Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Naša nova delovna zmaga nas naj spodbudi, da bomo strnjeni uspešno nadaljevali delo, ki nas je kalilo vsa leta doslej Obeležili smo novo delovno zmago in ob tovarniškem prazniku, 21. novembru, predali v poizkusno obratovanje novo livarno. Temu dogodku je prisostvovalo veliko naših delavcev, ki jih zanima razvoj naše delovne organizacije. Bodočnost je naša velika skrb, zato smo še toliko bolj veseli tega dogodka. Novo livarno si je dan poprej ogledal tudi tovariš Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Vodstvo in družbenopolitične organizacije so ga seznanili s celotno problematiko naše tako zaželjene modernizacije. Tovariš Hafner se je zanimal tudi za delo sindikata in reševanje vseh problemov delavcev, kar je skrb vsakega od nas. Pogled v prihodnost S proslave Slavnostni govornik je bil Andrej Miklavčič Srebrni znak TGA je dobila tudi Slavica Mesarič Do novega leta 1982 mas loči le še nekaj dni — ali bolje rečeno samo še nekaj dobrih tir im napočil bo čas, ko se bomo poslovili od leta, v katerem smo se srečavali z mnogimi problemi, ki sicer niso samo izvor našega lastnega poslovanja, ampak so vzroki tudi drugje. Seveda pa ne gre pri tem zato, da bi kakorkoli naše morebitne neizpolnjene plane želeli prenesti na tuja ramena, čeprav so nam mnogokrat prav tuji vplivi krojili naš današnji dan in verjetno bo tako tudi v prihodnje. To pa nikakor ni motiv za kakršenkoli preplah ali strah pred predstoječimi nalogami, ki nas čakajo v letu 1982, vsekakor pa moramo stanje sprejeti kakršno je im se takemu načinu poslovanja tudi prilagoditi. Dobro se zavedamo, da leto, ki je pred nami ne bo niti malo lahko in brezskrbno, ampak prav obratno bo to leto težkih preizkušenj v boju za našo stabilizacijo in boj za čimvečjo produktivnost oziroma čimbolj proizvodne im poslovne rezultate, saj je edinole v tej smeri zagotovljen uspeh in sad naših prizadevanj. Razumljivo pa to ne velja samo za tiste, ki se v neposredni proizvodnji trudijo za čirnveč-ji uspeh pri ustvarjanju čimveč-je proizvodnje, ampak prav za vse, ki v delovni organizaciji na tak ali drugačen način ustvarjamo pogoje za čim več ji celotni uspeh naše DO v okviru SOZD UNIAL. Vse naše usmeritve in akoije v pravkar prihajajočem letu morajo biti usmerjene prav v smer čimbolj stabilizacijskega obnašanja, kar pa seveda pomeni, da bomo morali prav vsi, dati od sebe tisti maksimum, ki smo ga sposobni prenesti In ki ga dejansko lahko prenesemo. Zavedamo se še kako dobro, da bo za vse nas prav leto 1982 zelo težko im, da bo to leto preizkušnje v katerih si bomo morali najti svoje mesto, ki bo pozneje tudi pokazalo, če smo našim problemom in nalogam tudi resnično kos. Problemi, ki so nas pestili v letu 1981 so nam najboljši smerokaz, kaj nas čaka vüetu 1982, kar po&eni, da se motamo na to dobro pripraviti in vse probleme pač sprejeti takšne kot bodo iin jih primerno dejanskemu stanju tudi reševati oziroma se z njimi resno spoprijeti. Tukaj ne bo pomagalo nobeno tarnanje in izgovarjanje na druge, ampak bo prav vse predvsem odvisno od naše pripravljenosti, da se zoperstavimo poizkusom padanja naših delovnih rezultatov, kot tudi poizkusom tistih, ki bi radi še naprej živeli mirno in brezskrbno na račun drugih. Konkretno bomo morali pregledati naše notranje sile ter se odločiti za to, ali smo za napredek našega gospodarstva v katerem smo seveda aktivno vključeni tudi mi v TGA. Mnogi pretresi na raznih področjih tako znotraj kot zunaj naše DO nam morajo biti samo spodbuda za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, pri čemer mora veljati osnovni poudarek delovni disciplini na prav vseh ravneh ter odgovornosti slehernega izmed nas za opravljeno delo, ki nam je bilo poverjeno oziroma dodeljeno s pravilnikom o opravljanju del in nalog v svojem delokrogu. Odločno bomo v letu 1982 morali pregledati dejansko stanje in sicer kje so in — kakšne so potrebe delovne sile v tej ali oni TOZD in seveda tudi DSSS ter na tej osnovi odločno ukrepati tako, kot so v dosedanjih primerih to storili že v marsikateri DO v svojih TOZD. Mi vsi si še kako želimo, da nas ne bi preveč prizadelo vse tisto, ker se v letu 1982 pričakuje, seveda pa je v mnogočem vse to odvisno predvsem od našega vsakdanjega dela in nas samih. Medsebojno obtoževanje (to sem poudaril že neštetokrat) ne vodi nikamor, ampak edino skupno in složno delo vseh nas, ki moramo v okviru SOZD UNIAL (oz. bi naj) z razumevanjem in skupnimi močmi bili kos vsem našim hotenjem in željam predvsem .pa sevedžf izpolnjevanju naših planov in programov, prek katerih si lahko edino sami izborimo boljši in uspešnejši vsakdanji osebni in družbeni standard. France Meško Udeleženci proslave aluminij 2 PLAN RAZPOREDITVE DELOVNEGA CASA ZA LETO 1982 D — ure dela na dan praznika N — ure nadomestil LEGENDA ™ nedelja prosta sobota JANUAR 1 2 m 4 5 6 7 8 9 I i 11 12 13 14 15 16 • 18 19 20 21 22 m i. 25 26 27 28 29 30 B 168/21 16 1. izmena 6 6 6 14 14 22 22 — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 184/23 14 2 2. izmena 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — 176/22 8 8 3. izmena 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 192/24 10 6 4. izmena 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 192/24 16 FEBRUAR 1 2 3 4 5 6 i B 8 9 10 11 12' 13J B 15 16 17 18 19 20 • 22 23 24 25 26 27 B 168/21 1. izmena 6 14 14 22 22 — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 168/21 2. izmena — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — 168/21 3. izmena 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 168/21 4. izmena 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 168/21 MAREC 1 2 3 4 5 6 I B 8 9 10 11 12 15 16 17 18 19 m 21 22 23 24 25 26 27 B 29 30 31 192/24 1. izmena 6 14 14 22 22 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 192/24 2. izmena — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 184/23 3. izmena 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 176/22 4. izmena 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 192/24 APRIL 1 2 3 B 5 6 7 8 9 10 B 12 13 14 15 16 17 § 19 20 21 22 23 24 B 26 27 28 29 30 176/22 8 1. izmena 22 22 — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 184/23 8 2. izmena 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 184/23 8 3. izmena 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — ~ 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 184/23 6 4. izmena — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 186/21 2 MAJ 1 • 3 4 5 6 7 m « 10 11 12 13 14 m £ 17 18 19 20 21 22 2? 24 25 26 27 28 29 B 31 168/21 16 1. izmena 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — 168/21 6 10 2. izmena 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 192/24 10 6 3. izmena 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 192/24 16 4. izmena 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 192/24 16 JUNIJ 1 2 3 4 B 6 7 8 9 10 11 12 B 14 15 16 17 18 19 • 21 22 23 24 25 26 B 28 29 30 184/23 1. izmena 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — 6 6 184/23 2. izmena — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 168/21 3. izmena 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 184/23 4. izmena 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 184/23 JULIJ 1 2 • 5 6 7 8 9 B B 12 13 14 15 16 17 B 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 176/22 8 1. izmena 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 192/24 10 2. izmena 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 192/24 16 3. izmena — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 176/22 16 4. izmena 22 22 — — — 6 6 22 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — 184/23 6 AVGUST i i 2 3 4 5 6 S B 9 10 11 12 13 ÌÉ • 16 17 18 19 20 21 • 23 24 25 26 27 28 Si 30 31 184/23 t. izmena 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — 6 6 14 14 22 22 22 — 184/23 2. izmena I 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 192/24 3. izmena 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 192/24 4. izmena — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 176/22 SEPTEMBER 1 2 3 m • 6 7 8 9 10 B B 13 14 15 16 17 18 • 20 21 22 23 24 25 # 27 28 29 30 184/23 1. izmena — 6 6 14 14 14 22 22 — —i 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 176/22 2. izmena 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — 176/22 3. izmena 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 184/23 4. izmena 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 184/23 OKTOBER 1l 2 m 4 5 6 7 3 % • 11 12 13 14 15 16 • 18 19 20 21 22 23 m 25 26 27 28 29 30 S 176/22 1. izmena 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 192/24 2. izmena — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 184/23 3. izmena 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — 176/22 4. izmena 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 192/24 NOVEMBER 1 2 3 4 5 1 • 8 9 10 11 12 13 B 15 16 17 18 19 20 2| 22 23 24 25 26 27 1 29 30 160/20 24 1. izmena 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 184/23 18 6 2. izmena 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 184/23 24 3. izmena — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — 6 176/22 8 8 4. izmena 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 176/22 22 2 DECEMBER 1 2 3 § m 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 16 19 20 21 22 23 24 25 B j 27 28 29 30 31 192/24 1. izmena 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 176/22 2. izmena 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 192/24 3. izmena 6 14 14 22 22 22 — — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 192/24 4. izmena — 6 6 14 14 14 22 22 — — 6 6 6 14 14 22 22 — — — 6 6 14 14 22 22 22 6 6 184/23 Delovna konferenca Več kot mesec dni je že od tega, ko smo imeli delovno konferenco družbenopolitičnih organizacij SOZD Unial. Rahlo smo že pozabili na njo, zato ni niti odveč, da objavimo zaključke, ki jih je po konferenci sestavila komisija za zaključke. 1. Delovna konferenca je bila sklicana z namenom, da se dobijo jasni in nedvoumni odgovori na uresničevanje začrtanih razvojnih usmeritev in da se ocenijo možnosti kratkoročnega in dolgoročnega razvoja. Konkretno so bila obravnavana aktualna vprašanja in aktivnosti v zvezi z MPPAI (modernizacija proizvodnje primarnega aluminija) in vprašanja priprave planov za leto pristope pri obravnavi MPPAI in zahteva, da se oceni delovanje Zavoda SRS za družbeno planiranje, ad hoc skupine. Komisije za oceno investicij in odgovornih tovarišev GZS ter zajamči strokovna in družbenopolitično ob-jektivnao bravnava tako MPPAI kot ostalih enakovrednih prioritetnih projektov v republiki. Konferenca ugotavlja, da je bilo glede MPPAI s strani obeh DO in SOZD storjeno vse, da bi se zadostilo osnovnim družbenopolitičnim usmeritvam o načinu in vsebini razreševanja razvojnih vprašanj. Zadolžuje se poslovodne strukture obeh DO in SOZD (direktorji TGA, IMPOL in SOZD), da podvzamejo ustrezne korake ta- Udeleženci delovne konference družbenopolitičnih organizacij SOZD Unial 1982, še posebej glede na težavne razmere na področju ekonomskih odnosov s tujino. 