pekel pahnen, ve prestrairno vstjno terplene.
Kdor se з8еј od sveteh naukov ne da omeip'te in pobolirate , nega bo ve prihodnem «riviene pre-strauma uriba 3adsla, tsr br03 prida in veijno.
Te nesreqe nènia revne in bolne Lardar; закај negovo dumo so svete angele 3e veselem ve Abrahamovo na-roqje prenesle.
Posluuraj tilda tre veliko drii3e dobrot, ke jih je lunarie usmi.lene revnemu Larjarju dodelilo.
Ménem de né imel bogateh per-jatlov , de be ga beli obiskevale, ne sluirabnekov in pomoipiikov , de be mu beli stregle , ampak , kakor Je3us prave , pse so mu rane h'3at hodile. Sami
)( б9 )(
ti so mu tali va negovem britkam stana va tolažbo putena.
Затоге pa ijlœvak slabuja iméta, kakor це mora od vseh ludi зартцеп per vivala tolasrbe iskate ?
In vendar nâ je belo simata 13 ust tèga uboscqa ne nejevole , ne t(D3cbe, ampak le qeujene in 3ahva-lene.
Ncmu, ke mu je qlovsujka hudobija vso tolaxbo odvzela, so divje Sfavala pohlevno in регјазпо stregle.
4e sa tadej bolan, ne godernaj » ako nekaj ijasa nobene tolaatbe némait in ve boarie boleipne. terpiur ampak niisla , bœssja lube3niva previdnost tako hoqe, de tukej hude boleipne tarpile , de tamkej pogublen ne bouT.
Laqar je morebita le qalo majhne grehe storil; tl pa se jih veliko *e smartneh.
Tarpa tadej volno bolcipne va svfflji bnlé3ne , in vesele se, цс sa qase od Audi 3apuujen, de botti vrédan 3a rev-
)( 7° )(
nem Laqarjcm ve nebeuko kralestvo prite.
XXI. Postava.
Ivakó sveto pismo prav ra3umévate.
i. » Polagane tvoje besede газ-svetluje, in daje umnost majhnem.”
Vse , kar je ve svetem pisme starega in novega testamenta 3apisanega, je ke nauemu poduqenu 3apisano , de Bogu 3vésto sluatemo , se hudega va-rejemo , in se Boga nar viku'e dobrote 13 vsega, qistega in popolnama serqa tukej in veqno deraeemò.
Rar ve svetem pisme ne urnéo, premiu'luj poniaeno, in kar ne зарора-deuj, prose spouitevavno uqeneh, de te газ!охе ; ker skladane boxje besede ra3svet.luje serqa majhnem.
Че vesoqeh reqi we ne тогеш umete, uqe se 3e majhneme lâhkeh reqî po qapovede nauiega Gospoda Js3usa
X 71 X
Kristusa , ke prave ; » Pustite majhne ke mene , ker taipeh je nebetrko kra-lestvo."
Kar je nad tvmjim urnam, ne prc-jskuj in ne presoduj predelno , ampak vse svetemu Duhu pranje , in 3vesto verej 3a resnnjo ; закај svete Duh je uqenik vse resniiqe, in nc more letci spri qe vate.
2. Mnoge imajo mnoge dvome; to-de né sveto pismo tèga krivo, ampak slepcnta taijeh kudi, in nih lenœba premiirlevate nauke svetega pisma, ke ima ve sebe potrebne resnbpe véqnega tf iv.ler.ia.
Bere tedej rad sveto pismo, pridno poslmtaj ra3kladane uqenikov, in skerbe jih uméte,
3raven tèga pa ne opuujaj molitve in svete maire; закај ve molitve in va svete maire se poboscnem velikrat mar-sekàj temnega ra3odene , kar prev3<ìt-nem radovédescem rado skrito ostane.
Majhnem in priprostem je priprost
)( 72 )C
nauk' velak dobfqek ; globdik pa ba jim ukodaval. Vender pa, qe se jim tamne nauka floate , so jim tuda кг pridu.
Kdor pridno poslmra, kar se va rjerkva ala pa doma bere, in skarbno premiutluje , kaj ima nauk va sebe , mu je vsaka beseda brana ala sliirana med.
Dokler je qloivak va tém umar-joqam xiv.lei.ta, se lahko qedale veq nauqf , in takó lahko ve naukah ne-betrkah raqi raste ; ala svatlaga spo3* nana in gledana, kakonrno imajo svetnike in angelqa va nebesah, ne bo dosegal, dokler po Kristusova milosta veliqastva veqnaga 3veliqana ne 3a-dobf,
3.	Mœqna in tardna jéd je majhnem in slabam uikod.liva, lahka jéd pa in vsakdana pijaqa je teqna hrana otrœkam.
Same orgle in nekoleko pevqov pojó dœstekrat parjetnatra in bo.l gine-
X 73 )(
jo , kakor veliko pévrjov glasno in tenko vpetje, ke mehke serqa enako hreiqeqem'u gromu bol strauje , kakor jim d(übro dene.
Velike bliske oqi slep® ; luqeqa pa ve lampe je oqesu neuikod.liva. f
Kdor ћоце ve dereqeh rekah pre-der3no plavate , ga vod® poatró ; kdor pa po rumste gre , se mu vœdne nevar-noste n® bate.
Velikrat hode jagne brc3 skerbe po pote, kjer moqne vcdI pade , ga vlečejo , згвзсејо in зако.кејо.
Ravno»takó najde milost , kdor je priproste vere in poniatne pokorujene ; kdor pa ve se заира, 3gubi kar ima.
Vesœke reqi prevzetne serija kma-le napuhnejo ; ale posledneq se nili bahanu sramtDta vtépa.
4.	Sem videl perjatle priprostoste ve svojji molitve od pobosenoste jokate, ko tiste, ke so glasno vpile in pele , néso neq taqega ve svœjiin serqe obqutüe.
d
X 74 )(
Od kod je to? Od tod,ker se priproste in ponisene ve vsem svœjim dja-lae in ve vseh s v® j ih besedah le Bogu dopaste pendeva. Negov glas, ktere ima pravo , serqno priprostost , je per Boge ve nebeseh ; unega pa , ktere 3e ra3gub.lenem serijam mole in p®je , je med .ludmi na terge in na uleijah po mèste.
Kdor rés misle, kaj imajo psalmi (in druge pesme ) ve sebe , in poqase bere in pœje, obqute nebeirko in sladko v esele pobosenoste.
Ker rés sladak je Bog vsem, ktere so pravega serija, ktere le negov* qasti iujejo , ne pa svœje hvale.
Preblâatena je beséda qlovéka , ktere tako govori in ршје , de mu serij« gori, kdor ga sline.
5.	Préden petelen japcoje , s’ perniarne зак!ороце, in sam sebe serijnost dela; tako naj tude kristjan , kter« ima .lube3en in pobožnost ve molitve*
)( 7> X
nar prej sam sebe pobo.lira, preden druge svari.
Kdor "sani per sebe зацпе , in nar prej nad seboj poboluia, kar mu nad drugeme né vtreij, tak je dober in umen ицешк.
Svete Pavel je veliko ludi pođuipl, in se vender pred vseme dru3eme gréir-neka imenuje rekoij : » Je3us Kristus je perirei na svet gréumeke 3veliqat, nied ktereme sem јез perve ; nesem vreden aposte.lna imenevaie se.”
Закај to , o svete Pavel ! 3ató , » ker sem ljerkev boxjo preganal.”
Kako se pa svet in po praviije qa-stitleva posoda? Iše sam Ì3 sebe, ne po ijlovéke , ampak po poklirje in po ra3odene Je3usa Kristusa : od nega sem se uijil krotak in poniaeen , in negove-rnu evangelju pokoren bite.
Neq dobrega sam sebe ne perla-stüjem , ampak vse , kar kole sem storil in pisal, perlastim le nemu 3aqet-neku , ke me je po svoji miloste ke ve-
d 3
)( 76 X
re poklical, ktero озпапијеш in do svœjiga konqa 3vésto hranem.
» Le po miloste boxji sem, kar sem , in negova milost ve mene né bela nerodovitna, ampak vedno je ve mene , in bo, dokler de pridem ke nemu., ke me je s’ svojo predrago kervejó odkupil in odréiril.
XXII. Postava.
Veliko 3aslu3£ene je 3a Kristusa terpéte.
1. »Ve svoji poterpeJtlivoste boste svoje durre ohranile.”