2. Konferenca se ne more strinjati s potjo, ki jo je pri obravnavi razvojnega programa MPPAI ubral Zavod SRS za družbeno planiranje in podpira napore Iniciativnega odbora (proizvajalcev in potrošnikov aluminija za projekt MPPAI) pri razreševanju nastale problematike v zvezi z MPPAI. Zato konferenca soglaša z vsebino protestnega pisma Iniciativnega odbora zoper neustrezne ko, da se do konca leta 1981 razčistijo In odpravijo vse nejasnosti v zvezi s stališči do projekta MPPAI v sedanjem srednjeročnem planskem obdobju (1981 —1985). Zadolžuje se koordinacijo družbenopolitičnih organizacij SOZD, da skupno z Republiškim odborom sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije organizira sestanek s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v naši reproceloti z namenom, prispevati k uresničevanju začrtanih razvojnih usmeritev in raz- Govornik — maksimalno povečati izvoz z uvedbo internih ukrepov, tako stimulativnih kot sankcijskih, za odgovorne delavce in TOZD kot celote, — s politiko sprotnih prilagajanj dobav zajamčiti izpolnjevanje prilivov po 67. členu od kupcev zlitin in delno od sekundarnega kroga kupcev, —• zajamčiti ustrezno oskrbljenost z repromateriali z elastičnim prilagajanjem nabavnim možnostim v okviru izven konvertibilnih pogojev nakupa, — rešiti problem nabav opreme izven običajnih postopkov pridobivanja deviz in pravic za repromaterial. 4. O predlogu zaključkov morajo razpravljati vse osnovne organizacije ZK in sindikata v SOZD in podati svoje pripombe oz. zaključke. Srečno, zdravo in uspešno leto 1982 želimo vsem delavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem samoupravni organi družbenopolitične organizacije vodstvo delovne organizacije uredniški odbor reševanju vprašanja investicij v MPPAI. Zadolžuje se občinske družbenopolitične strukture (Ptuj, Slov. Bistrica, Maribor), da se angažirajo na razreševanju MPPAI in posredujejo svoja stališča ustreznim republiškim strukturam. 3. Za poslovna dogajanja v letu 1982 bo značilno, da se bodo nadaljevala neugodna gibanja tako na domačem trgu kakor na tujem. SOZD bo zato morala radikalno menjati svoj odnos na področju ekonomskih odnosov s tujino tako znotraj TOZD in DO kot odnosih do domačega in tujega trga. Dohodkovni motiv bo sekundarnega pomena, primarno bo zajamčiti nemoteno proizvodnjo, kajti sicer bodo posledice oz. izpadi dohodka drastični. Dosledno naj se izpeljejo nameravani ukrepi: aluminij 3 Evidentiranje-osnova volilnih priprav Žica Za boljše gospodarjenje s sredstvi Kako neverjetno hitro se približuje čas volitev, ki bodo spomladi prihodnje leto. Čeprav o tem skoraj dnevno slišimo, beremo in vidimo potek priprav na malih zaslonih pa vsekakor ni niti malo odveč, da se tudi mi prek našega glasila bolj aktivno vključimo v te pomembne dogodke, saj moramo biti tudi mi vsi vključeni v teh akcijah v naših krajevnih skupnostih ter s svojim delom in odgovornostjo pripomoči do tega, da bo prav ta — osnovni korak čimbolje izveden. Kot je predvideno bi naj bila faza evidentiranja zaključena v tem mesecu (decembru], ko se bodo začeli kandidacijski postopki, kjer nas prav tako čaka prav ogromno dela. Ker pa je prav evidentiranje osnovni temelj priprav na volitve in ker doslej še mnogokje nismo zadovoljivo opravili svojega dela, je torej skrajni čas, da zamujeno nadoknadimo in tako popravimo svoje storjene napake. Skoraj prepričan sem, da bo v času, ko bo izšla zadnja številka našega glasila in prišla v vaše oz. naše roke mnogo tega že opravljenega, saj akcije tečejo prav v vseh smereh in vseh strukturah. Pri tem pa moram poudariti, da se morajo v priprave kar najbolj vključiti DPO, saj so prav one osnovni nosilci vseh priprav. Znano nam je, da je ZK v predhodnih pripravah na volitve sprejela odločno usmeritev, da ne more biti član ZK nihče, ki bi ob tako pomembnih aktivnostih stal ob strani in predstavljal le statista oz. bil nem opazovalec dogajanj okrog sebe. In kaj naj to vse pomeni? To pomeni, da to še prav posebej velja za vključevanje članov ZK v kraju svojega bivanja, kjer so najpogostejši pojavi, da mnogi odklanjajo mnoge —• pa tudi najodgovornejše funkcije, analizirati pa bi treba zakaj prihaja do takega odklanjanja raznih funkcij in podobno. Da je temu res tako pa se lahko najbolj sami prepričamo, ko vidimo in seveda mnogi tudi občutimo odmikanje nekaterih članov ZK, medtem pa breme vsega dela sloni na že obremenjenih in celo preobremenjenih članih ZK. Če sledimo dogajanjem okrog poteka evidentiranja, potem smo lahko zasledili tudi to, da mnoge osnovne organizacije oziroma občinske konference ZSMS ugotavljajo, da je v vseh dosedanjih pripravah na volitve evidentiranih mnogo premalo mladih, in da je prav v tej smeri naloga mladinskih organizacij, da v vseh osnovnih organizacijah vložijo vse napore, da se stanje čimprep uredi. Vse to pa še posebej velja za tiste 00 SZMS, ki še mnogokje niso Vključene v fronto aktivnost, brez česar je, aktivnejše delo skoraj nemogoče oziroma otež-kočeno. Kot nam je pokazala že dosedanja praksa v minulih štirih letih, pa tudi že v dosedanjem potekanju evidentiranja, je še vedno premalo evidentiranih žensk, kar postavlja še dodatno vprašanje samega dosedanjega poteka evidentiranja, predvsem tam, kjer je zaposleno tudi veliko oz. večje število žensk. V to akcijo pa so se v velikih primerih izredno aktivno vključili člani ZZB NOV, kot tudi člani društev upokojencev, kar dosledno kaže na to, s kakšno resnostjo in odgovornostjo so se ponekod lotili te akcije. V fazi evidentiranja in poznejšem kandidacijskem postopku pa je že treba imeti v vidu tudi zagotovilo kvalitete v sestavi posameznih delegacij in nosilcev družbenih funkcij in zagotoviti vsaj tako razmerje, kot je to bilo do sedaj, to pa je, da bo zares mogoče zagotoviti kvaliteto v sestavi posameznih delegai cij in ustrezno zastopanost žensk, mladih ter seveda ustreznih delavcev iz neposredne proizvodnje. Ker v sam proces evidentiranja še niso dovolj vključeni kljub široko zastavljeni akciji vsi odgovorni subjekti, bo treba v tej smeri odločneje zastaviti naloge im jih tudi čimprej ustrezno in odgovorno izpeljati v določenem — času, kajti kot sem že uvodoma omenil, čas samih volitev je pred nami, naših nalog pa je še veliko, zato ni niti malo časa za kakršnokoli odlašanje na poznejši čas z vsemogočimi izgovori. Ne vem, če bom rekel kaj preveč, če trdim, da politično mobilizacijska vloga subjektivnih sil predvsem v TOZD in predvsem v KS ni bila stalno prisotna, ker pač ponekod niso jemali poteka samega evidentiranja prevče resno in odgovorno, kar pa bi lahko pozneje imelo precejšnje posledice pred samimi volitvami. Zato pa storimo vsi skupaj s skupnimi močmi vse tisto, kar nam še ostaja do samih volitev in se ne izmikajmo nalogam, ki so pred nas postavljene, da jih odgovorno opravimo. Če se bomo tega tudi resnično zavedali, da je »EVIDENTIRANJE OSNOVA VOLILNIH PRIPRAV«, in da časa ni na pretek, potem smo lahko vsi skupaj prepričani, da bomo še v preostalem kratkem času kos zahtevnim nalogam. France MEŠKO Finančno planiranje v organizacijah združenega dela, bankah in finančnih organizacijah Zakon o denarnem sistemu (Ur. list SFRJ 49/76) določa v 15. členu, da morajo organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije ohranjati svojo sposobnost za izpolnjevanje zapadlih obveznosti. Neizpolnjevanje zapadlih obveznosti. Neizpolnjevanje zapadlih obveznosti se smatra kot prilaščanje tujega premoženja in preprečevanje izvrševanja samoupravne pravice pri razpolaganju z družbeno lastnino. V 16. členu določa isti zakon, da so organizacije združenega dela in druge finančne organizacije dolžne določiti v svojih aktih način ohranjanja likvidnosti in ukrepe za primer nelikvidnosti. 17. člen zakona pa Zavezuje organizacije združenega dela, da v skladu s svojim obsegom poslovanja oblikujejo rezervni sklad ter pazijo na usklajenost rokov med obveznostmi in terjatvami. Finančno planiranje v organizacijah združenega dela, bankah in drugih finančnih organizacijah torej ni le potreba, ki zagotavlja smotrno in boljše gospodarjenje s sredstvi za tekoče poslovanje, ampak je v bistvu zakonska obveznost slehernega uporabnika družbenih sredstev. Prvi pogoj za stvarni fininčni plan sta finančna disciplina subjektov, ki vstopajo v medsebojne dolžniško-upniške in kreditne odnose, ter vodenje ažurnih evidenc o nekaterih elementih za sestavo plana (na primer o izdanih in prejetih fakturah, dogovorjenih prodajah blaga in nabavah surovin, izdanih, prejetih, indosiranih in eskonti-ranih menicah, prejetih in zapadlih kreditih itd.). Finančno oziroma likvidnostno planiranje predstavlja za organe upravljanja v delovnih ali sestavljenih organizacijah (posebne finančne službe, interne banke) in v temeljnih bankah osnovo za odločanje o združe- vanju sredstev, za najemanje kratkoročnih kreditov in za plasiranje morebitnih presežkov. S finančnim planiranjem ugotavljamo na krajši ali daljši rok presežek oziroma primanjkljaj sredstev na žiro računu in drugih računih. Pri tem se plani razlikujejo oziroma je planiranje enostavnejše v enovitih delovnih organizacijah kot v delovnih organizacijah, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije, in sestavljenih organizacijah, posebno, če so se temeljne organizacije dogovorile, da bodo imele na ravni delovne ali sestavljene organizacije organizirano posebno finančno službo ali ustanovljeno interno oanko. V odseku za kratkoročno kreditiranje gospodarstva Kreditne banke Maribor zbirajo, preverjajo in usklajujejo mesečne finančne plane nekaterih večjih organizacij združenega dela. Kratkoročni finančni plan sestavljajo: — plan prilivov — plan odlivov in — pomožni obrazci. Vsi podatki, ki jih vnašamo v plan priliva ali odliva, ne predstavljajo dejanskega priliva oziroma odliva na žiro računu, ampak pomenijo terminski denar (vrednostni papir) ali pa jih uporabljamo za preverjanje realnosti nekaterih podatkov. Zato se ti podatki ne seštevajo in so v oklepajih. Na pomožnih obrazcih zbiramo podatke o deviznem poslovanju, ki se odraža na dinarskem žiro računu, o prejetih, indosiranih in eskon-tiranih menicah ter o izdanih lastnih menicah. Finančno oziroma likvidnostno planiranje pa ima svoj smisel ie v primeru, če so plani izdelani pravočasno in če so usklajeni na vseh nivojih in z vsemi nosilci planiranja. Idealno bi bilo, če bi bilo finančno poslovanje v delovnih in sestavljenih organizacijah organizirano tako, da bi bilo možno pričeti s planiranjem aluminij 4 Ali dovolj poznamo zavarovanje? Sodobno poslovanje in pospešen gospodarski razvoj ter primeren odnos do varstva družbenih sredstev, zahtevajo ustrezno ureditev zavarovanja premoženja in oseb, kljub temu, da ni obveznega zavarovanja, razen za primere, ki jih določa zakon. Pravica, obveznost delavcev v združenem delu je, da z družbenimi sredstvi vestno in skrbno ravnajo, da jih nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter seveda tudi varujejo, vse v skladu z načelom »dobrega gospodarja«. Splošno določbo o zavarovanju družbenih sredstev, predvideva Zakon o združenem delu v 2. odstavku 232. člena. Zavarovanje 'bi lahko opredeli- v temeljnih organizacijah ter bi na osnovi teh planov izdelali