Че te kdo перегјазпо ogovori , ale po krav ine зтегја , ne bode 3ató preij nejevolen , in ne odgovarjaj mu 3e js-30; temui{ molqe, aie pa poniamo govore , in terpe volnó . kakor je tuđe Kristus terpel.
Sej je tude Kristus molqal, ko jih ga je veliko totsilo , in né godemal, ko so ga teple.
X 77 X
Че je pa tréba in dobro govorite , govore pohlevno in pametno , kakor je Kristus hlapijo vikwega, ke ga je ve obra3 udarel , pràv in pohlevno odgovoril. Tako dam drugem lép ij-gled , in sam sebe sramote obva-rejcur.
Naj se 3godi, kar hoqe, naj te hudobne језгке nasprotvajo , kakor hočejo, poterpe , in molqe pobosmo na vse, kar te oijitajo.
2. Le to ve vsem skerbe, de bo tvoja duuia ve dobrem rastla, in misle, » kolekuma in kako 3asluscna qednost je poterpeselivost, ke tvoje serij« s’krep-kostme elapma, in te krone marlerne-kov delasenega dala.
Kristus je poterpexlivost 3e besedo , in ve svojim svetem terplene tude s’ svojim Ì3gledam uqil. Ro so ga vikœe in starauiinje ludstva tostile, je inolijal.
Ve djane je spolnel, kar je 3e besedo uqil rekoq: »Uqite se od mene:
d 3
)( 7» X
јез sem krotak in Ì3 serrja poniaten, in boste mir najdle svoajim duiram.”
Le ve Boge , ve prave poniatnoste , in ve krmtke poterpeat.livoste, ke vse nadloge premaga , se najde prave mir in stanovitna p®kcj, dregé nè.
Tors imej vse upaue le ve Boga , in ve nobeno veliko ale majhno stvar nè ; закај Бгез Boga je vse ргазпо : 3e Bogara pa vse dœbro.
XXIII. Postava.
Od svetega aeivlena ponižnega kristjana.
i. » Béate , prelube, béate ! "
Закај ? 3avo.lo tolekan nevarnost na svete, ke se qlovéku daastekrat permere j o.
Kdor se vsega Bogu Ì3roqf, in je rad sam , in mole , se uqi, piure (dela), tak se s’ takó lepeme dele pred nevar-
X 79 )(
nostme gréha obvareje, oberne qas va prid, in je drugam ka pobožnoste.
Kdor se pa okola klatare , in ho-це 3dej tè, 3dej tè qenrjarete, negovo stri}® ostane malokdej bre3 madeža» in pride 38 manu a pobožnostjo ve sv cajo ve pfflkoj naméneno hiuro domu.
Pobožne, pametne pogovore so vsem perjetne ; nerodna , nepremiuj.le-na beseda pa газ*а!е perjatle.
Kdor resniqo lube, govori resnic qo ; kdor pa s’ prekaneneme besedim druge slepi, se naprave sovraameke.
Kdor je 3arés ponižen, ne iuje hvale se svojme dœbreme déle ; temuc| vse dobro le Bogu perpiuie, hudo pa sebe.
Kdor laže, prežene Kristusa Ì3 Svcajiga serqa-, in kdor se na kviirko kopa, se nakopa sramœto , in po pra-viqe najde, de je golelan.
Kdor odkritoserqno resniqo govori , nega vse .lubejo in qaste.
2. Yse smo bratje, stvarjene od
d 4
)( 8o )(
enega Boga; po rrojstve smo vse gretr-neke ; po miloste Kristusova pa ke vere pokliijane, s’ svetem kerstam ornile , in s’ Kristusam 3edmene.
Nobeden po tern takem dru3e-ga ne запециј, ne ošramotuj in ne »ale ; temuq Ì3 lubegne bœseje pomagaj in uqe eden dru3ega, kar morete 1 in kakor sam aceliur, de be se ve ena-*qeh potrebah tebe storilo.
Kdor tedej koga ve vera slabega s’ svetem natikam poterde, on potrebnem podeli nebeutke krah.
Kdor žalostnega potolaxe , da žejnemu pijaqo živ.lena.
Kdor togcDtnega s’ perjagneme besedim' umiri, pomaste језек psu 3e metlam, de koga ne popade, inneobruje.
Kdor silnega besedaqa ustanovi, de umolkne, naredi veliko mirti med pobožneme brate.
Kdor se цез druge pot^digtije, pokaže, de je bedak, ke 3aslu3te osra-moten bite.
X 8i )(
Kdor se ve vsem pomsea, 3aslusee veqe milost in 3veHqane 3,adobite.
Pobosene in ponisene ra3terga 3e inolitvejo 3aderge hudiqeve, in jim uide ; prev3Stnek pa s' svœjim ргазпет bahanem vane pade, in nalauj vane gre.
ЈтВезеп Jezusa Kristusa nas v ar? j ve ne vselej , in nas perpe.le ve nebeur-ko vesele. Amen.
XXIV. Postava.
Od premiuilevnoste ve govorjene , in od bratovske lubine.
i. » 3dravmk ! 3drave sam sebe.”
Узете se te besede vselej prej ke seriju, préden kàj govorim, ale koga svarim , de morebite me veqega greha ne naredim, kakor un , ije se po nespametnem in po kreviije negovega sva-rivnega sodnika sam postavem.
Modre in umne ve , kedaj in kola-d 5
X 8a X
ko je govorite ; ima natoro tistega , Interrimi ima kàj povédate, pred оцгш' de ga morebite ne rane in ne pogubi, kterega je mislel ojdravefe.
Usta 3védnega in pametnega moža so predrage posode 38 3latam olepšane in 3s lepodirreijnostjo napolnene enake, ke jih je vredno ve rjaste iriféte.
Tvœje lepo’ govorjene in sveto aeivlene je 13gleđ posvetnem , ostroga nemarnem, svarjene neskerbnem, pobožnost preuiirnem, nauk nevednem, in podnct pobožnem.
Закај žive Ì3gkdje ludi veliko bo.l ke 3aneijevanu sveta in ke poboluianu živlena perganajo, kakor ne vém ko-leko besedi posvetne modrost«.
2. Druge uijite in svarite ne nerj težkega in posebnega ; ate samega sebe prav veste , dričali. svarjene pobožno na se V3et e, in se po nem pridno pobobnate, to je 3Î1I0, in velika modrost pred Bogam in ludini.
Obsoda na dobro, kar prav ne
X бз )(
véiu; lar pa ne um sur, ijelo ne socle» Varej oip'tne hudobije ; ne délaj po-hujirana; poferpe slabega termo in sla-boste , in prepuste Bogu , kar popra-vete ne moréur.
Misle, de je imel tuda Bog s’ teboj ve тпозећ reqsh poterp.lene, in ga ire vedno ima , in se vender nepo-boluiaw, deseravno velikrat sklepam in obetam. Boafja perganavrìivost ima po-terplene s’ teboj , in qaka tvoje pokore, de svoje slaboste ijedale boi spo3~ naj , poniamo odpmqena prasse , in ne-bogar ne 3anequj in predelano ne sode.
Imej tedej s’ svojim bratam \s niajhneli reqéh poterplene , kakor ga imâ Bog ve velitjeh s’ teboj.
Pobostne in ponisene le malo govori, de se 38 mnogem govorjenem ve svojim sente ne razgubi.
Prevjelnek govori komate besede ; bo se utogoti, perprave di nge v8'3mew-Uâve ; in qe ga svare, se 3mžu?a sam.
Pohlevne volno posluura, qe ga
d 6
)( 84 )(
druge svare ; sam pa raji prosa kakor svari, in imd usmilene 3e grauiviuam, in va djana роказее, de je parjatal ne-gov.
Kdor se sam gospoda 463 druge postava , se postava va mnoge nevar-nosta, in je 3aneqlav. Kdor po ргаз~ na hvala hrepeni, ne more dolgo inoliata , ker se noqe neveden 3déta, se sramuje priprostah in hlapqevskeh del in 3a drugama in na poslednam mèsta bita.
In vandar je nar veqa qast va vsa m poninnost ka3ats , se 3adnaga od vsah mislita, in 3avo.lo Je3usa Kristusa vsam rad skotite , po beseda Gospodova : »Med vama sam, kakor sluacabnak. ”
O mladénaq ! uqa se molqata rpré-dan govorilu, de pred starejima va sminano ne prideur. Bol je molqata, kakor neumno govorita..
3.	Molqata 3nata , ko nas svare, je kàj veliiqaga; in posebna modrost je pred uqenama o pravem qasa spo-
)( 85 X
dobno, kar je pràv in kar gre, govorite.
Neumne* ne ve , ne kadajne ko-leko, ne kako govorite; torej se mu Veliko 3opernega pargodi ; in prav je, de ga .lu d ja ne hvale jo in зап ne marajo.
Mladénaq , ktera je predavan , in nagel ke govorjenu, je bedaku enak, in né deleq od padrja.
Че pa nauk posluwa in je svarje-Ou molqe pokoran, je upata, de sebo pobolujal, in enak Iimbàrju va qed-nosteh qvetal.
Par svœji Bogii jopama tarme ostata, in 3a besédo in 3a svat starah ne marata, godeva veliko prevzetnost.
Ker je qlovéku teaeko va vsam govorjena in djana pràv storita , in nad seboj védno quta, iujejo in se ^volejo poboaena raji va sam®ta bita, molqata, 3b®rov ludi se ogibata, in stanovitno molita.
■)( 86 X
XXV. Postava.
Kratko je qlovémko arivi ene.
i.	»4ujte, ker ne veste ne dneva, ne ure. ”
Blagor duwe, ktera pogostem 3ad-по uro misle, ko bo komet} vsega na tém svete, veselega in aealostnega , hvale in 3aneqevana.
Blagor dmr e, ktera revtifeno lube , in je Ì3 lubine do Boga tukej kakor na ptujiin, in vse qasti na svete , naj bodo vesœke in Imenitne, kakor ho-qejo , 3anequje.
3adno uro 3ginejo spred umirajo-qega oqi vse gradove , dvotre in mèsta-, vse^late in sreberne posode, vse dæ-bre jedi in mnoge pijaqe, ktere se s’ perjetnems dilavarne ute bo.l poslajtra-vajo.
Takrat nehajo gosle, trobenta , uba. in rptre , igre in iralc, smeh in ples, plosk in petje, minder na ule-qah in po hiirah ; закај serija seiveh
)( »7 )(
se bodo ve prah spremanole, in vsa 3em.la se bo tresla pred obh'iyem Gospodovem.
O kako moder je kristjan, ktere vse to vsak dan premurili je, in se s’ solarne perprav.la ke perhodnem re-qém, prite ve' v.eijno vesele !
2.	Blagor mu , kdor rad na svete vse 3apusti, kar le telesu, deluo dene , kjer je tolekan nevarnost in cjaderg.
Blagor popotneku , ktere ve té preklicane desrele veliko jdihuje in зса-luje , in газvegan in ve nebetrkem kra-lestve per Kristuse bite sreli.
Blagor mu,’ kdor ta svet, in vse, kar ve grelu n apel uje , sovrasta ; 3e Elijem ve puujayo, ve samcato bs3tl, in se veliko nevarnost ogne, ke tolekrat ^lovéka , ktere se ne vareje , ve pekel Strpijo.
Blagor mu, kdor se not{ in dan svœjih sknumav terdno vareje , in d®-stekrat 3’ Elijeveme besedama mole re-koq: »Gospod, d®ste me je, V3cma
X 88 )(
k г seba гпшјо đuuro !и ker je b olire 3a- ] ine ve mirnem upane umrete, in ve tvejî gnade 13 syetâ ite T kakor vedno-tolckan hudega gledate, in ve tolekeh. nevarnosteh ativéte-
Закај dokler duwa ve telése prebiva , dokler telò od po3emelske jedi stivi, qlcDvek né Бгез greha , ne bre3 sktmmav, ne кгез skerbi, de ure padel ne bo»
Rdor tedej na tém svete ure dolgo ativéte misle , in se veliko storite obsta , 3raven pa ne ve, qe bo jutreume-ga dns doativel , tak se siino golefd in mote , kakor de be b il osleplenega serqâ.
3.	O vi aelahtne gospodje, in vi bogatinje, ke lahkmtno seivetè ! mislete vsaj, kakó se vara. bo po smerte godilo , ko boste ve grobe trohnele, kaj vam bo takrat pomagalo vse vaure bogastvo ?.
Lej, dans зеivi bral in kraluje : jutre ga ate né.
Dans sedi ure na svcojim vesœkem
X 89 )(
kralevem sedere 3s glatam obleten : jutre je ve зет.1о pokopan, in skrit qlo-véu'kem oqém.
Dans jih ga ire veliko qasti : jutre ne vprawa nobeden po nera.
Dans ga ше vse povgdigujejo : jutre je ob vse svoje 3aklade in qasti , ob vse svoje dexele in gradove perirei.
Dans je ure за!е pred vseme qlo-véokema otroqe , за1е med krake ; jutre 3fS qervojadena in smerdìev merleq.
Kakor je prägen perirsi na svét, takó gre raven in seroten ve grob.
Vsega posvetnega vesela in veii-qastva je kmale kameij : stalost, strah, boleqine , smert pridejo nad vse.
Pape* umerja, umerjó kardinale , ‘n druge pridejo na nih mèsto, ke morajo tude kmale spat umrete.
Noben qlovek ne gagotovlen, de to tuda le en sam. dan preacivel ; nobeden ne more od papesca pisma dobite , de umeri ne bo ; tude se 3a noben dnar selo ne kupe , de be ve
X 9° X
nega posestva vékoms ostata baio mcDi|a.
Veqkrat sa kaka gnada Ì3prosa in laka slu3tba dobi, pa nanaglama pride smart, in neha vse.
Takó se tuda qasa 3godi, de kte-ra ravno takó revan in ргазап Ì3 Rima pride, kakor tje gre.
Va 3godbah se od veliko starah oqakov bere, de so dolgo 3tivéla : Je bil, je bil, je bil.... in takó tuda od nih nabtopnakov, in parpova-davane sekonipt: —• umarl je.
»Vsa umarjemo , in se kakorvv®-da va зет.1о ra3teijemoÌ3 ktere smo stvarjcne.
Rogi je vas tjas nauiaga asivlena dru3aga , kakor kratak okomiglej ? enak tjem grcdoqa sapa, ala 3arii, ka ase 3jutre 3gine; ala popotnaku , ka odide, in se ne varne?
Kakor blisk na neba 3gine, ko ba trenil , takó 3ginejo vse kralsstva in vsa tjasa svata.
X 91 )(
UJtej vse dneve, ure, mesije in leta svœjiga aeiv.lem, in povej, kjé so 3dej ?
Prenda so kakor sénqa , kakor paj-4evna so pometena ; sapeqa jë nih delo t^djala.
Neq stanovitnega, naq veqnega né •>a té 3emla , Ì3 ktere je Adam in ne-gove otrffiija.
5.Yse je neqimerno in man.lfvo , karkola se na sveta veliqega, galega, in mikavnega 3dl.
Ke daj se tedej od ncgove lapcote golafata, in od negoveh nadiog pobite.
Bode kdo tuđe uie tolakan lepega obraga, bode ne glatam in srebram in 38 dragarne kamne oliuipan , vse je pragmo in 3anaqlivo , kakor hitro je rnertev in pokopan.
Misle tadej per vsarjem déle, ka ga delam, na vsarjem kraji , kjer se , in per vsaka stcopne , ka jo storim , k®-neq svœjiga stiv.lena , sv®jo 3adno uro, k8 je skrita pred teboj.
Blagor qlovéku, ktere s’ Pavlam
)( 92 X
газ\ езап in ргг Kristuse bite steli; ker to je bo.l, kakor tue dale ve telese ati-véte , od Boga loqenemu, od valov morja tèga schiena strauienemu, in sem ter tje metanemu bite.
4e imam vedno Js3usa ve sv®jiin serije, це ga resnično lubeuj in vsak dan prosen;, lahko upaur negovega kra-lestva, ke prave: »(I)qe ! kjer sem јез, hoijem , de je tuđe moj sluscabnek.”
Blagor hlaprju , ktera ob svœji smerte 3adobi milost 3asiiu;ate lete presladke Kristusove besedo : » Vesele se dobre in 3véste hlapeij ! ker se per majhnem 3vést bil , te hoqem qc3 veliko postavate , pojde ve vesele svaijiga Gospoda !”
—«eg®	—
)( 93 )(
XXVI. Postava.
Kakó védno Boga hvalita in veqnega 3veliqana atelete.
i.	» Hvala m®ja duma Gospoda !” on je 3aqetak vsega dobrega, on obrane vse dobro , 3dej in vekome,
Nemu 3aqetku in kœnqu vsega dobrega perpiue vse , nega hvale s’ serq-no hvaležnostjo, de darov nebemke miloste ше obilneuie dobim, de prideva ke Ì3viru veqnega živiena, v’ domovino vevjne svetlobe gledat ra3odéto veliqastvo bostje.