plane po delovnih organizacijah v posebni finančni službi, na osnovi plana v delovnih organizacijah pa še plane v internih bankah na ravni sestavljenih organizacij. Na osnovi tako izdelanih planov bi bilo možno v temeljnih bankah bolje in hitreje izračunati likvidnost, seveda po predhodnem usklajevanju potreb z večjimi organizacijami združenega dela, njihovimi finančnimi službami in internimi bankami, ki bi bile zajete v sistem finančnega planiranja. Le takšno, čim bolj stvarno planiranje, bi omogočilo pravičnejše razdeljevanje sredstev v bankah ter zagotavljanje sredstev prvenstveno za dogovorjene prioritetne namene. Uvajanje sistema finančnega planiranja pa pomeni seveda tudi novo kvaliteto v kreditno-dolžni-ških razmerjih. V ilustracijo navajamo še nekaj misli o likvidnostnem plani- li kot pomembno gospodarsko dejavnost, ki se z njo po načelu vzajemnosti zagotavlja varstvo premoženja in oseb, s ciljem odpravljanja posledic nepredvidenih škodnih dogodkov. Poznamo več vrst zavarovanj, ki so urejena v rizičnih skupnostih (industrijska, kmetijska, prometna, komunalne in družbene dejavnosti in osebna zavarovanja). Z vidika gospodarske dejavnosti, je za nas zanimivo zavarovanje premoženja, ki zajema: požarno zavarovanje, vlomsko zavarovanje, strojelom-no zavarovanje, zavarovanje motornih vozil (kasko), zavarovanje stekla, gradbeno zavarovanje, montažno zavarovanje, zavarovanje izpadlega dohodka (šomaž) ranju, ki jih dr. Crnkovič navaja vs voji knjigi Denar in kredit v OZD: — Tudi pri podrobnem načrtovanju ni mogoče priliva — odliva popolnoma uskladiti, čeprav se neskladje prav s planskim ukrepanjem lahko bistveno zmanjša. — V praksi se faza ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev pogosto zanemarja ali pa opravi površno. Vzrok je v tem, da se sredstva nabavlja na hitro, ker je potreba nastala nepredvideno. Pravi vzrok je torej v tem, da je zanemarjeno planiranje; kajti če planiramo, se ne more zgoditi, da bi se potrebe po finančnih sredstvih pojavljale nepredvideno. — Za poravnavo načrtno oblikovanih obveznosti in tudi za nepredvidene obveznosti mora delovna organizacija razpolagati z zadostno vsoto denarja. Nelikviden je tisti, ki mu manjka malo, kot tistii, k mu manjka dosti. Mija RASTEIGER itd. V tem sestavku želimo opisati le nekaj osnovnih značilnosti zavarovanja strojev in strojne opreme, ki nastanejo zaradi loma. Namen namreč je, da se seznanima z nekaterimi osnovami, po katerih je možno odločiti ali je škodni dogodek zavarovan po temelju strojelomnega zavarovanja. Strojelomno zavarovanje Po splošnih pogojih, so predmet zavarovanja vsi stroji, strojne naprave, električne naprave in njihovo polnjenje —- olje, instalacije ter podstavki, ležišča in temelji strojev, če so zajeti v vrednosti strojev. Zaradi lažjega razumevanja, kaj je zavarovano, je potrebno omeniti, da v nobenem primeru niso predmet zavarovanja vse vrste orodij, deli strojev, ki se neposredno uporabljajo za lomljenje in drobljenje ter oblikovanje, kot so svedri, noži, škarje, brusi, rezkala, čeljustne plošče, delovne plošče drobilriic, kokile, modeli, matrice itd., kakor tudi deli strojev, ki so neposredno izpostavljeni toplotni učinkom, kot so obloge posod, peči 'in naprav za ogrevanje, rešetke kurišč, gorilniki, grelci, elektrode pri industrijskih pečeh, posode za topljenje in vlivanje itd., kakor tudi deli strojev, ki se večkrat zamenjujejo, kot so zamenjijiva sita, vzorci, obloge na valjih, upogljive cevi, jermenje, verige, vrvi, krtačke, sredstva za termično izolacijo itd. Če je posebej dogovorjeno in obračunana ustrezna premija, kar pa ne velja za TGA, je možno zavarovati daljnovode, plinovode, toplovode, parovode, kable visoke napetosti, vodovodno in odvodno omrežje, kovinske Silose in podobne kovinske, kam rukcije, trakove, verige in vrvi transportnih naprav, valje valjav-niški.h ogrodij ter polnjenje — olje elektro strojnih naprav itd. Omembe vredno je tudi dejstvo, da elektrolitske celice niso zajete v tem zavarovanju. Običajno prevladuje zmotno stališče, da je s plačilom premije zavarovan vsak škodni dogodek. Po splošnih pogojih strojelomno zavarovanje krije škodne dogodke, ki nastanejo zaradi: napak v konstrukciji, materialu ali izdelavi; neposrednega delovanja električnega toka; raz-leta ali razpada zaradi delovanja centrifugalne sile; pomanjkanja vode v parnih kotlih in aparatih, razen za posledicami eksplozije; mraza, pritiska ledu in snega ali neposrednega učinka gibanja ledu; nadpritiska in podpritiska (implozija); zatajitve varovalne ali regulacijske napra- ve, kakor tudi naprave za avtomatično uprav-ljanje, ki je sestavni del stroja; nespretnosti, malomarnosti ali zlonamernosti delavcev ali drugih oseb; padca zavarovane stvari, udarca ali padca drugega predmeta na ali padca drugega predmeta na ali v zavarovano stvar in zagozditve vrtalne opreme v vrtini med globinskim vrtanjem zemlje. V navedenih primerih je zavarovalnica dolžna plačati odškodnino, seveda le pod pogojem, da je stvar uničena ali poškodovana ob nezgodi v obratovanju. Za nezgodo se štejejo dogodki, ki nastanejo nepričakovano in iznenadno pri uporabi zavarovane stvari. Škodni dogodki se obračunavajo po dveh kriterijih. Če je stvar uničena, se upošteva zavarovalna vrednost stvari ob nastanku primera, zmanjšana za vrednost ostankov, če pa je stvar poškodovana, se priznavajo stroški popravila, kolikor bi znašali na dan zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov od zavarovalne vrednosti. Zavarovalno vrednost predstavlja nabavna cena nove stvari, povečana za stroške montaže in zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti. V kolikor se popravilo opravi v lastni režiji, se škoda obračuna po ceni najdražjega servisa v naj-bližnjem kraju zavarovalnice, če je cena lastnega popravila večja kot v servisu. Ne bo odveč, da navedemo nekaj podatkov iz poslovanja v letu 1980. Prijavljenih je bilo le 56 primerov poškodb strojev. Odškodnina je bila postavljena v višini okrog 2,235.000,00 din in od tega je zavarovalnica priznala okrog 2,156.000,00 din. Akontacija premije strojelomnega zavarovanja v TGA je bila plačana v znesku okrog 5.195.000,00 din. Poseben komentar k navedenim podaktom, verjetno ni potreben. Mnenja smo, da je število primerov poškodovanja strojev in naprav v TGA neprimerno večje, zato predlagamo, da naj odgovorni delavci prijavljajo vse poškodbe strojev, razen zadev, ki niso predmet strojelomnega zavarovanja. Tudi škod, katerih vrednost popravila je manjša od 1.500,00 din, ni potrebno prijavljati, ker je v isti vrednosti dogovorjena odbitna franšiza. Upamo, da bo .namen tega članka v celoti uspel, saj je dobrodošel vsak dohodek, predvsem v sedanjih poostrenih pogojih gospodarjenja in v stabilizacijskih prizadevanjih delavcev v združenem delu. Za službo samoupravnih in pravnih del: Anton SELMAJER c?eečn& 1982 §f_£ zeli delavcem TGA (JHufaka tiékacna aluminij 5 Alkoholizem, zrcalo našega časa November je bil mesec boja proti alkoholizmu, toda kljub temu, da je to že za nami, nam je naša socialna delavka Katica Bednjički poslala zanimiv članek, katerega avtor je znani strokovnjak Marjan Pregl. Vredno si ga je prebrati. Ne mislite, da je namenjen samo alkoholikom. Nobeden ni postal alkoholik kar čez noč, ampak je bil leta prej zmerni pivec. Zmernih pivcev pa je veliko, abstinentov zelo malo. Kadar vlada kak teden ali mesec na leto poglobljeno zanimanje za boj proti alkoholizmu in so pač določeni delegati prisiljeni o ipojavu alkolizma razpravljati, slišiš navadno take besede: »potrebno bi bilo«, »treba je«, »načelno bi morali« in podobno; sem in tja še kak delegat kaj »ugotavlja«, potem pa se sestanek zaključi z določenimi sklepi, katerih izvršitelj pa so navadno strukture izven delovnega procesa. Zadovoljimo se z ugotovitvijo, da »se je« prepovedalo točenje alkoholnih pijač pred določeno uro, da »so se« uvedle tople malice ob delu, »uredili so se« akti o disciplinskih prekrških, ki se nanašajo na vinjenost ali pa »se je« poslalo kakega alkoholika na zdravlje- nje. Budnemu opazovalcu bo takoj jasno, da je šlo za vsiljeni sestanek, odtujen od mislenosti povprečnega Slovenca In vsakodnevnih dogajanj, čeprav ob robu zavesti vsakemu od prisotnih utripa rdeča luč, da je resnično potrebno glede alkoholizma nekaj storiti. Ob čitanju anti alkoholnih programov se kar vsiljujejo vprašanja, na katera iščemo odgovore. Nekatera taka vprašanja: Kaj je bistvo, da v samoupravni družbi, ki lahko zagotavlja maksimalno varnost posameznika, dobro zastavljeni antiaikohlni programi zvodenijo? Kako zmanjšati število alkoholikov, ko pa je interes proizvajalcev alkoholnih pijač, da bi bila čim večja proizvodnja in bi se prodalo čim več tega, saj je znano, da večja potrošnja alkohola rojeva več alkoholikov? Kakšne preventivne programe zastaviti pri mladini, če so alkoholne pijače večkrat cenejše od brezalkoholnih? Kako presekati mislenost, da se mora uživati alkoholna pijača, če gre za kak dogodek (od rojstva, poroke, do smrti), če te zebe, če ti je vroče, če si vesel, če si žalosten, če kaj delaš, če počivaš, saj si ob taki miselnosti končno čudak, ako abstiniraš? Kakšni so ti programi, ko pa dobro vemo, da točimo več alkoholnih pijač kot pred 20 leti, imamo pa tudi več zdravljenih alkoholikov kot pred leti? Preletimo statistiko o število prometnih nesreč 'in delovnih nezgod zaradi vinjenosti, oglejmo si dobro obiskovane gostinske lokale, ki ne zmorejo toplih obrokov, vemo, da Sloveno! porabimo 15 I čistega alkohola povprečno na prebivalca (z dojenč- ki vred) letno, kar pomeni približno 150 litrov vina; istočasno vemo, da trpi zaradi alkoholikovega motečega obnašanja družina z otroci in vemo, da alkoholik ne more biti tvorni samouprav-Ijalec. Potem pa lahko ugotovimo, da smo res v zagati. Dodajmo še to, da zmanjkajo v trgovini take stvari kot mleko in kruh, alkoholnih pijač do sedaj še ni zmanjkalo. Poskušajmo najti odgovor, čemu tako. I. Vemo, da je približno 15 % odraslih moških alkoholikov. Če gre za delovno organizacijo, ki zaposluje 100 delavcev, potem pričakujemo, da združuje v tej organizaciji delo 15 alkoholikov. Ko pa dobimo odgovor na anketni list, da npr. večja delovna organizacija nima alkoholikov, potem ugotovimo, da je »nekaj« s tem odgovorom narobe: ali ne vedo, kaj je alkoholizem, kdo je alkoholik, je ta alkoholik, ki je odgovarjal na anketo, skrivajo vsi glavo v pesek glede problema alkoholizma, ne jemlje resno ankete, ali pa je kar večina članov delovne organizacije »zapitih«, .potem pač seveda problema alkoholizma ni. Da, tudi slednje je možno! V tak vtis nas sili dejstvo, da vodimo, npr. več žena delavcev enega podjetja zaradi živčne izčrpanosti, ker so možje alkoholiki. Izjava ene žene: »Ko sem zaprosila za pomoč v moževem podjetju so mi rekli, da hodi v službo trezen in da na delu z njim ni problema!