Neifne bolurega, neq perjetneiae-ga in slajmega, neq lépmega in3almega, neij bo.l popolnama in sreqnega 3ate, kakor Boga pràv Ì3 serqa .labite , in 3e velikem veselem hvalite.
To te stokrat reqem , in tavžen-krat ponovim. To je tvoje nar lépire opravilo, to tvoje par за!ше délo, Boga lubite in hvalite , nega svojiga stvar-neka in odremenika Ì3 vsega serqa, Ì3
vse dume, 13 vse pamete, in Ì3 vseh moiji védno qastite.
To delaj, dokler ati viui, dokler ци-teu> in diham; to store ve misleh in ve djane , po поце in po dneve , зји-tre, opoldne in зчецег; vsako uro in vsako menüto.
2.	Derae se, kakor morem in-vém, 13 ijisteh misel védno Boga, de te bo Bog vse ve vsem, pred vsem in цез vse tvoja lube3en , tvoje vesele, tvoja veqna hvala in pesem, in de par nem 3veliqane 3adobim bre3 nchana.
Vesele se tedej, o ijlovek ! ve Gospode svojim Boge , kakor se je presveta devirja Marija ve Je3use svojin) 3veliцагji veselila. Vesele se in hvala svojigaBogd, ke tejestvaril in odrémik
O koleko se Bogu 3a tolekan in tolekirne dobrote dolxân , ke te jih negova milost vsak dan deli ! Nikdar ne moreu; Boga 3a vse to 3adoste in vredno 3ahvalite , це be tude svet angel bil.
)( g5 X
Povikuiuj in 3ahvale ga , kakor umerjoij qlœvek, ka b®3tjiga usmilena potrebuje, ke po nem vedno 3dihuje in ga prose. Ne naveliqaj se Boga prosite in hvalite.
Че ravno velikrat padeu, greuiir in Boga ra33taleui, vender ne obupvaj, ampak tre bol se ponixaj, in m®le.
Lube Boga , in Bog te bo labil. Закај lub33en ^briuie vse gréhe ; serije oqiste in o3drave , ga ra3svetli in raj-greje ; stalost preatene in vesele da , kakonrnega svet ne розпа , in kakor-itnega kri in mesó ne more obqutite.
Hvale Boga, in Bog te bo hvalil; povikuiuj ga, in te bo povikueval ; po-svequj ga , in te bo posvetoval ; rjaste ga, in te bo qastil ; poveliqüj ga, in te bo na dmue in na telesa poveliqal.
3.	Ale o Gospod! kedaj bo to? kedaj bodo moje usta polne tvœje veq-ne hvale? kedaj se bosta m®ja duuain nt®je serije 3e vserne tvœjime štetnike ve tvœji qaste veselila?
)( дб )(
Gospod. Чакај malo , in bou-vidal ijude velike , ob glase 3adne trobente. Takrat bom vsem svotjim svet-nîkam 3a vse nih delo in 3a ves nih trud mir in veijno advlene povernib Ivaj hotjeui tre vetj?
Hlapeq. Iseij, neij vetj nè. Tise me 3adi»ste, o moj Bog ! ke nim , kte-re te lubejo in hvalejo, veijno ativ.le-ne deliui, neskonijno 3a katmjno , nar verje 3a nar siabsjire, veijno 3a men-livo.
KjriDue se, in vse kar imam, Bogu ; Ì3’CDije mu svatje dela, svatje véd-noste in moiji, in boui bogateire inBo-gii lubtre, kakor doslej.
Reqe s’ svetem Pavlam:	» ISetj
svotjiga nemarno , in imamo vender ve Boge vse.” 3aneqevane , revne in ata-lostne aeivemo na tém svete, in smo vender védno bogate in ve Boge vesele ; ker terdno upamo veqnega platjiia ve nebeseh.
4.	O moj Bog in Gospod ! ti mat-
je ^veliijane in moj Bog!4cedaj mobo® ra3veselil gledate ve tvœjim kra.lestve tvoj presvetel оБгаз? kedaj boir ma>jo tamo se svetl®bo sv®je veqne luqe газ-svétlil ? kedaj boiu Ì3 dna mæjiga ser-i}a vse, kar me je napote, pospravel? ti moj prave mir, mœje nar veqe 3ve-liqane , тшја popolnama sreqa !
O Gospod ! kedaj me ne bo nobena réq veq napote? kedaj me ne bo nobena réq veq nepokorna ? kedaj bom bre3 skerbs in prost 3a teboj po pote hmdil, po kterem se ti pred menoj hœd.il?
O kedaj te bom gledal Бгез teme , Бгез uganke, Бгез prileke , Бгез podobe, bre3 preiskevana , Бгез suma, Бгез do3devana, brc3 nauka kaqega uqeni-ka ve tv®ji svetlœbe s’ svojime oqmi ?
O kedaj bom védel vse, kar 3dej na besedo svetega pisma verejem , kar ve птозећ bukvah berem, in sem ter tja brate sliwem , od sv®jiga Boga -, od angelipov, in od vseh verst 3veliqa-neh duhov, od lepfflte in perjetnoste
)( 98 )C
nebeudcaga vesela, od miru in neizrečenega 3veh'qana nebeujanov?
O kadaj bom tamkej prebival ? kadaj bom pred tvœjim obliqjem stal? kadaj bom gledal s’ Reruba in Serafa, in 3a vsema svetama tvoj vesela vesela окгаз, in veliqastvo tvœjiga kra.lestva?
Ala oh ! ne je tre ure, we so ma gaparte nebeuike vrata.
Toré 3dihuje moje sanje in moj језак, dokler me tukej prebivam, dokler ue ka teba ne pridem, moj Bog !
XXVII. Postava.
Ivakó angelqa ve nebesah Boga hvalejo.
I-. »Vprîqo angelqov ta bom lavalo pél. ”
O ti nar vikuia kra.1 ! Bog, veqe od vse hvale !• stvarnak vsah ratji, an-gelqov in ludi ! dokle bom me mogal na tém sveta ostata, in od tebe in od tvtojih svetali angeltjov loi;en bita?
O ЈС3 revna m nesreqna qlœvak !
X 99 )(
dokle Lom ire 38 luđim pogemelske krah, kreh truda in boleip'n jedel, brc3 kruha ange.lrjov, ks ima vso sladkost in perjetnost ve sebe ?
a. O Gospod Bog ! kedaj bom siliral tvaije angelipe te ve nebeseh hvalo prepevate , kakor je svete Јапез ve svfflji prepovede silurai tolekan ange.l-ijov, ke so vse kmale: Sveto! sveto ! sveto ! péle ?
O naj be bil tuđe Ј03 ktere зтеЈ nih ! naj be nih glas imel ! kakó raci be te amima vred slavil, in tvœje presveto ime ЦР3 vse tuđe ure tolekirno nebeško pétje veqno hvalil in poveličeval !
O vi Kerube in Serafe ! kako sladko, kakó lepó, kakó goreqe in за!о prepevate, in se ve Gospode neostu-dama, neutrudama in neprenehanla \s veqnem 3veliqai.ie veselete !
3. Toré me je vsak qlovéuk glas hripav ; vsako petje пезкозспо ; vsak psalm suh ; vsaka тизека зорегпа : vsa-
e 2
ke rptre in orgle so ma kakor molqe-ije in nesh'tuavne ; vsako posvetno vesele ma je aealavâne ; vsaka kratkoqas-nost jokane ; vsaka jéd in pijaqa ne-parjetna ; vsako mesó kakor trava ; vsako vino kakor jesah in aeehj ; vsak med kakor strup ; vse parjetno ostudno ; vsa lapsta gardmba ; vse qedno gnusœba ; vsa qast in hvala neqmiarnost in dam ; vse drago in sdahtno slabo in запец-livo : vse je kakor naq prota veqnenxu aeivlenu , prota neskœnqnamu veliqast-vu, prota nemanlivamu veselu , kjer bomo Bogà in negove angeliqe gledala , ka va vasmkam pétji presveto in pre* qastit.layo trojirjo noq in dan neprene-iiama povikwujejo.
4.	Ala ka tolaktrnamu nebeurkamu pétju se tre ne morem povjdignits, ga tre ne morem 3apopaste. Toré sam sebe objokujem in 3anequjem, in Boga in vse ludi na svutjih kolénah poniamo odpuujena prosam.
Закај, kar sam storil, nérésneq.
X ioi X
o Gospod ! neq Бгез tvoje pomoija in milosta, кг jo qe3 vse svoje stvari br«3 elevila in takó пезтегпо obilno газ-livaip, o Bog Î
O kako globoka je boseja vednost in modrosti kako globoka in resmqna so tvoji sklepa , o Bog l цез dobre in hudobne, цез hvaleatne in nehvake»-пе , цез poboæne in pregreume od aa-qetka do konqa svata. Nobeden ne more tvojih dèi popolnama presodita ; nobeden se ne more po pravóqa potonite , qe se mu kaj nenadjaina pergodi. Boda teđej, o mc-jBog, qeujen ve vsem! «<
XXVIII. Postava.
Molitev poboatnega, ka hoqe Bogâ hvalita in lubite.
I.	»Gospodi kakor kadilo naj gre moja moliîav predte na kviujko.”
Moj Bog in Gospod ! acelim te 33 Vsema tvojima svetnika in stvarmi ved»
e 3
no in povsod poboscno hvalita, qasti-ta in slavita , te s’ qistam sanjam vedno lubita , in tvoje presveto ime qe3 vse tvoje déla poviku/avàte in poveli-qevàta.
Moj Bog ! ti sa moja Iuq in moje upane, moja moq in moja potarpeae-livost, moja slava in hvala, moja umnost in modrost, moja lepota in sladkost.
Ti moj Bog ! sa moja mt^aka in moje rjitre , moje orgle in moj boben , moj psalm in moja pašam, moje petje in vesele.
Ti sa moja qelada\ in moja sterna oprat a, moj lok in moj meq, o Bog!
2.	Ti sa moj 3aklad , moje 3lató in srebro, in moj talent, s’ kterem vse svoje dolgove poplaqam.
Ti sa moja hiu/a y moj grad, moje poslopje, moj okat in moj bander, moj moqan turn j in varhmojiga at it lena.
X io3 X
Ti se moj vert, moja lopa in maje poqivaleiqe, o Bog!
Tl ss moj dvor in moja пп'за, niœja jéd in pijaqa, o Bog ! Vsaka jed, kterc ti ne p srp ra v suj in ne skuham, me je зорегпа.
Ti se moja uitupa , moja lepo-dioeqnost , moja narda , mœja nar atlahtneue mira, in moje nar drajira тазПо.'
Ti se moja rosta in moj limbar, moj puuelq in moj véneq, in moj pert, ke se aeuim obriujem, in van 3avijem.
3.	Ti se moja svéqa in moja lampa, in moja 3v«3da, o moj Bog!
Ti se moje bukve od зипе in od 3nolre popisane , moj uqenik in moje sveto pismo : ve tebe je vse sveto pismo 3apopadeno.
Ti se moj 03nanevaveq, moj vodnik m 03dravnik. Ve tebe najdem in imam Vse po tvoji miloste in po tvojim us-milene : naj iiqein in stel im згазеп te-
e £
X io4 X
be, kar boqem , spernam de ma vse premalo, ala pa naq ne pomaga.
Odpre tadej moje sarqe tvoji postava , in daj ma vesele tvojiga 3vcli-qana ! газипгиј ma sarq®, de teqe po tvojim pota ! potarda me s’ svojo besedo ; ker né ga, de ba me mogal podpirata, 3veliqata, in va veqno «iv-lene parpelata !
UsKuia me, moj Bogi kadar te prosam, kadar sam va stiska, in kadar sam vesel in 3drav. Teba se vsaga ^roipm, tebe bvalem vékome. Aman.
XXIX. Postava.
Kako sanje 30 Bogam sklenita.
*. »Varna se ka svojirau poqitka ттја duuia ; закај Gospod ta je dobro storil. ”
Bog je tvoj pokoj in tvoj mir, tvœje stivi en e, tvœja sreqa in tvoje 3ve-liipme. Toré obraqaj vse dobro, kar
)( io5 X
storim, kar vidaur in sliuiaur, vedno' Ve bœsejo qast, de mir in d®bro vést tthraneur.
Ne vs sebe, in tuda ne va kako druga stvar, ampak le va Boga, ka po svoji prevelika dobrotnosta in ne-skamqna milosta vse daje, in vse va 'sam déla, obraqaj tardivo in popolna-Пга vas svoj namén , vse svœje upane in vesele.
Kdo ma bo dal milost, de vse ka ^asta in ka povikuiavanu Gospoda svoji-ga Boga obarnem, de po svoji dolat-nosta in ma>qe vse priv storim, in de >Пе nobena velika ala majhna réq od ■Soga ne ©berne , ne omadeseva, in ma Пакјег nepokoja in napotja ne dala?
Ala ma 3<Iej morebita ne mogoqe tee tèga 3adobiia ? Bogii je vse mogo-He ; on затоге po svæji milosta pogostno dumo na naglama va .lubs3na’ s^boj sklenita.
Закај popolnama in qista bmxja, hibcjan^ainore , kolakorkrat hoqe,. na=-
e &
X loG X
glo naredila? eie vse posvetno роза-bem se atnim samem popolnama 3e-dinem , in se od CDgna n ego v e lubine j silno vnet ves ra3topim.
2. O moj Bogt ti m® ja .Libyen ve moji ptujiqene ! kedaj bom ves s’ teboj sklénen 30 vseme sv®jime duur-neme moijmi vred, kar me jihjetv®-ja milost dala in vlila?
Pred teboj , moj Bog 1 naj umolkne vsaka stvar: gov®re me ti sami bode me bli'3 in ra3svétle me Г ti se vse ve vsem ; ti vi k ir e nad vseme ne-beuikeme luqma vekom® hvalen I
Blagor drnce, ktera ne najde po-tolaxka na svéle , in le od Boga svoj potolaaeek ima ! ktera je пезпапа ludem , зпапа pa svetem angelikam b®-3fjim ; od hudeobneh за\ егзЕепа , od dœ-breh pa poiskana; od prev^etneh 3a-neqevana, od poniglieli pa lub.lenal od posvetneh loqena, od poboxneh sprejeta; od vesiDi]eh 3asmehevànai od maleh qeujena ; od зипе kakor
X I°7 X
mertva, ođ зпогге pa polna »ivlena ; po telsse vsa ve nadloge , po dahe pa vsa ve vesele ; slaba na acivote , terdna pa ve duhe ; neperludnega obraja, pa lepe vesti. 4e jo tuđe delo utrude, jo molitev spet pokrepqâ ; qe jo tude te-aeave potarejo , jo tolažba spet poravna. Po telese jo seqer svét заЛегзсије; po duha pa se ve nebo jamakne, ira s’ JSvistusam sklene.
3. Blagor mu, kdor ima ve tena advlene Je3usa, Marijo, in vse angelike in svetnike b®3tje perjatle; tovarnic na svœjih poteh, svétneke ve svojih, dvomeh; uqenlke per svojim uqene : Lravrje per svojim obađe ; sogostneke л e svoji samote ; perpevavrje per svojim petji. Blagor mu, kogar ve nevarno-steh varejejo, ve boji podpirajo, so-vrasenekam branejo, 3a ođpuufene ne-goveh grahov proseio , in mu na kombije negovega schiena na pomoq pridejo, ga ve smertneh teseavah. 3e moqjo* preskerbe , ga ve sodbe namšsteieja-,
e 6
X *o8 X
Boga jan prose jo> in ga va nebesa sprejmejo !
O ti Bogu posvečene, poboaene tjIcDvak ! svet se japusti!. Naméste tvo-jih po3sme.lskeh staruiev te bode sdej Bog ve nebeseh (Dqe, Jejus brat, de-viqa Marija mate , angelqe perjatle, samotneke aelahta , vse verna tvoj rod ; starčke tvoji-ujqe, mladenke tvoji bratje, arene tvoje matere, devìqe tvoje-sestre ; revna tvoji vnuke , ptujqe tvoji sestrine , krotke in ponisene tvoji tovar-ire ; tré3va in ijiste tvoji gostove , bolne in serotne tvoji заирпеке , nadloarne in stiskane tvoji domaije ; vse, ktere-svét 3asmehava in запецпје , ta naj bodo neskonijno lube , in vse poboae-ne vse rjasti vredna ; in vse, ktereh svet norje , in Kristusu sluaeejo, misle r de so ' s’ teboj vred dédeqe nebeuikega-kra.lestva.
To je sveto ludstvo, to atlahtne rod, rojen Ì3 Boga in mu dopad.lev, postavAen na vero , vterjen ve upana
)( I09 )(
озаЈшап 3e ВЉезпејо; orœaten s’po-terpeatlivostjo , ve œgne poskuuien, in va stanovitnoste vkoremnen.