« Izjava zdravljencev: »Prepričan sem, da drugi v podjetju še bolj pijejo kot jaz; sedaj, ko abstiniram opazim, da sem edini v ekipi, ki ne pijem; na delovnem mestu me silijo, da bi pil « itd. Istočasno, ko smo npr. zdravili v 8 letih 18 alkoholikov bledežev (huda komplikacija alkoholizma, ki nastopi pri 10—15 % alkoholikih in se lahko konča s smrtjo), menijo v tej delovni organizaciji, da imajo (dva) alkoholika. Taka dejstva govore za hudo neosveščenost In neznanje na področju alkoholizma. Če enkrat na leto »lumpamo«, to še ne pomeni, da smo alkoholiki, isto ne, če spijemo sem in tla (ne vsak dan!) kozarec vina ali steklenico piva. Nismo sicer abstinenti, smo pa zmerni pivci. Uživanje alkoholnih pijač nam ne dela problema, lahko smo mesece brez alkohola, otroci nas ne vidijo nikoli vinjene (pijane), v službi smo trezni, trezni upravljamo motorna vozila, se uspešno vključujemo v delo, spremljamo dnevne vesti, se zanimamo za dogajanja in smo ustvarjalni; ako imamo konflikte (kdo jih Da nima?), jih rešujemo brez alkoholnega opoja, o alkoholizmu niti ne razmišljamo, niti nas ta problem zasebno ne zanima; če srečamo pijano osebo, se zgražamo. Ako gre za pitje alkoholnih pijač, ki povzročajo probleme, potem pa imamo zanesljivo oprav- ka z alkoholikom. Večkrat vinjenost je zanesljiv znak alkoholizma, posebno če zena opozarja moža naj »ne pije toliko«. Prvi, ki bo opazil, da oseba pije, je namreč njegova žena! Pet ali več let bo družina trpela, prikrivala dejstvo, predno bo tudi širši Okolici evidentno, da je mož alkoholik. Primer iz lastne prakse: ob 23. uri je posurovel alkoholik poškodoval z nožem svojo ženo, v delovni organizaciji baje z njim ni problemov. Vprašanje: kakšna je učinkovitost tega vodstvenega delavca na delovnem mestu, ki je bil ob 23. uri tako pijan, da se je opotekal, intervenirali so miličniki, spat je šel ob 2. uri zjutraj, čez 4 ure pa je bil na delovnem mestu »brez posebnosti«? Noben ni postal alkoholik čez noč, ampak je bil prej leta zmer. ni pivec. Česte vinjenosti postopoma maličijo človekov značaj, spreminjajo njegovo vedenje, pričel bo delati napake, ustavilo se bo njegovo osebno zorenje, očitki vesti in okolice ga bodo iztirjale, postajal bo živčen, razdražljiv, nikakor si me bo priznal, da je odvisen od alkohola. Pričel se bo lagati, zanikati da pije, posploševati razvado, podcenjevati svoje stanje, povdar-jati svoja dobra dela (ob tem bo molčal, kaj počenja v pijanosti), iskati vzroke za svoje stanje izven sebe, doma bo postajal ljubosumen in nergački, stalno bolj bo iskal uteho v alkoholnem o-poju, napake ise bodo vrstile, vedno bolj bo izgubljal sposobnost, da bi se zavedal stvarnosti In ocenieval lastne vrednosti v družbi. To pa je že kritičen stadij alkoholne zasvojenosti. Tak alkoholik ne bo »ležal v jarku«, na zunaj bo še urejen, navadno se bo opijal zvečer, preko nedelje, mogoče bo celo propagiral treznost na delovnem mestu. Neredko alkoholik tudi 10 let vodi opisano dvojno življenje; vse, kar je združeno z alkoholom, je povezano z ugodjem, ostalo je pa puščoba, kup težav in neprijetnosti. Postopoma pa se le opazi njegova odvisnost na delovnem mestu. Njegovo vedenje lahko razdelimo na iskanje pota uživanja alkohola tudi med delom in iskanje krivde za lastno nesposobnost ter nemir v okolju. Tu so nepričakovani izostanki iz dela, krajši staleži (posledice »mačka«) zaradi »išiasa«, »revme«, »angine«, »pokvarjene hrane«, nujnih telefonskih pogovorov«, »nujno urejevanje raznih privatnih zadev (zavije v gostilno)«, skrivaj pije, včasih si pa kar najde skriven prostor, da »nekoliko zadremlje«. Vsako prikrivanje teh pojavov v ekipi ali pa brezbrižnost do take osebe pomeni, da se alkoholika pusti propadati v njegovi odvisnosti; to ni tovariško, saj je usoda alkoholika odvisna ravno od odnosa ožjega okolja. Alkoholik pa postaja tudi prepirljiv; on bo vse najbolje vedel, manjše napake v organizaciji dela bo znal poglabljati v svoj prid, zanj gre vse narobe, znal bo uperiti prst v širšo družbo, pridobival si bo v svojem nejevoljstvu somišljenike, podpihoval bo vsakdanje težave; na zboru kolektiva bo trezen tiho (saj bi bil razkrinkan), vinjen pa neumesten nastopač, izven odprtih sestankov pa bo nergal. V kortčni fazi svojega obdobja je alkoholik že tako zasvojen, da prihaja do nekontroliranega večdnevnega popivanja, zaradi česar se znajde pred težko moralno Obsodbo socialnega okolja, razen sebi podobnih alkoholikov s katerimi skupaj popiva. V tem obdobju propade moralno in očitno. Čast, spoštovanje, ugled, ljubezen do družine postanejo zartj prazni pojmi. V pijanosti se prepira, iz gostilne ga mečejo, navadno ne dela več in pusti, da ga vzdžujejo svojci. Njegovi možgani so tako prizadeti, da lahko le površno razmišlja, potrebuje trezen teden ali mesec, da uvidi v kakem stanju je. Navadno se pridružujejo v tem stanju tudi telesne in psihične komplikacije: vnetje živcev, jetrnega tkiva, bolezni srca, alkoholni bledež, patološka ljubosumnost, včasih bebavost, ne glede na razne poškodbe ter dejstva, da se vsako telesno obolenje počasneje zdravi. Če se še obdrži na delovnem mesitu (le na kak način?), velja kot nezanesljiv delavec, uporablja se ga za najbolj umazana dela, večkrat ga pustijo pri miru »saj z njim itak ni nič«. Predstavniki podjetja takega alkoholika navadno povedo, da so ga obdržali »zaradi številnih otrok«, kar pa je seveda alkoholikova manipulacija, saj ti otroci ne vidijo denarja, ampak pijanega očeta, ki se s tem denarjem opija. Kateri kozarec je tisti, ki je pognal zmernega pivca v dolgo potovanje, ki ima le malo končnih postaj do propada osebnosti, nobeden ne ve. Človek pač Včasih išče olajšave iz vsakdanjih stisk; nekaj od tega mu daje tudi alkohol. Če se delavci dogovorijo, da velja za disciplinski prekršek na delovnem mestu zadah po alkoholu in ne vinjenost (kdo bo le ugotavljal, kdaj je nekdo vinjen?), da v krogu delovne organizacije ne bo alkoholnih pijač, da se v krogu delovne organizacije ne bodo proslavljali razni rojstni dnevi, individualni dogodki in še kaj z alkoholom, potem je tudi priložnostnega uživanja alkoholnih pijač manj. Dan žena spomenik ženi, ne pa izgovor, da bo žena zvečer varuh, naslednji dan pa bolničarka »bolnega« moža. Če je delavec 30 let v delovni organizaciji, pomeni to posebno delovno zmago, priliko za razglabljanje prehojene delovne poti, ne pa da se pod to krinko toči alkohol. Kadar so mi redki poslovni partnerji vsiljevali alkoholne pi- aluminij e jače, so me stalno hoteli prelisičiti. II. Alkoholizem je stranski produkt družbenih procesov. Če v delavni skupini ni reda, dobre delovne discipline, potem sodelavcu ne preostane drugega kot da »prezre« prekrške in motnje delavca, ki čezmerno pije. Kdo pa bi imel moralno moč zahtevati brezpogojni delovni red in disciplino od sodelavca, s katerim je skupaj popival, naredil z njim požirek alkohola pijače na delovnem mestu, ima sam zadah po alkoholu ali pa celo vodja skupine čezmerno pije? Če ovrednotimo produktivnost z vidika delovne discipline, potem te ni, kjer je veliko alkoholikov: služba se zamuja, predčasno se odhaja z dela, tu so kratki bolniški dopusti, česti staleži, motnje v medosebnih odnosih, ni vztrajnosti itd. V družbenem sektorju v Jugoslaviji izgubimo miljon delovnih ur na leto posrednih ali neposrednih posledic aikohoilizma. V poljedelstvu so verjetno razmere podobne. Taka delovna organizacija že sprejema alkoholike v delovno razmerje, njihovo kršitev delovnih odnosov pa ne morejo izvajati dosledno, pogsotejša je invalidnost, družine delavcev vegetirajo itd. Alkoholik bo skušal sodelavce pripraviti do tega, da bodo z njim zvrnili kozarec, včasih celo predpostavljeni pošiljajo mlade delavce po pijačo. Neredko se nadrejeni alkoholikov bojijo, saj so alkoholiki agresivni do vsakogar, ki jih opozarja na abstinenco. Alkoholiki predstavljajo v delovni organizaciji močno subkulturo, posebno, če predpostavljeni pred njim kloni. Ako gre za pritisk od zunaj, si navadno izberejo alkoholika »zadnjih postaj«, takega, ki ga tudi drugi alkoholiki zavržejo v svoji skupini, za grešnega kozla in ga »pošljejo na zdravljenje«. Psihološke raziskave žena alkoholikov so dokazale, da neredko alkoholikova žena potrebuje alkoholika, saj si končno ne moremo predstavljati, da prenaša nbka odrasla ženska 10, 15, 20 in več let možev alkoholizem; gre za svojstveno vlogo obeh zakoncev, iko na poseben način vzdržujeta ravnovesje ins ta drug drugemu nujno potrebna. Navadno se to razmerje prekine šele, če je alkoholik izgubil službo, postal prehudo agresiven ali pa mora v zapor. Važno je vedeti, da oba zakonca v tem ravnovesju, ko se prepirata, pobotata, enkrat vinjen alkoholik razgraja, žena tarna in joče, drugič jjih alkoholik »posluša« in obljublja poboljšanje in podobno, enkrat grozi eden z razvezo, drugič drugi, ne ukreneta ničesar konkretnega, da bi ta odnos spremenila. Vprašajmo se, če ni mogoče taka odvisnost med alkoholiki in sodelavci v delovni organizaciji. Alkoholik se skuša v treznosti izogniti soočenju z realnostjo, z okolico se sooča preko alkohola. Alkohol mu pomaga, da pove, kaj misli. Seveda vinjene osebe ne moremo jemati resno, prav tako ne njegovih izjav; gre torej za pohabljeno soočanje, ki je preveč enostavno, enostransko, nerealno, često spre- Široki trak menjeno v otožbo drugih. Istočasno je alkoholiku vsiljena vloga slabega in negativnega člana svoje okolice. Gre potem takem za potrebo okolice, da bo nekdo kritiziral tisto, kar sama ne upa izgovoriti, storil tisto, kar sama ne upa izvršiti, istočasno pa je ta »nekdo« oseba, ki se ga okolica sramuje. Čeprav bodo sodelavci alkoholika zaradi njega »živčni«, pa tega »grešnega kozla« potrebujejo. Da bi ta »grešni kozel« pričel zares abstinirati, bi morala začeti abstinirati tudi o-kolica, ki pije »po pameti«. Ka-»uspešna« in »pozitivna«, če ni-ko pa se naj okolica vzdržuje kot ma več ob sebi osebe, ki je »res pijanec«, torej nedativ. Naj bo soodvisnost med alkoholikom in delovnim okoljem še tako zveri-žena, obstoja obojestranski interes, da se ta soodvisnost ne prekine. Pravila igre so tu: »nekaj je bilo treba storiti«, pokaže se na najbolj propadlega (in najmanj Vplivnega) alkoholika, pelje se ga na zdravljenje, alkoholik dobi »status bolnika«, okolici pa se v svojem odnosu do popivanja in alkohola nasploh ni treba spremeniti. Taka okolica bo seveda alkoholika po »zdravljenju« ponovno usmerjala v alkoholizem in dala svojo oceno, ničesar u-kreniti. Kakšne bi pa izgledale proslave in sindikalni izleti, če bi opustili to igro? III. Letaki in polemike o alkoholizmu torej ne zadostujejo, ampak bomo morali preliti več znoja, da bomo aktivno zajeli problem alkoholizma. Dokler sl ne bomo želeli sami soočiti zdolo-čenimi pojavi, ne bomo mogli blažiti določenih problemov; vsaj s takimi načeli in parolami ne, kot smo jih doslej vajeni: govorimo eno, dblamo drugo. Če vemo za soodnose alkoholika z okoljem, potem nima v teh sistemih kaj iskati zdravstveno var- stvo, kadrovska in socialna služba. Vsi ti dejavniki lahko le opozarjajo na neučinkovitost antial-koholnih programov v delovni organizaciji, usmerjajo alkoholike v zdravljenje in jih zdravijo. Zdravnik in socialni delavec v podjetju sta zato, da posamezniku pomagata, ne pa, da igrata vlogo sodnika, ki sodi posamezniku. Prepustiti sanacijski program tem službam pomeni, da g>re za licemerstvo in šibko zdravstveno-socialno službo, ki se temu ne zna upreti; posamezniki iz teh dejavnosti postanejo nepriljubljeni, aktivno se ničesar ne stori; so pa to ravno sile, pri katerih bi