XXX. Postava.
Le ve Boga pravega mini iskate.
i.	»Mir vam boda! јез sem, ne bojte se !
Ye Kristuse je vse згеНтрте in ves prav mir. Kdor Kristusa lube , ima ve nem mir in pœkoj , in ga nobene atels -ne gonejo mem nega ale nad ni m uie kàj drugega iskale.
Mir , kterega 3véste ijlævek ve tim scivlcne variva, obstoji va tém , de 13 lub«3na do Boga, in 3a vol Kristusovega imena veliko nadlog volno preterpf.
Kdor tako ne misle in ne stori, se mote in golefa.
3aston je trud tistega , ktere per vsem svcojiin djane, per vseh sv®jih misleh nar prej svœjiga namena ve Bo-
)( “O X
gâ ne obraqa, in 13 qisteh misel, kar iuje in 3fcli, Bogü ne namene.
» Hudobne némajo mirü , prave Go-spod , ampak le tiste imajo veliko mini, ktere tvoje postave lubejo, o Bog ! ”
2.	Mir, kterega je Kristus озпапе-val in ob.lubil, je ve velike poniaenoste, ve 3atajcne svoje vole, ve krotene pregrešnega dopadajena, ve 3aneqevane vse posvetne hvale in vsega 3una]aega po-tolaxka per men.liveh reqéh.
Vare svojiga s er;} à pred 3notrane-me nevarnostma, in svojih poqutkov pred зипапете reqmf, de se ve kak-urno posedene in ve kakiren dume nevaren poqitek ne vjameur,
Stvarjenc reqi SO’ nam velikrat dobre, qe jih-priv, 13 qisteh misel ve b®3f jo qast in hvalo obraqamo ; ale pa qe jih ve svoj prid , ale ve prid svojiga blixnega imamo , in po malem vxi-vamo.
3.	Lépe reqi pa so velikrat irkod-
X “I X
live, qe jih radovedno, neqisto in s’ hudobnem poaeeienem gledamo ; qe imamo vesele ve nih, in qe nas nespametno m bojeji qaste nasprote nase vléqejo.
Dobre se hudobneh strast vareje-jo ; neskerbne pa sc jim premagate dajo. Bogastvo 3apeluje ve skuirnave ; dnar slepi”;' vesele drasfekrat popaqe ; gosti rode smert; uqenoste napihujejo ; oblast dela prevzetnost , qast ne-qimernost.	' .
Popaqenem je ponižnost зорегпа; prenome se dajo od neqimerne hvale spelate.
Bedake in neumnesfe so vse , klare taqeh posvetneh reqi iujejo, in jih, kar vender dune ne more nasitete, in ji ke pokoju ne da prite , veliko ljens,
Vse qasno je silno pomanklivo in nestanovitno. Le ve Boge je vse popol-nama ; ve nem nar vikuie vesele in dobrota, in nekjer dregé nè.
4.	Ne nbraqaj svœjih misel in atei
X 112 X
ve nobeno stivo stvar, ale ve kako lepo podobo , ale ve kak selahten rod , ale ve kako 3alo telesno postavo, ale ve kak vestDk stan , qe noqem golefan r 3moten in ogremen bite ; закај vse je neipmerno, po^ko in mkodlivo, kar ve Bogâ ne obraqam, od kterega vse dobro pride , ve kterern vse stivi in se obrane.
Obvarej se tedej pred vso ргазпо livalo, o slabe in ümerjoqe qlœvek ! sej vém, de se ve mno3eli reqéh kriv, tako naglo ve gréh padem, in Ì3 sla-boste ne morem va dobrem terrien in stanovitno 3vést ostate.
Ne upaj se preveq, in ne запатај se ne nàse , ne na druge s’ prev^etne-me misleme in 3a заирапет. ve se ; temuq karkola nad seboj, ale nad dru-Зете stvarmi videu; ale najdem , daruj i}élo, vse in popolnama le Bogu, in samo nemu perpime.
Tako bom ve serqe mir in pfflkoj, 3adobil, ne pa ve kake stvarjena dû-
X Ii3 X
brota, tainuq va Kristusa, in se bo nad tabo} spolnila negova parjetna in sveta beseda, ka jo je va pridge na gcara govoril rekoq: »Blagor jim, kte-re so ipstega serrjà , закај Boga bodo gledala ! ” — Nemil bode rjast in hvala , in poveličevane od vsah stvari véko-nae in уекоше. Aman.
XXXI. Postava.
Kakó svoj namen priv ve Bogi obraćate. i.
i.	»Mæje oiji so védno va Gospoda obarnene : on bo тшјо nogó Ì3 3a-darge otel. ”
Ve vsah svojih mislah, va vsem Svojim govorjena in djana imej dobar in qist namen va Boga; štora vse Bogu va hvalo in rjast, in blismamu v' ,3&led.
Od Bogi izvirajo vse dæbre in 3a-slustne déla , in on dali verjno plaijilo.
X Ii4 X
On mora tedej зацегек in konerj vseli tvojih dél bite, de sadii svojiga dala ne 3gubi'ir.
4e se prestrairne sodbe boseje spom-neur, te neipmerne hvale ne bo mar.
2.	Neipmerna qast in stele po hvale so silno huda kuga, — so velika velika prajnost; ra3odivajo napela, ir» so gnade bojcji na pote.
Kaj te je tede] storita , in ve koga Заирапе postavate? na koga se запе-ste ? Ne nase , ne na ijlovika, ne na kako drugo stvar na svete , ne na 3v33-j de na nebe ; ampak na samega Boga1 stvarneka svojiga. On te je stvaril, on nose tebe in vse stvari' ve svoji roke s’ svojo moqjó , in mu naso pretenke, in ne potrebuje pomoqe.
Reije tedej, in mole 3e Davidam rekoij : » Moje oip' so vadno ve Gospoda obernene ; on bo mojo nogó Ì3 3a-] derge otel. ” In pa : » Gospod ! vse moje stele so pred teboj, in moji 3dihleji te naso пезпапг. ”
X Ii5 )(
3.	3aV8i'3H tetlej vse ргазпе besede in vsak qlovéwk svet, in oberne se raji ve vseh svojih potrebah 3e molitvejo in s’ sveteme stelama 3aneslivo ke Gospodu svcnjimu Bogu; on bo tvojo nogo Ì3 3adergc otsl, de pravega pota ijednoste in prave ponistnoste ne ,3gre-iriuj, ampak de do kornja terdno ve Boge vkorenmen ostanem.
Vsako d cabro déio, ke sc Ì3 lu-Безпе do Boga stori, ra3veseli vést, t^svetli pamet, in 3adobi ite veqe potno q,
Vsako hudobno delo pa mu per-peld britkost, ktere ga stori; oskrune dobro ime, in je na pote boseji tolax-be. Kdor kàj Ì3 qastilakomnosta dé-la, stori, de mn napeli luq ugasne; 'n kdor kàj favolo sveta stori, in se *• téiu hoqe ska3Švate , pade kmale po boscji казпе ve blato.
3Me vesele se tedej po nespametnem nobene posvetne sreqe ; temuq védno se Boga boj, in spo3naj svojo slabost.
)( X
Tol škrat padcur, in se berat 31110- . tem , to te naj шр slabo in poniamo ; mislite od sebe.
4.	Ne hvale nekogar preveq ve tém aeivlene ; ker ne veut, kaktren bo . tre ve perhodno.	j
ln це ktere pade, ne sode ga prc- , delilo ; закај Bog ga 3'amore s’ po- ] koro binale spet v3dignita. Mcale 3a vse , in Ì3rcDi]S vse Bogu.	:
Bode se majhen ve svojih oi]éh, de boni velek pred Bogara , ke po po-niatneh gleda, na prev3*tne pa se le od dslei] 031'ra, in jih naglo verste na tla.
Ne bode preifalosten , qe te ludjs Запецијејо, in druge bol.qjslajo od te- * be ; kar je varneue in bolne s’ krcot- 1 keme in priprosteme poniseanemu , kakor 38 bogateme in prevgatnama od t Boga 3âver3Eenamu bite.	s
Vare j se qlovéujke hvale ; boj se j nih poviktrevana; sramtij se qasti'r v ogibaj se velirjega slova, in bode rad 1
X “7 X
na skrivnem. Iuja ijasa in prilake 32 Bogam bita, svete bukve brate, in stanovitno in pridno, in poboatno molita. Sej né bn'3 hvale in rjasti, kdor 3avol Bogâ pred no beađ. Tuda mu no manka b®3*je tolaaebe , kdor vse vesele tèga svata запације, vse зорвг-nosta 3a Kristusa volno prenarua, in vsak dan par nem va nebesah bite jdihuje.