alkoholik moral Iskati pomoč. Ukrepati torej mora delovno okolje, ne pa razne »službe«. Alkoholik bo pričel razmišljati o zdravljenju, ko gre za hudo zdravstvene okvare, največkrat pa tedaj, ko žena in delovna organizacija energično ukrepajo. Ni ga tako neumnega alkoholika, da hi se šel izdravit dokler ima možnost naprej popivati. Nesmiselno je od alkoholika zahtevati, naj ne pije ali »naj pije«, saj temu zaradi odvisnosti ni kos. Lahko le prisilno abstinira par tednov ali mesecev. Alkoholika tudi ne moremo kaznovati, če je bil npr. v prostem času pijan. Lahko pa ga disciplinsko obravnavamo, če neupravičeno izostaja iz dela (torej nobenih »kratkih« dopustov, enodnevnih staležev ipd.), ako nevestno izpolnjuje delovno dolžnosti, povzroča nered, je malomaren glede varstva pri delu, pije med delovnim časom itd. itd. Smisel disciplinskega postopka je v tem, da se gre alkoholik zdravit in se s tem rehabilitira v svojem okolju. Disciplinski postopek mora biti kratek, pravilen, nesporen in solidaren. Izkušnje so take, da se gre alkoholik zdravit le, če mu neposredno grozi odpust iz delovne organizacije. Treba je takoj poudariti, da je delovna organizacija dolžna ponovno sprejeti rehabilitiranega alkoholika: če so ga lahko prej gledali pet let in več let pijanega, ga bodo tem lažje sedaj treznega. IV. Že stari modrijani so trdili, da se zgolj z represivnimi metodami ne reši problemov. Poleg nabiranja znanja, izkušenj in zgodnje skrbi za odkrivanje alkoholikov moramo pristopiti k splošnemu napredku samoupravnih odnosov in družbenega standarda. Kjer se delavci med seboj dobro razumejo, tam ne more priti do izraza alkoholično obnašanje: pitje med delom, obrekovanje, brezbrižnost, izostajanje od dela in podobno. Verjetno je največja težava v spreminjanju javnega mnenja glede pitja alkoholnih pijač, saj še danes polovica ljudi verjame, da daje alkohol moč. Če bomo pričeli živeti trezno, potem se bomo dogovorili, kako bomo presekali naš komformlstični način življenja. Pri takšni ekonomski krizi kar pozabljamo, koliko »valute« stane steklenica piva. Saj res! Kdaj smo pa zadnjič zjutraj telovadili, brali leposlovne knjige, naredili družinski izlet v naravo, se resno lotili poglobljenega znanja o svojem delu, zaprli kak večer TV in se pogovarjali? Imamo v delovni organizaciji športne organizacije, dramski, pevski (ne pivski!) in šahovski krožek? Kdaj smo si zadnjič ogledali kak kulturni spomenik, si šli ogledat kako gledališko predstavo, zaprosili uglednega prosvetnega delavca, da nam predava iz svojega področja? Smo že pozabili na delovne akcije, ali pa na (Nadaljevanje na 8. strani) aluminij 7 Pri prodaji aluminija nas več ne zanima njegova teža Na delovni akciji Potem tudi tehtnic ne rabimo več in ga bomo kar na kose al-i na kubike prodajali. Toda tehtnice vendarle rabimo in ne za ugotavljanje teže, ampak mase. Učencem v šoli je včasih težko dopovedati, da sta masa in teža dva različna pojma in dve različni količini. Dopovedovanje, da se teža z lego na zemlji spreminja in da masa ostane ne glede na položaj na zemlji, sprejmejo sicer kot razlago, vendar brez prepričanja, da je res tako. Kakorkoli že, teža in masa sta dve različni fizikalni veličini. Medtem, ko je masa pojem neke količine ali množične snovi, ki se ne spreminja ne glede na položaj kje se snov nahaja oziroma kje jo merimo (na zemlji, v globini oceana ali v vesolju), pa je teža pojem sile, ki je posledica tež-nostnega pospeška ali pospeška prostega pada, delujočega na vsako telo oz. vsako maso ali celo več mas. Težnostni pospešek ne deluje samo med zemljo in predmeti na njej, ampak tudi med katerimi deluje in obratno sorazmeren s kvadratom njihovih razdalj. Ker je na zemlji zaradi njene mase izredno velik v primerjavi s tistimi, ki delujejo med samimi predmeti, kjer je sila privlačnosti zanemarljivo majhna, govorimo le o zemeljskem pospešku ali pospešku prostega pada, pa tudi gravitacijskem pospešku, ki znaša 9,869 km ms2. Zemeljski pospešek je usmerjen proti centru zemlje. Zaradi tega tudi predmeti oz. mase teh predmetov težijo k centru zemlje, v kolikor na njih ne delujejo kake druge sile, razen gravitioijske. Tako bo npr. kamen, ki ga vržemo z višine, če nanj ne deluje npr. sila vetra, priletel pravokotno na površino zemlje, če je ta površina pravokotna na os proti centru zemlje. Če pa površina zemlje ni pravokotna na os iz centra zemlje, bo kamen priletel pod enakim kotom na površino za kolikor je le-ta nagnjena proti osi, ki kaže proti ali iz centra zemlje. Najbolj enostaven pa tudi najbolj zanesljiv instrument s katerim ugo- (Nadaljevanje s 7. strani) čase izpred 40-letih, ko smo s pesmijo nadomeščali trpljenje? Ali smo res že tako čustveno revni, da povzroči pomanjkanje kave več polemike kot iskanje rešitve za zboljšanje medosebnih odnosov? Se ne približujemo tu mislenosti, ko gledamo prepolna parkirišča avtomobilov, kupovanje raznih inozemskih žganih pijač, modnih norčij na cesti, prepolnih lokalov in še 'kaj ter vzdihujemo, da bi bilo »treba nekaj storiti?« Tako, kot ni bistvo zdravljenja alkoholikov v abstinenoi, ampak tavljamo smer proti centru zemlje je svinčnica (plajba), ki je nepogrešljiv pripomoček vseh zidarjev. Ko govorimo o teži in masi pa moramo povedati, da masa ni vedno »težka«, saj smo videli na televiziji, kako vesoljci z lahkoto dvigujejo razne predmete in so tudi sami tako lahki, da kar plavajo oz. lebdijo v vesoljski ladji, čeprav niso nič dosti lažji kot na zemlji. Da vesoljci niso padali je vzrok ravno pomanjkanje pospeška prostega pada, kajti bili so tako daleč od centra zemlje, da zemeljski pospešek ni »segel« do njih ali pa je deloval zelo slabo, saj smo rekli, da se s kvadratom razdalje od centra zemlje manjša. Isto se dogaja na površini zemlje. Tam, kjer je površina bližja centru severni im južni pol, je pospešek večji kot na ekvatorju, ki je najbolj daleč od centra. Torej že vidimo, da masa in zemeljski pospešek dasta težo na zemlji, ki pa je ravno zaradi različnega pospeška na različnih krajih lahko tudi različna. Tako je npr. 1 tona pri nas »težka« na severnem polu 1002 kg in pa na ekvatorju samo 998 kg, če jo tehtamo z vzmetno tehtnico. Podobne razlike bi tudi nastale, če bi jo tehtali ob morski gladini in v visoko letečem ietalu. Da bi se izognili »goljufanju« ali nesporazumom okrog teže pa mednarodni merski sistem in tudi naš zakon priznava kot merilo neke količine snovi le njeno maso, ki se izraža z mersko enoto kilogram, in prepoveduje težo, ki je v bistvu pojem sile in ima enoto N (Newton, čitaj njutn). Zaradi tega je tudi popolnoma zgrešeno pri naročanju jeklenih vrvi navajati koliko kilogramov ali ton mora prenesti, kajti vrvi so lahko obremenjene (napete) tudi horizontalno in ne prenašajo nobene mase, ampak vselej prenašajo le silo, ki ima enoto N, kN MN itd. Torej, popolnoma zgrešeno je reči vreča cementa je težka 50 kg. To je podobna napaka, kot če bi rekli, da ima kos platna dolžino pet litrov. —pa— v vzgoji, samovzgoji, prevzgoji, zmernosti in odpovedovanju, tako tudi ni antialkoholnih programov brez teh dejavnikov. Konflikte lahko rešujemo tovariško, rez alkoholnega opoja, uživanje alkohola lahko vendar nadomesti pristni človeški odnos, občutek krivde in trpljenja pa ponovno najde smisel, da se sicer človek često lomi in lovi v težavah, pa je vendar človek, ki je vreden ljubezni. Spremenimo potrošniško miselnost, pa bomo spremenili svoj odnos do alkohola. dr. Marijan Pregl, I. r. O delu Povečana aktivnost, delovne akcije, izobraževanje in še kaj... Če bi ocenili delo mladih v zadnjih petih mesecih, moramo priznati, da je vse več mladincev, ki želijo delati v osnovni organizaciji. To so dokazali na zadnjih akcijah, ki smo jih organizirali. Največ delovnih akcij je bilo na pobudo osnovnih organizacij ZSMS TOZD Vzdrževanje, kjer so na prvi akciji očistili in uredili okolico ventilske delavnice v njihovi TOZD. Akcije se je udeležilo 20 mladincev. Na drugi akciji, ki je bila sestavljena iz devetih akcij, -so izkopali in betonirali temelje za kaliIne peči. Vsake akcije- se je -udeležiilo povprečno 13 mladincev. V mesecu decembru pa smo izvedli delovno akcijo na nivoju TGA, in sicer uredili smo bankine db asfaltnih cestah znotraj delovne organizacije. Na akciji je bilo prisotnih 30 mladincev. Tako kot smo v program dela zapisali, da bomo organizirali interne delovne akcije, smo se tudi odločili, da se bomo idejno politično izobraževali. Organizirali smo dvoje predavanj, na katerih sta nam govorila Janko Mlakar, predsednik občinskega sindikalnega sveta o vlogi sub- mladih jektivnih sil pri sprejemanju odločitev v združenem delu in Jože Glazer o samoupravljanju kot sevtovmem pojavu. Teme, ki jih imamo v programu tega usposabljanja, pa so še: — dohodek v združenem delu, —• samoupravna delavska kontrola, — delegatski sistem, — splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, — mednarodni odnosi in njihov vpliv na našo državo. V mesecu novembru sta mas obiskala člana predsedstva OK ZSMS -Ptuj, Oceniti smo naše delo, -največ -pa smo se pogovarjali o težavah, ki nas spremljajo, o načinu kako bi več mladih vključili v aktivno sodelovanje na vseh -področjih. Še vedno s-o izmensko delo, oddaljenost od delavne organizacije, aktivnost v -krajevnih skupnostih, večina mladih si po nastopu dela ustvari družino i-n za-nlj odpade vsaka aiktivnost v prostem času. Na sestanku smo se še pogovarjali o vključevanju mladih v samoupravnih organih, stanovanjski problematiki in o zaposlovanju mladih delavcev. Tu bi lahko omenili tudi delovni obisk mladincev v TOZD aluminij s Konjske moči so prepovedane, konj pa primanjkuje Ali so konjske moči prepovedane, ker primanjkuje konj, aii pa konji izginjajo, ker so konjske moči prepovedane? Čeprav so dogajanja sočasna, vendar pa nimajo nobene medsebojne zveze. Konjiške moči bi se morale umakniti, tudi če bi bilo konj preveč. Zakaj? Zato ker konjska moč, podobno kot kalorija ni koherentna merska enota in se ne vklaplja v mednarodni sistem merskih enot (Sl). Neki angleški lord je naroči) Jeams Wat-u naj mu naredi parni stroj, ki bi pri črpanju vode nadomestil konja in tako se je začela meriti moč strojev v konjskih močeh, ki se je zadržala do današnjih dni. Ko so pozneje razvili motorje z notranjim izgorevanjem (plinske, benzinske, Diesel) so jim pravtako določali moč v KM. Toda, ker je konjska moč neskladna enota v tehničnem merskem sistemu, je od 1. 1. 1981 tudi pri nas z zakonom prepovedana. Namesto nje pa se uporablja W, KW itd. To že vidimo pri podajanju moči avtomobilov, kjer so »fičaki« zdrsnili od 25 KM na 18 KW, kar je v bistvu isto, saj je 1 kW enakovreden 1,36 KM in 1 KM = 0,736 kW. Toda, če primerjamo »fičaka« tin konja, se nam zdi, da je fi-čakova moč le malo precenjena, sai se po moči ne more primerjati s 25 -konji (pa tudi ,s 25 osli ne). Če pa primerjamo delo konja in fičaka pa vidimo, da vendarle lahko v enem dnevu naredi -več kot 25 konj (npr. če prepelje 300 kg 1000 km daleč). Kakorkoli že, konjska moč je nezakonita enota in jo bomo morali hitro pozabiti. Če se sedaj povrnemo k zakoniti enoti za moč, vatu oz. kilovatu, vidimo, da jo lahko enostavna primerjamo v druge enote saj je Nm 1 W = J/s - --------... itd. in s dalje 1J = 1 Ws ali 3600 J = = 1 Wh, 3600 kJ = 1 kWh Iz navedenih primerjav vidimo, -da vate in kilovate povezane s časom lahko enostavno uporahlja-mot udi kot enote za energijo. Tako lahko kurilno vrednost goriv izrazimo namesto v Joulih v Wh. Wh/kg lignit 4150— 5300 Rjavi premog 4150— 6100 Črni premog 7780—10.000 Metalurški koks ca 8300— Zemeljski plin 7000—11100 Generatorski plin (mešani) 1800— Koksarniški plin ca 4600 Mazut 11100—11600 Benzin 11600—12500 Vprašanje pa je ali bomo v teh enotah izražali tudi »kalo-ričnost« hrane. Čeprav zakonito ni tehnično pravilno, pa se bi vendarle čudno slišalo, da bi rekli tale pasulj ima 8000 Ws ali pa da ima deit samo 250 Ws. Iz tega bi mogoče kdo sklepal, da s pasuljem lahko poganjamo kompresor, ali pa da si z deitom svetimo. Torej vidimo, da pri osvajanju nekaterih novih enot in pojmov ne bo šlo brez zadreg in nesporazumov, vsa-j tako dolgo, dokler se ne -bodo udomačili, za kar bo potrebno precej časa. Prihodnjič: Pri -prodaji aluminija nas nič več -ne zanima njegova teža. dopisujte v aluminij Na ogledu revolucionarnih znamenitosti (Nadaljevanje z 8. strani) LLBK Trbovlje, kjer smo si ogledali delovne prostore, kulturne znamenitosti Trbovlje, nato pa smo imeli delovnih sestanek. Med problemi, ki jih imajo mladi v Trbovljah je na prvem mestu stanovanjski problem, kateremu posvečajo največ pozornosti. Dogovorili smo se za nekatere skupne akcije in ise pogovarjali o njihovem programu dela. V začetku meseca novembra pa si je 30 mladincev TGA ogledalo revolucionarne znamenitosti Jasenovca, Kozare, Jajca, Drvara in Bihaća. To je bilo le nekaj aktivnosti, ki smo si jih zapisali v program dela, pri čemer pa ne bi smelo ostati. Mladi' bi morali imeti večji vpliv pri odločanju o pomembnih -stvareh v delovni organizaciji. Na sestankih bi morali imeti vedno stališča svoje osnovne organizacije, ki bi o vseh pomembnih dodgodkih morala pred sejo razpravljati in napisati predlog oz. mnerije. Da bi vas seznanili, kaj nameravamo v prihodnje še storiti mladi v TGA, vam predstavljamo izvlečke iz programa dela: 1. Vspodbudili bomo aktivnost OO ZSMS po TOZD in DSSS. Njihovo delovanje mora postati odraz dela vsega ali vsaj večine članstva, ne samo vodstva. 2. Potrebno je 'ugotoviti šte- 1. Spodbudili bomo aktivnost vilčno stanje mladih ter število mladih v organih upravljanja po TOZD in DSSS. 3. Doseči moramo večje stike z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvi TOZD. 4. Mladi delavi moramo biti - pobudniki in izvajalci gospodarske stabilizacije in mora postati stalna naloga mladih. 5. Pravočasno >in -redno analizirati rezultate poslovanja v TOZD in TGA. Zagotoviti moramo aktivno sodelovanje pri spremembah in dopolnitvah vseh pravilnikov in statutov. 6. Idejnopolitično izobraževanje mladih. 7. Organiziranje delovnih akcij v delovni organizaciji in udeležba na zveznih in republiških akcijah. 8. Organizirali bomo različna kulturna srečanja in športne prireditve. 9. Pomagali bomo otrokom v osnovnih šolah nad katerimi imamo -pokroviteljstvo. M. Hojnik Volilna konferenca osnovne organizacije ZK TOZD Glinica Drugega decembra je bila volilno programska konferenca osnovne organizacije ZK TOZD glinica. Sestali smo se v prostoru delavskega sveta. Na volilno programsko konferenco so bili vabljeni člani ZK Ptuj. Med njimi je tudi bil tov. Stanko Lepej, namestnik sekretarja ptujske občine. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih komisij, je sekretar OO ZK TOZD GLINICA tov. Martin Majcenovič prečrtal poročilo o delovanju in učinkovitosti OO ZK v preteklem mandatnem obdobju. V poročilu je bilo zajeto družbenopolitično delovanje ter uspešnosti pri reševanju problemov poslovanja, preskrbe s surovinami, devizami pa tudi pri prizadevanju uresničitve politike gospodarske stabilizacije. Povedal je tudi o varnostni oceni TOZD glinica, delovanju delegatskega sistema, ter -izvrševanje nalog pri SLO in družbeni samozaščiti. Iz njegovega poročila bi bilo potrebno poudariti težave, ki nastajajo pri našem poslovanju. Kot je bilo rečeno so se v zadnjih dveh letih surovine zelo podražile. Naprimer domači boksit se je podražil za 218 %, boksit iz uvoza pa 206 %, premog za 301 % in lug za 250 %. Poudarjeno je bilo, da gre dve tretjini domačega aluminija v IMPOL (Slovenska Bistrica). Po poročilu sekretarja oz. sekretariata je bila odprta razprava, v kateri so člani ZK nakazali najbolj pereča vpra- šanja, ki se dogajajo v TOZD oz. na nivoju TGA. Za zaključke in sklepe volilno programske konference so zadolženi novi člani sekretariata OO ZK. Ti sklepi bi se morali nanašati na večjo učinkovitost ter večjo odgovornost komunistov pri izvrševanju sklepov OO ZK ter uspešnost načela demo-demokratičnega centralizma in boljšo povezovanje z občinsko konferenco Ptuj. V razpravi je bilo tudi omenjeno delovanje OO ZSMS, ter sindikata in bo verjetno med sklepi vsebovalo v bodoče boljšo koordiniranje med DPO in večje prisotnosti članov ZK v OO sindikata in v delu mladine. Sledila je razrešnica staremu vodstvu OO ZK. Sekretar OO je bil tov. Majcenovič Martin, namestnik Knežević Drago, evidentičar pa Aubelj Edvin. V novo vodstvo OO ZK TOZD GLINICA so bili izvoljeni naslednji člani: sekretar OO ZK Šprah Branko, namestnik sekretarja Kneževič Drago, evidentičar pa Goznik Ivan ter ostali člani sekretariata: Jankovič, Gunžer, Kovačič in Zupanič. Predsednik delovnega predsedstva se je zahvalil sekretarju oz. sekretariatu za uspešno vodenje OO v preteklem mandatnem obdobju ter zaželel veliko delovnega uspeha novemu vodstvu OO ZK TOZD GLINICA. S. Širovnik aluminij g aluminij io Informiranost v KS Problem o katerem želim na kratko spregovoriti ni osamijen in se zato naj ne bi nanašal le na določeno krajevno skupnost, ampak mislim v tem sestavku poudarjati nekaj, kar velja za prav vse krajevne skupnosti v naši občini — to je občini Ptuj. Vsekakor pa bomo svoja mnenja v tem vprašanju brez dvoma prikazal oz. opozoril na problem obveščanja v KS Kidričevo, pri čemer pa sem prepričan, da tudi drugod ni bolje ali še celo obratno. V našem vsakdanjem delu skoraj nenehno slišimo besede informiranje in obveščanje občanov o dogodkih in predstojećih nalogah v KS bi moralo biti tako in tako, če želimo doseči zaželjen uspeh. In res je tako. Če bi vzel kot primer prav našo KS Kidričevo, lahko rečem le to, da smo brez dvoma zanemarili prav to pomembno področje, ki je še kako pomembno v aktivnosti neke KS in podobno. Že nekajkrat smo tudi na raznih sejah in sestankih DPO v KS ugotavljali, da občani niso dovolj seznanjeni s tekočimi nalogami in programi tako KS kot tudi dela vaških odborov KS in KO SZDL. Že v preteklosti je prevladovalo mnenje in želja, da bi nekako uredili sistem obveščanja občanov v KS, vendar dalje od takih razmišljanj nismo prišli. In, da sem čisto konkreten naj povem, da smo se v KS Kidričevo svoj čas pogovarjali, da bi vsaj za prvi korak naj imel naš Aluminij — glasilo naše DO, tudi eno stran, ki bi bila namenjena obvestilom in nekaterim pomembnim dogodkom v KS. To bi sicer bilo malo, toda za začetek več kot dovolj. Ker — kot sem že omenil — nismo v tej sme prišli kam dalje od želja (saj tudi ni bilo konkretnega predloga), pa še vedno menim, da moramo tudi v naši KS čimprej urediti nekak sistem obveščanja pa bodo tako ali drugače, kajti občan nima vpliva na odločanje, če ni s problematiko v svoji KS tudi podrobno seznanjen. In, če že nekdo govori o nekaki neurejeni obveščenosti in nezadostnem informiranju, potem bi naj dal tudi svoj predlog. Jaz ga v tem primeru namreč imam — vendar z vprašanjem, če je izvedljiv, in če je za njega zanimanje obeh strani. Smatram, da bi se morali odločiti za določen način, kako informirati naše občane o seveda najpomembnejših zadevah in problemih krajevne skupnosti in kraja v katerem živijo naši občani. Moj predlog je namreč tak: V vsakem vaškem odboru v KS imajo vrsto problemov o katerih na svojih sestankih razpravljajo in na zborih občanov Dan pred tovarniškim praznikom je našo delovno organizacijo obiskal Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Ogledal si je novo livarno in se pogovarjal z vodstvom in družbenopolitičnimi organizacijami tudi odločajo. Ker so problemi v minogočem največkrat podobni, bi lahko iz izkušenj enega kraja prenesli aktivnosti tudi v drugi kraj. Tako bi naj poleg dnevnih informativnih sredstev tudi prek našega glasila večkrat poročali o tem, kaj in kako delujejo naši vaški odbori, KO SZDL in aktivi ZSMS ter kulturna in prosvetna društva. Morda se naši bralci še spominjajo, da smo tak način svoj čas že imeli v našem glasilu, ko smo v vsaki številki predstavili naše kraje v KS in tudi predstavili uspehe in prob- leme pri njihovem delu. Tak način pa je še kako nujen tudi za v naprej, kajti brez dobrega obveščanja ni moč pričakovati prav nobenih uspehov. Razni zapisniki iz sej DPO in društev v KS bi nam še kako služili za tako prepotrebno gradivo, ki bi ga pozneje strnili v sestavkih v našem glasilu in prepričan sem, da uspeh ne bi izostal, saj poznam primere takega načina dela in obveščanja v KS drugod, ki je zelo uspešno in predvsem koristno. Seveda pa taka informiranost ne velja način pa je še kako nujen tudi le za KS — ampak je to splošen pojem, zato se moramo v tak sistem obveščanja vključevati vsi. In če bomo to storili, potem ne bi smelo biti več pripomb, da naši občani niso dobro in dovolj informirani. Upam, da bomo v naslednjem obdobju tudi v tej smeri dosegli uspehe in končno realizirati tisto, o čemer v KS že dolgo razmišljamo in tudi upamo, da bomo dosegli svoj cilj. Pri tem vsem pa nam bo še kako dragocena vaša skupna pomoč, zato o tem tudi razmislite in se odločite! Kako smo poslovali? Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu novembru. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1981. 1. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA v tonah PLAN 1981 DOSEŽENO INDEKS rOZD/PROIZVOD Enota mere 1 9 80 198 1 1981/1980 198 1 X I.-X. X I.-X. X I.-X. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 t 9.258 100.834 10.956 109.897 8.769 101.385 80 92 95 101 Kalcinirana glinica t 8.700 96.100 8.252 96.916 8.546 96.516 104 100 98 100 Prodani hidrat t 340 4.580 — 11.116 236 4.252 — 38 69 93 Skupaj (kale. gl, + prod. hid.) t 9.040 100.680 8.252 108.032 8.782 100.768 106 93 97 100 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t 1.656 18.434 1.589 18.441 1.629 18.478 103 100 98 ioo Elektrolit. Al Hala B t 2.046 18.434 1.589 22.982 2.115 23.295 101 101 103 102 Anodna masa t 2.312 23.486 1.712 22.070 2.921 24.181 171 110 126 103 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA E aluminij t 255 2.705 244 3.044 312 2.767 128 91 122 102 Al formati (T in H) t 2.495 21.521 1.657 20.295 2.525 21.755 152 107 101 101 Al zlitine —- gnetne t 280 5.085 460 6.880 331 5.261 72 76 118 103 — ilvarske t 680 12.630 1.453 12.009 357 12.001 25 100 53 95 Predzlitine — lastne t 40 843 64 837 35 709 55 85 88 84 — za prodajo t — 10 — 67 48 85 — 127 — — Drogi za kline t LIVARNA SKUPAJ 10 S 104 17 139 14 94 82 68 140 90 t 3.760 42.898 3.895 43.271 3.622 42.672 93 99 96 99 Pretapl janje Al t 50 662 — 482 Al formati: 2.525 t, od tega: 2.472 t formati, 27 t široki trak, 26 t lita žica 50 488 101 100 74 II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO TOZD Tovarna glinice PROIZVODA DOSEŽENO INDEKS Proizvod / surovine mere 1981 X 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 — Boksit t * 2,541 2,741 2,546 108 100 — Na hidroksid t 4 0,09516 0,12940 0,09709 136 102 — Para t 4,450 4,73794 4,32662 106 97 — El. energija kwh 340,673 355,409 332,323 104 98 — Žgano apno t 0,0488 0,04752 0,03082 97 63 Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo t 0,12069 0,12525 0,12143 104 101 — Para t 0,04282 0,04680 0,04611 109 I 103 — Al fluorid t 0,00026 0,000176 0,000145 68 56 — El. energija kwh 39,929 29,8591 30,42814 75 76 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A — Glinica t 1,920 j 1,92016 1,91997 100 100 — Anodna masa t 0,580 0,57738 0,57036 100 98 -— Kriolit t 0,035 0,02381 0,03294 68 94 — Al fluorid t 0,035 0,04308 0,04154 123 119 — El. energija kWh 17.929 18.281 18.088 102 101 Elektrolit. Al — hala B —■ Glinica t 1,920 1,92013 1,91994 100 100 — Anodna masa t 0,570 0,56757 0,55197 100 97 — Kriolit t 0,035 0,02520 0,03455 72 99 — Al fluorid t 0,035 0,04109 0,0346 117 99 — El. energija kWh 17.357 17.057 17.193 98 99 Anodna masa — Petrolkoks t 0,67165 0,66486 0,63985 99 95 — Katranska smola t 0,338015 0,34497 0,32085 102 95 — El. energija kWh 145 125 136 86 94 — Mazut t 0,0048 0,00319 0,00285 66 59 * programiran normativ V mesecu novembru smo proizvedli 8.769 ton Al hidrata AI203, kar je 489 ton manj kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 95) in 2.187 ton manj manj kot isti mesec preteklega leta (indeks 80). Proizvodnja kalcinirane glinice je 8. 546 ton in je v primerjavi z načrtovano manjša za154 ton (indeks 98). Skupna proizvodnja drat) je v tej TOZD odvisna od (kalcinirana glinica in prodani hi-trenutnih možnosti prodaje tako, da smo v obdobju I—XI proizvedli 96.516 ton kalcinirane glinice (indeks 100) in 4.252 ton Al hidrata (indeks 93). Skupna proizvodnja znaša 100.768 ton in je za 88 ton večja od planirane (indeks 100). Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata AI203 v obdobju I—XI poraba boksita enaka 100 %, večja je poraba Na hidroksida za 2 %, pare je porabljeno 97 %, električne energije 98 %, žganega apna pa samo 63 %. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v času od januarja do novembra presegli porabo tekočega goriva (indeks 101) in pare (indeks 108). Poraba Al fluorida je 56 %, električne energije 76%. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v novembru proizvedli 1.629 ton elektrolitskega Al, kar je 29 ton manj kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 98) in 40 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 103). V elektrolizi B smo proizvedli 2.115 ton elektrolitskega Al, kar je 69 ton več kot v letnem planu poslovanja (indeks 103) in 31 ton več kot isti mesec lanskega leta (indeks 101). Proizvodni rezultat obeh elektroliz znaša v novembru 3.744 ton in je višji za 42 ton od planiranega (indeks 101). Proizvodnja elektrolize A in B znaša v obdobju I—XI 41.773 ton in presega plan za 558 ton (indeks 101). Poraba surovin v hali A je v obdobju I—XI večja od planirane pri Al fluoridu (indeks 119) in električni energiji (indeks 101), anodne mase je porabljeno 98 %, kriolita pa samo 94 %. Odstopanja so tudi v hali B, kjer je poraba surovin v času od I—XI manjša od planirane pri anodni masi za 3 %, kriolitu, Al fluoridu in električni energiji pa za 1 %. Proizvodnja anodne mase je v novembru 2.921 ton, kar je za 609 ton več kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 126) in 1.209 ton več kot isti mesec preteklega leta. Kumulativna proizvodnja znaša 24.181 ton in je za 695 ton višja od planirane (indeks 103). Pri proizvodnji anodne mase je v obdobju januar—november porabljeno 95 % petrolkoksa, 95 % katranske smole, 94 % električne energije in 59 % mazuta. TOZD Predelava aluminija V livarni smo v novembru proizvedli 3.622 ton različnih livar-niških proizvodov, kar je 138 ton manj kot smo predvideli oziroma 4 %. V primerjavi z istim mesecem preteklega leta pa smo proizvedli 273 ton manj livarniških proizvodov (indeks 93). (Nadaljevanje na 12. strani) aluminij u Srečanje naših upokojencev Devetnajsti november — četrtek — hladno a sončno jutro kot da bi vreme vedelo, da se srečajo upokojenci TGA »Boris Kidrič« v počastitev tovarniškega praznika in da pridejo nekateri od daleč daleč — nekateri z avtobusi, nekateri peš, zato, da se srečajo, poklepetajo, poveselijo. Prišli so v veliki večini, doma so astalli le nekateri bolni za katere pa upamo, da bodo drugo leto zopet med bivšimi sodelavci. V dvorani TGA so jih sprejeli predstavniki DPO, vodilni delavci DO in nosilci kulturnega programa. Godba na pihala TGA, OŠ »Boris Kidrič« in učenci OŠ Središče ob Dravi, ki so -izvajali glasbo na tamburicah in harmonikah (ta orekester bomo ponovno predstavili delavcem TGA ob kulturni manifestaoiji). Gostje so z zadovoljstvom spremljali kulturni program, delavci obrata družbene prehrane pa so jim pripravili okusno kosilo, da so okrepčani počakali tudi veselejši del programa — nekaj članov orkestra tamburic jim je zaigralo glasbo za ples, na kar je naša upokojenka tov. Heda, povabila soplesalca in otvorila prvi ples za katerega so ji nekdanji sodelavci z veseljem zaploskaj! in ji zaželeli še veliko otvoritvenih plesov. To priliko želim izkoristiti še za kratek predlog upokojencem TGA. Njihovo skupno število je že sedaj 483 upokojencev, zato predlagam, da si 'izvolijo odbor, ki bi reševal skupne probleme, ki se pojavljajo in sodeloval s pripravljalnim odborom za tradicionalno srečanje, saj se organizatorji zavedamo, da to pripravljamo za -njih in bi želeli dobiti sugestije pravočasno, me šele na sami prireditvi, kjer nas hudomušna zbadljivka zaboli, pa če tudi ni bila mišljena tako za zlo, saj si vsi želimo postati -u-pokojen-ci TGA in s tem tudi u-deleženci srečanja. Našim upokojencem želim s tem sestavkom tudi veliko sreče v novem letu 1982 v imenu DPO lin celotne DO, da bi bili zdravi in zadovoljni in se v polnem številu udeležili naslednjega srečanja. Ana (Nadaljevanje z 11. strani) Proizvodni program odstopa od predvidenega v obdobju I—XI pri proizvodnji E aluminija (indeks 102), Al formatih (indeks 101) in gnetnih zlitinah (indeks 103). Proizvodnja livarskih zlitin je dosežena 95 %, predzlitin za domačo porabo pa 84 %. Skupna prò- dedala sem to množico ljudi in se nehote vprašala, bom kdaj tako sedela med svojimi, z leti obtožena, a vendar zadovoljna in trepljala svojo sodelavko ali sodelavca? Kdo ve, ko zdaj velikokrat naveličana vsega, hočem nekam vstran, proč od vseh. Sprehodila sem se med ljudmi, ki jih skoraj nisem poznala, razen nekaj redkih, ki sem. jih še pred nedavnim srečevalP-v tovarni. In ravno ti so mi povedali, da ni lahko oditi v pokoj. Tovarišica Vida Detičkova se tako spominja svojega odhoda: »Ko pridejo leta, se pač odločiš za pokoij, ker si utrujen in zdi se ti, da sem moraš odpočiti. Potem čez mesec dni ali dva pa bi rad nazaj na svoje delovno mesto. Jaz se skoraj leto ni nisem mogla umiriti. Manjkala mi je služba, ki je bila moj drugi dom. Zelo rada sem delala v uvoznem oddelku in zdi se mi, da bi lahko kar danes šla nazaj za svojo pisalno mizo in delala naprej.« Toda krize so vendarle že mimo. Tovarišica Detičkova je našla nadomestilo. Veliko je v na- izvodnja znaša v obdobju januar —oktober 42.672 ton in je manjša od predvidene za 226 ton (indeks 99) in za 599 ton od istega obdobja preteklega leta (indeks 99). Gradivo pripravila Dragica Leskovar ravi, dela na vrtu in vinogradu, gospodinji... »Potem pa je tu še vnukinja, ki nas razveseljuje in ob njej smo se kar pomladili«, zadovoljna pristavi moja sogovornica. Srečanje upokojencev ji je všeč. »Najdemo se vsi, ki se sicer ne srečujemo pogosto, kajti vsak ima svoje skrbi in na različnih koncih stanujemo. Tako tukaj obujamo spomine in gledamo drug drugega, kako smo se spremenili. Všeč mi je tudi kulturni program. Danes me je posebno navdušil orkester tamburašev.« Tudi Ivica Majačičeva pogreša sodelavce. »Sploh se nisem mogla sprijazniti s tem, da sem že v pokoju. Bilo je zelo hudo. Zdaj gosoodinjim, poleti delam na vrtu, včasih stopim h kolegicam na kavico in čas mine.« Na srečanju je bila prvič in pravi, da bo prihajala vsako leto. »Kulturni program mi je bil zelo všeč, najbolj seveda nastop tam-buraškega orkestra. Lahko rečem, da je Središče zelo bogato, ker ima tak orkester. Kidričevo se nima s čim pohvaliti, čeprav je veliko naselje.« Kaj pa pravijo naši upokojenci z daljšim stažem? Tovariša Ger-joviča sem srečala ob vrsti, kjer so delili, kakor vsako leto, 500 dinarjev. »Všeč mi je, da se stari znanci snidemo, si podamo roke in se pogovorimo. Vidim pa, da nas vsako leto nekaj manjka. Program, ki ste ga pripravili, mi je všeč in mislim, da je velika večina s tem zadovoljna. »Kaj misli o nagradio!, me je zanima- lo.« Lepo, da je, to je za pozdraviti, tako ima človek še vedno občutek, da smo vaši.« Tudi Ivan Kokol prihaja na srečanja že vrsto let iz Ptuja, čeprav mu zadnje čase zdravje nekaj nagaja. »Všeč mi je, da dobimo tudi nekaj denarja in da nas povabite skupaj. Veliko bolj poceni bi bilo, če nas ne bi ,toda potem ne bi bilo srečanja. Prihajamo pa ravno zato, da se vidimo in po letih že skoraj drug drugega ne poznamo.« Težko se je bilo prebiti skozi množico in še bolj težko je bilo kaj zabeležiti. Glasba, klepet in tudi pesem upokojencev se je prepletalo v čudnih zvokih. Sredi tega vrveža sem slučajno prisedla k tovarišu Mojzerju. »Veseli me, da se srečam s svojimi prijatelji, posebno tistimi, ki smo skupaj delali v težkih pogojih prva leta po vojni. Mislim, da bi sindikat moral najti vedno toliko sredstev, da nam omogoči to srečanje. Zelo všeč mi je kulturni program. Danes me je impre-sioniral tamburaški orkester iz Središča s svojo ubranostjo in čudovitim programom.« Nedaleč vstran je sedel Jože Kokol, ki mi je naročil, naj napišem, da je zelo vesel, ker se vsako leto sreča s prijatelji in si želi, da bi se še veliko let srečevali . Zunaj na svežem zraku sem srečala razpoloženo skupinico upokojencev. Pogovarjali smo se Na srečanju aluminij 12 Rekreacija v Crikvenici Crikvenica je znan .letoviški kraj ob morju. V poletnih mesecih se v njej gnete veliko naših in tujih turistov. Povsem drugačno podobo pa ima Crikvenica v posezonskih mesecih. Lepo urejena, brez gneče in velikega hrupa je ravno primerna za aktivni počitek delavcev. K temu pa veliko pripomore zdravilišče Talasoterapija, to je specialna bolnica za rehabilitacijo in zdravljenje dihalnih organov. Aktivnega počitka v Crikvenici se je udeležilo 22 delavcev Tovarne glinice iin aluminija »Boris Kidrič« iz Kidričevega in sicer v časovnem obdobju od 1.10. 1981 do 21. 10. 