XXXII. Postava,
Molitev poniafne in skesane diure,
i.	» Ka teba, o Gospod ! pov3dig-Uem svatje oiji, ka va nebßseh prebiva®. ”
O Bog in Gospod ! ti obratjaur vs ftebeteh in na зет!в 3a angelica, svetnika, in 3a vsama stvarmi vše po previdnosta in po praviqa , na ! prejme ye dar namésta velike qasti in 3ahva-Xatnoste , ka sam ta jo dolatan , vse
X 1*8 X
britkoste in stiske mo)jiga serija , kte-re te 3(3ej ves skesan 3a svcaje grehe darujem.
Sprcoberne me ve dobro vse hudo , in dobro ve pedale bole ke tjaste tvœjiga imena ijn ke vernemu 3veH-J цапи тфје duire..
Ti розпаш vse тшје slaboste in mœjo veliko nevednost ; ti véur, kakó nestanoviten sem vsak dan ; kakó po-redkem se te spomnem , in kakóberafi in delcij se tjedale bol od tebe ve svœjim газтт1епе ra3gubim.
Perçanese me, o Gospod ! po o-bilnoste stroje miloste, ter hitro hitro •me perpele ke sebe пазај.
Obderate mroje serqe per sebe ve poboarne molitve in ve svetem pre-miulevane vse ure po dneve in po nanje, in kolekor me je ve tém revnein telese mogoije.
2.	3telim potolaxite tvoj mile obra3 se sveteme darmi in 3e molit' vame, in posebno s’ téme treme vi'
X 119 )(
n ar j i : 38 revtijeno , se kasarn , s’ spovedjo , in 38 3adostevanem ve рошзс-neH, spokorneh déleh.
O ti moj рге.1и1зезш'\8 Bog in Gospod, spomne sc me revcata ! sej le slab qlcDvek sem, nè svet angel; velek gréumek, ne nedolstno jagne; nemaren molet} , ne priden premiurlevavet}. Toré tuda nesem noben vreden slu-aeabnek pred teboj, in se nesem vreden med pobočne mœlqe mtéte , ale ime-nevate. Kaj me nehqe med ne ne v téje.
O moj milosteve Gospod! tj te dopade moja ponisene molitev in grenka atalost 3avo.l mojih pregreh, na-méste presladkega angelskega petja in 3dru3senega hvalena vseh povikujaneh Ì3^oleneh ve nebsseh.
4e tude veqkrat padem, in sem 3avol svoje slaboste sam sebe teaca-ven , vender ne obupam, in ne bom obupal nad tvojo usmi.leno lube3nejo in niilostjo.
Dokler moje popolane na svete
X 120 X
tarpi, te ne neham hvalite, qastita in slavita, de тшја đuira ke teba pride. Закај tebe védno hvalita in цез vse lubita je nar vikire 3veliqane angehqov in Ì3V0.1enah va nebesah.
XXXIII. Postava.
Kako dœbro je par Je3usa in negoveh svetnikah bita.
i. » Iujite Boga, in vaira duira bo saivela. *
lNTaq bolwaga, neq sreqnauaga né 3a duvro, kakor to. Kdor kàj dru3aga iuje, ne dobi neq na 3adne.
Ako hoqeuj 3véstaga tovarna va svoj potolaseak iméta , iuja Језива s' pastirji ve jaslah, ala s’ svetama mo-drama ve naroqji negove matere-, ale s’ Simeonarn in Ano va tempa.lna, ale 3a Marto va targa , ala 3a Magdaleno va groba, ala 3a apostalna ve gostm-
X 121 X
ijs , de s’ s'erqnem veselem svetega Duha prejme®.
Blagor mu, kdor ve téli in dru-3eh sveteh krajih Jegusa poboacno iuje , ne po telese , ampak ve duhe in res-mije.
Blagor mu, kdor na vsakem kraji, in vsak qas Jejusa Ì3 vse duuic iuje, ga 3e velikeme acclame vpriqo in ouit-110 gledate hrepeni, in se ke temu vsak dan perprav.la.
Blagor mu , kdor ve svmjim ativ-lene 3a Js3usam svoj kriat in svœje ter-plene nose ; закај na kaanqe ativlena se mu bo per Js3use deubro godilo, in se mu obrekevana ne bo treba bate.
2. Iuje pa tude negoveh uqenrjov, in vseh , ktere ga .lubejo , in ktere 3avolo nega nadloge volno terpe.
Kdor Je3usa in negove perjatle .lube , 3anequje svét, in 3améqe deletj od sebe vse neqimerne in neqistc reqi.
3apuste tedej vse зипапе perjatle , 3nant]e in tovarne, ktere be te ve tv®ji
f
)( 122 X
sam®le in poboxnoste 3motite utegnile , in iuje ke svœjimu potolaatku ve svœji samcDtne hiueqe le s’ sveteme apostelne in Je^usoveme perjatle регјазпо se 311a-niie, de te od boxjiga kralestva , od stanu vetjnega ЗуеИцапа, in kako de morete po mnogeh britkosteh ve nih drujtbo prite, govore.
Pred vseme svetnike in nebevrkeme prebivavjje se bliaraj samotne prebivav-nerje , in od posvetnega trundra louenë jnolitevneije prehlajene deviqe Marije, in iuje omde s’ stanovitno molitvejo tolaxbe svoji duue.
3.	Posiuuaj, kako Marii Gospodov ange.l od vqloveqena Rristuso-\ega, in od odraucna qlovétrkega rodu govori.
0	blaxene dan ! o sreqna ura ! qe se moreur per angele Gabrijele in per presvete deviqe 3amudite , in od nu nebeške reqi slittate.
Terdno verjeme , deje vse rés , kar je angel Marii pravel, kakor je onaBo-
1
)( 123 )(
gu , in 13 nebes ke né poslanemu angelu verevaia.
Poti® poiufe skerbno posla паше-ga Gospoda Je3usa Kristusa svetega Јапеза kerslmka ve negove samote, ve puujave ; pogdrave ga kletje, in rerje pobočno: 4etijen bode , o Јапез ! linar svetejtre in nar .lubtre perjatel nauega Gospoda J®3usa Kristusa! Veliko dobrega , 3alega in prečudnega sem od tebe sliiral, od tvojiga svetega s’ ljudine 3dru3fcnega rojstva ; kako ostro in po-boatno se зее mladéneq ve puigave bil, de se nése tjelo neq, tude 3e misleme ne pregrétrel.
4.	Vprawaj ga, kakó dolgo je ve samote prebival, in ostane per nem , dokler botjetr in utegnete.
Ui|B se od nega, kaj je jedel in pil, kdo mu je nosil, kaj je potrebe-val ; ije so mu otje ale mate kaj po-tui.lale, in ijase ke nemu perule , als ìje jih je on obiskeval.
Tude це je svete angel Gabrijel f 2
X ia4 )(
kterekrat ka nemu perirei, in mu veliko skrivnega ra3odel; in pa це ga je tuda Jgjus sam obiskal in potardil , kakor je pisano va svetem evangeli : » Roka Gospodova je bila *nim.”
Bode to , kakor ћеце, prepuste vse svetemu Duhu, ke ga je napolnil, injil in vareval, vse negovo ativlene s’ qednostrae olépiral, do 3adnega ve puujave, med .ludini , ve stelji in ve јеце per nem bil, in posledneij negovo duuro 3B marterneuiko krono ke sebe v3«l.
5.	PcDtle se oberne ke svetem apo-stelnam. Poiuje svetega Petra ; pojde amim ve tempe.l ma>let, ale pa ve go. stineqo svetega Duha prejet.
Ponije tude svetega Pavla ve Da-maiiika, ale ve Efege, in sprémlaj ga povsod , ne po telese , ampak ve duhe , Kristusov evangeli o3nanevat.
Glej, kako \ец dela , kakor vse druga ; koleko mole , in kolekrat se ve molitve in ve preiniir.levane, ve nebo Затакпе.
X laS X
Takó vesœko se pov3đignite né vsem dano, in vender se tako globoko pomata, de prave : » Ne mislem , de sem хв na kamine. ”
In spet govori me ve drugem kraji, de ponisene s’ Rristusam advete in terpetemp:	Nssein mislel med vame,
de kaj dru3?ga зпат , kakor Je3usa Kristusa, ter nega kriseanega.”
Hode 3a svetem Pavlam in posluttaj ga; on te bo po pravem pote ke Kristusu, in po krixe ve n eh s.s a perpclal.
6.	Pojde uie dale , in poiuje svetega apostelna Andreja , kako po Gene-kem Kristusa озпаппје ; posluuiaj ne-gove besede , ke jih je s’ krista govoril , na kterem je gavolo Kristusovega imena visel : ( » 4eujen bode , predraga krise ! prejme uuenija Kristusovega , ke je visel na tebe ; ” ) vtisne se jih ve serqe , in perçadene se 3e ra3Svet.leno in krepko pomoqjó svetega Duha rad spolnita, kar je od Kristusovega ter-plena in ke hvale svetega kriata govoril,
f 3
)( »6 X
Potier' iu[3 svetega Jakopa velečega , kterega je Herod mudite in umorite dal ; pij amina kelh terplena tega revnega »ivlena; prenauraj 13 lubegne do Doga in ke 3\eliqanu svoje duire volno vse boleipne.
7.	Polle pojde ше dale , in poiqa parser ijnega J«3usovega ицешра Јапеза, ke je 3avo.lo Je3usovega imena ve prepoved?, loqen od vseh posvetneh sker-bi rn opravil , po ra3svet.lene svetega Duha ve podobah in skrivnostneh besedah skrivno rajpdene od stami bojujoče in premagajoi[e rjerkve pisal.Р03ПСЈ je 3?dni 3I0KÌI tude sv ete evangeli od bogo-ste’Kristusove ke poduqenu in ke tolaic-lie vse ijerkve in posame3nem vernem.
Bere in premim.luj ve téli in ve druoeh bukvah svetega pisma po svoji iimévnoste in ke svoji tolaxbe na tem preklicanem svéte, ne 3ató, de be se ui[cn in moder 3del, ampak de bout krotak in poterpeaelev, ponižen in pokoren do smarte.
X *27 X
8.	Poiuja кв svcDji tolaaeba tuda ше druge svete apostalne , kakó so va Kristusova slu3tba 3e besedo in за djanem jih veliko podmple, in 3a vero in 3a ,lube38n Kristusovo umorjena bali.
Lej , sveta Jakop, va rode 3a Gospodam , з1ок! svoj katolauika list, ka 1 je va nem podoba karujanskaga 3tiv-lena in popolnamasta vere.
lupa ve Indji s\ etaga Tomana, ka se je’ bil ran Kristusovah s’ ijastjo dotaknil , tardilo veravai, in 3a goreqo lubap-najo dja! : „Moj Gospod, in moj Bog.” lupa tuda 3a velikama atelama svetega in uqenaga apostalna in evangelista Matevaea, ka je Kristusov evangeli va hebrejskem jegiks pisal, in ga ka pridu vsemu svétu in ka 3veliqanu vsam тпозаћ jepikov narodam dal.
Ravno tako in s’ takam sartpam iupa tuda druge Kristusove apostalne in uqenrje, ka so nauk acivlena hranila , ludstvo uip'la , in do snierta va vinograda Gospodovem delala.
1’ /,
X i=8 X
To so svela boxji parjatla, ka so svæjo kri prelila , in 3a martarnaujsko smartjo veqno xiv.lene 3adobiIa.
Bera tedej rad popisavane nih X ivi en a, in boni potolaxak imel par svojim déla in tarp-lena ; закај це se svetnikam in drugam poboxnem parine-таиг, né nai{, kar ti va sluxbe boxji 3a Kristusa stori'w in tarpiur.
XXXIV. Postava.
Bog паш pósledna konarj in naura nar viku'a dobrota. i.
i.	»Nasiten bom, ko se bo tvoje veličastvo рагказа1о. ”
Gospod ! kako затоге qlovak to veličastvo 3adobita ? 4e sam sebe in vse časr*o 3anačuje, in se po vseh nebeuikeh raqéh 38 goreqo lubs3najo par3adéva.
To spričujejo svelali dime, ka se va nebeškem kralestva vesele, in vsa
X I29 X
verna, ka se 13 vse tnoip зораг skuu*--nave in strasta bojujejo;
Od te preijastit.lave sreqe in od vxitka veijne dobrote so deleij prev-3etna hudiqa, nejeverna ajdje , tardo-vratna Judje, samoglavna krivoverqa , mesena ludje, ka svet lubajo , Boga po3abajo, in le va qasnam blaga, va qasnah qastéh in Invaiali svœjiga k®n-qa in зуеНцапа iujejo^ ka, Bogu se usmila ! to blago 3adobit, pomnoatitin ohranit, tékajo, délajo, tuhtajo, vpijejo , in sa skmre nobenega poiptka ne parvoujajo , in se trudita nikdar ne nehajo , dokler kaj ne dosežejo.
In qe kàj, boda- po pravirja ala po kraviqa ,qadobe, vandar ute néso 3ado-Volna , ampak hoqejo ше viute prita ,• in se цез vse druge hvalita ; se oiraba-jo, 3a uqenostjo in s’ premojcenemt bahajo , se sa velika do3deva;o, in 3Eele in hrepene, de ba jih tuda druga hvalila.
In vendar je vse , kar seele in imeli 5>
X i3o X
jo, menlivo in пец, in poslednsq nevarno in pogubno.
2.	Gotovo sc motete, in sami sebe golefate , vi vse, kterem je svetice sladak, in priqejoqe aeiv.lene perjetno ; per vauiem blage né nei] gotovega, in ste vsak dan smerte in perhodne sodbe boatji blitee.
Ve tém aeiv.lene né neq takó per-jetnega, de be ve nem kake grenkobe ne belo.
Stvari némajo neij takó dra3ega, dobrega in veselega, de be qlovéirko dumo nasitete in 3ve!iqate, od vsega hudega rémite , in 3e vsem dobrem in stanovitnem veselem napolnite moglo. Le Bog, nar vikine dobrota, onveqne in neskœnqne затоге to.
On je stvarnek vseh vidneh in ne-vidneh reqi, angelov in ludi; on je pred vsem , 1503 vse, in ve vsem Bog vékome hvalen.
3.	Ivtera stvar na nebe ale na зет!а Затоге vredno od Boga govorite ale
X i3* X
mislite ? Bog preseaee vse ; pred nego-veme orjmi je vse netjimerno in ргазпо.
datore neumna je vsaka duu'a , in bo vedno revna in serratila, rje kaj iuje in lube, kar od bcojcje .lubejue in rjasti vletje.
Velike in tjudne so tvoje déla, o Gospod! jih vse premislete in preis-kate né ne mene , ne kake druge stva-re mogotje.
4- Kaj me je tedej storite, ker tolekan vesorjeh reqi ne morem 3a-popaste, nebeirkeh skrivnost ne umete , in 3e angelrje bœaejiga obliijja ne ire gledate ?
Nevrednega se spo3nâm, tolekumo sretjo vsđvate, in per svetnikeh ve nebsseh prebivale.
Torej se borjem, dokler bom kì-vel, pred Bogara in pred vseme ludmî ledno poniïEevate in janerjevate ; borjem ve svojih oqéh majhen bite , de se me grérrneka Bog зЈеј in vsak rjas nsmi.l va.
Ve grenkobe svoje durre borjem
f 6
X г32 X
vse svatje léta, ve ktereh sem uitrafen-ge 3aslu3til, premislete ; 3«lihevâje in jokaje Boga potolažite, ke sem ga 3e besédo in 3e djanem , 3e oqmi in 3e uu/ese, in 38 dru3eme poqutke, ktere me je dal, de mu dokler živim, Ì3 vsega serija služem , tolekrat rajžalil.
Ale de me m®ji grehe ne potare-jo , in ve obupnost ne perpravejo, ho-qnm, o Bog! tvœjo dobroto in tvœjo veqno milost pomnete , dokler s’ po-j moqjo tvœje gnade ke tebe ne pridem, J Réœe me od vsega hudega, ke tako nanaglema nad me perdere, in tolekrat mœje serije od premiulevana ncbeuikeh reqi odžene..
Pomagaj me, p .lube3nive Rog ! in postave me 3raven sebe de ne зац-nem poreden bite, in se od veqne dobrote, od tebe o Gospod! 3gub.late.
Ve tebe je vsa mœja sreqa, o Gospod !' O Bog mœjiga 3veliqana! daj me san* sebe, in 3adœste bo mœji duuie. Amen,

\
%
/
-ir
л

ч, '

ч
**’ Ј
Ni
*	i
\

' V \-


• Ч

v,
Jj.A
11>. /