1981. Rekreacija je obsegala oziroma zajemala keglja- nje, kopanje v zaprtem bazenu, streljanje z zračno puško, pikado, mini golf in organizirane sprehode ter izlete. V dopoldanskem času so bili delavci zasedeni z inhalacijami. Nekateri so imeli večje število, drugi pa manjše. Vendar se je to zavleklo skozi vse dopoldne. Po kosilu in počitku pa se je odvijala rekreacija, ki so se je udeleževali vsi prisotni delavci. Količina vaj je bila primerna njihovemu zdravstvenemu stanju in pa seveda navodilom zdravnikov, ki so paciente pregledali prvi dan, pod zdravniškim nadzorstvom pa so ostali vse dni do konca rekreacije. Tako, da so bile že morebitne malenkosti pri Med kulturnim programom in tako nekateri niti niso utegnili povedati, kdo so in od kod, zato naj mi ne zamerijo, če ne bom zapisala vseh imen. Mislim, da je bil Jože Vidovič ta, ki je dejal: »Najbolj mi je všeč, ker se srečam s svojimi tovariši, (da se malo pogovorimo, si nazdravimo, se poveselimo in tudi skupaj katero zapojemo. Tudi danes smo zapeli. Lepo je, da v tovarni niso pozabili na nas«. Pristopil je tudi možakar (men-, da iz Velovleka), ki že enajst let prihaja na srečanje. »Všeč mi je. Glejte, ravpo zdaj sem se srečal s svojim mojstrom, ki m^ je včasih prav trdo v roke vzel.« Po tem, kako sta se pozdravila, bi sodila, da sta bila dobra prijatelja. Tudi mojster Repec je prikimal. »Rad sem delal v tovarni. Zdaj pa nadoknadim to z aktivnim delom pri društvu upokojencev, kjer sem gospodar, skrbim za rekreacijo in organizacijo izletov. Človek mora delati in se čimveč gibati. Srečanja so mi všeč. Lepo je to od tovarne, da se nas vsako leto spomni« Vrnila sem se .v dvorano in se srečala z Romano Krebsovo, s katero sva bii nekaj časa v isti pisarni, zato mišim mogla mimo nje, ne da bi jo vprašala, kako se počuti kot upokojenka. »Nekaj časa sem pogrešala sindikat, posebno ljudi, ki sem jih imela rada. Doma pa se veliko ukvarjam z vnukinjo, pletem, berem, stalno sem v stiku z ljudmi, tako da mi ni nikoli dolgčas. Na srečanju sem prvič in zelo prijetno mi je, saj sem se srečala z marsikom, ki ga že veliko let nisem videla. Navdušena sem tudi nad programom. Vedno sem bila med veseljaki iin veliko nas je, ki bi to dvorano napolnil vedno znova, če bi bilo le kaj prireditev. Včasih je bilo več pestrosti. To pripovedujem zato, ker so me danes navdušili mladi iz Središča.« Odlično razpoložen in nasmejan je bil ta dan tudii naš nekdanji šofer Ludvik Mesarič. Ko je odhajal v pokoj, ni hotel reči nobene, tokrat pa je na kratko odgovoril vsaj nekaj. Kakšni so spomini na TGA? »Odlični«, je bil odgovor. Prej je bil veliko na poti, mu rti morda zdaj dolgčas in kaj dela, me je zanimalo. Hudomušno se je smejal in rekel: »Zmeraj nekaj«. Bilo je dovolj, zakaj bi ga nadlegovala na njegovem prvem srečanju na katerem se je dobro počutil. V. P. zdravstvenem stanju vsakega posameznika pravočasno sporočene in se je ustrezno temu tudi prilagodila rekreacija oziroma aktivni počitek. Bivanje v Hotelu Mediteran v bližini doma TGA Kidričevo je bilo za vse prijetno in koristno. Hotel leži tik ob obali in v primernem kraju, to je takšnem, kjer ni odvečnega hrupa in gneče 'ljudi. Hrana je bila, po mnenju delavcev (razvidno po anketi) zelo dobra. Skratka, bivanje v hotelu Mediteran, okolica našega doma ter koriščenje uslug v hotelih s kratkotrajnim sprehodom je bilo nadvse prijetno in primerno za počitek. Ne bi verjeli, da so lahko natakarji in vse osebje v hotelu Mediteran ter zdravi li-lišču Talasoteraoija prijazni tudi z našimi gosti in to na koncu sezone. Bili smo presenečeni in to v pozitivnem smislu. Ni bilo nadutosti, kot si je navajen pri naših' medicinskih sestrah, godrnjavih natakarjev in natakaric, kakor, da si ti prišel samo zaradi tega, da jih spravljaš v slabo voljo, seveda s svojim obiskom itd. Skratka bili simo zadovoljni s postrežbo in vsemi uslugami. Želeli bi, da bi to doživeli tudi pri nas. Izvedli pa smo tudi nekaj internih tekmovanj. Prvi štirje so dobili diplome, seveda pa so bili temu primerni tudi boji. REZULTATI: I. izmena Kartanje: 1. mesto Jagarinec, 2. mesto Škerget, 3. mesto Gojkovič, 4. mesto Hertiš. Streljanje z zračno puško: 1. mesto Jagarinec, 2. mesto Milošič, 3. mesto Murko, 4. mesto Gojkovič Kegljanje: 1. mesto Emeršič, 2. mesto Bogme, 3. mesto Škerget, 4. mesto Milošič Pikado: 1. mesto Bogme, 2. — 3. mesto Jagarinec in Nah-berger, 4. mesto Gojkovič REZULTATI: II iizmena Mini golf: 1. mesto Supaničič, 2. mesto Zver, 3. mesto Smiljan, 4. mesto Potočnik Kegljanje: 1. mesto Zver, 2. mesto Lozinšek Štefan, 3. mesto Potočnik, 4. mesto Petrovič Streljanje z zračno puško: 1. mesto Skledar, 2. mesto Gorjanc, 3. mesto Zver, 4. mesto Lozinšek Franc. Danilo Klajnšek Kulturna srečanja O sami proslavi tovarniškega praznika nam ni potrebno pisati, saj smo bili dobro seznanjeni s prireditvami iin našo novo delovno zmago, (povedati želim ile o srečanju z našimi gosti, ki so nam pomagali, da smo bolj svečano obeležili naš praznik. Na večerni kulturnozabavni program v dvorano TGA je prišlo veliko gostov, med njimi tudi nekaj gostov 'iz tujih firm, ki so sodelovale pri izgradnji nove livarne. Program je bil sestavljen iz treh delov; Klapa šibeniški muš-kardini, pevci nekdanjega šibe-niškega Galeba, podelitev športnih priznanj med njimi tudi gostu —■ predsedniku Sl AL Jugoslavijo za dolgoletno sodelovanje ria aluminiadah in seveda plesni del, za katerega je poskrbel znani ansambl Kmetec. Srečanje s klapo je bilo zelo prisrčno, bili so gostje našega pevskega zbora, s katerim so že popoldne 'izmenjali v pesmi veliko zdravic in pozdravov. Za večerni koncert so oblekli tradicionalna oblačila Dalmacije in navdušili večino gostov v dvorani. Koncert je motilo le nekaj posameznikov, ki so postali žejni že med koncertom. Na srečo klape ni motilo žuborenje publike, saj so nam povedali, da vadijo kjer se srečajo; v lokalih, na vogalih, korzu in tudi na obali, kar je ob njihovih ubranih lepih glasovih kar težko razumeti in je bila spodbuda tudi našim pevcem, od katerih zahtevamo vse preveč uradne zbranosti, saj lepi domači pesmi zadostuje velikokrat že dobra volja, kar smo ugotovili že popoldne tisti srečni, ki smo bili 'priča srečanju, kjer so zapeli eno klapa, eno naši pevci ... Ob takšnih kulturnih srečanjih, katerih pa je v zadnjem času nekaj več, dobi človek navdih in željo, da bi jih bilo še več in več. Škoda je le, da je stabilizacija, katera se dotika tudi teh manifestacij. Povedati morem, da so fantje iz klape dali koncert v zahvalo, ker so bili gostje in so celo povabili naše pevce v goste za drugo leto v Šibenik, kar jim mi organizatorji iz srca želimo, da poneso lepo slovensko pesem tudi v našo širšo domovino. ANA aluminij 13 Nezgode TOZD _D ca (D 21 -a ca o o. Zac/) Glinica 4 0 4 Proizvodnja aluminija 7 1 8 Predelava aluminija 3 0 3 Vzdrževanje 5 0 5 DSSS 1 0 1 Skupaj: 20 1 21 VZROKI: padec, spolska tla, vakum črpalka, žerjav, kolo voziček, rapid za peskanje, tekoči aluminij, Al odlitek, el. celica, orodje — sekač, orodje — lomilec skorje, stopnišče, lužina, transportni trak. TOZD GLINICA 1. Lebar Janez, mat. št.5510, rojen 21. 5. 1954, stanujoč Kidričevo 29, zaposlen v TOZD Glinica se je poškodoval 6. novembra. Ponesrečenec je s strgalom čistil valčke na traku št. 131/35. Pri delu mu je strgalo zdrsnilo na naslonu in je transportni trak prijel strgalo, ki mu je stisnilo palec leve roke ob konstrukcijo traku. Nesreča je nastala zaradi neprimernega načina dela. 2. Vinkler Alojz, mat. št. 4565, roj. 6. 6. 1950, stanujoč Zg. Pristava 20, zaposlen v TOZD Glinica — beli del, se je poškodoval 25. novembra. Po končanem čiščenju notranjosti D3 dekompozerja se je ponesrečeni postavil 5 m od vhodne odprtine. Po snetju zaščitnih očal je naenkrat začutil močno bolečino v desnem očesu, od nekod je priletel delček lužine, ki mu je opekel desno oko. Iskal jep omoč v obratni ambulanti. 3. Pišek Dušan, mat. št. 5900, roj. 27. 1. 1961, stanujoč Apače 118, zaposlen v TOZD Glinica — kotlarna, se je poškodoval 11. novembra. Pri žigosanju evidenčnih kartic mu je na spolzki pločevini spodrsnilo pri čemer si je zvil gleženj leve noge. 4. Turk Marjan, mat. št. 5623, roj. 14 .8. 1953, stanujoč Kungota 105, zaposlen v TOZD Glinica — tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 25. novembra. Ponesrečenec je čistil greznico na de-kantaciji, pri čemer mu je škorenj (lužnat z notranje strani) obdrgnii nogo. Utrpel je odrgnine oz. opekline leve noge pod kolenom. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Cajnko Franc, mat. št. 1829, roj. 1. 7. 1923, stanujoč Flegeri-čeva 3, zaposlen v Hali A, se je poškodoval 1. novembra. Ponesrečenec je privezoval odpadne plošče aluminija, ki so bile razrezane. Ko je žerjavist dvignil plošče približno 50 cm visoko, se je od nje odtrgal manjši kos, ki je ponesrečencu padel po prstih desne noge. 2. Vuzen Ivan., mat. št. 2953, roj. 9. 10. 1939, stanujoč Hrastovec 129, zaposlen v Hali B, se je poškodoval 17. novembra. Ponesrečenec je šel na delo in je na stopnišču hale B na severni stra- v oktobru ni stopil na grudo kriolita, pri čemer mu je spodrsnilo in si je zvil levo nogo v gležnju. 3. Vrabič Branko, mat. št. 5943, roj. 14. 12. 1960, stanujoč Zg. Sveča 11, zaposlen v Hali A, se je poškodoval 27. novembra. Ponesrečenec je na 305 celici hotel potisniti glavo prebijalca preko roba katodnega korita pri čemer mu je glava stisnila palec leve roke ob vilice nosilca glave pnevmatskega prebijalca. 4. Bezjak Janez, mat. št. 3018, roj. 5. 1. 1939, stanujoč Draženci 64, se je poškodoval 20. novembra. Ponesrečenec je zategoval spono na el. celici št. 231, ker mu je na vijaku ključ zdrsnil in je izgubil ravnotežje, je padel na rob katodne omare ter si poškodoval jezik in desni kolk. 5. Košutar Ivan, mat. št. 5815, roj. 30. 7. 1945, stanujoč Selci B. B., se je poškodoval 16. novembra. Ponesrečenec je vstavljal spone na 236 celici pri čemer mu je spodrsnilo na zbiralnem plinskem obroču in je z desno nogo stopil v vročo glinico in topilo. Utrpel je opekline gležnja. 6. Pekič Milan, mat. št. 5851, roj. 25. 5. 1958, stanujoč Naraplje 16, se je poškodoval 13. novembra. Ponesrečenec je s kladivom zabijal zamašek v črpalno cev in se pri tem udaril po palcu leve roke. 7. Kozel Marijan, mat. št. 4122, roj. 8. 12. 1952, stanujoč Tržeč 44 a, zaposlen v Hali B, se je poškodoval 18, novembra. Ponesrečenec je čistil črpalno cev. Pri delu je uporabljal sekač in kladivo. Med delom se je od sekača odluščil manjši kos, ki je ponesrečencu poškodoval palec leve roke. 8. Svenšek Stanko, mat. št. 3628, roj. 5. 8. 1943, stanujoč Kidričevo 30. zaposlen v Hali B, se je poškodoval 23. novembra. Ponesrečenec je pri zamenjavi anodnega klina na 722 el. celici s kleščami zadrževal klin, pri tem pa je iz luknje brizgnila tekoča smola ponesrečencu po desni roki in obrazu. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Panikvar Anton, matična št. 4412, roj. 14. 1. 1954, stanujoč Kungota 77, zaposlen v livarni, se je poškodoval 2. novembra. Ponesrečenec, je opravljal delo na žagi za žaganje okroglic. Med delom mu je komad zdrsnil in ga udaril po kolenu leve noge in stopalu desne noge. 2. Vindiš Franc, mat. št. 5742, roj. 20. 11. 1959, stanujoč Rodni vrh 25, se je poškodoval 6. novembra. Ponesrečenec je zalagal 28 elektro peč z odpadnimi kosi okroglic 0 120. Med delom mu je stisnil komad okroglice kazalec desne roke ob rob polnilne odprtine. 3. Ivanovič Sretko, matična št. 5692, roj. 2. 7. 1958, stanujoč Kidričevo 13, zaposlen v livarni, se je poškodoval 30. novembra. Pri nastavlanju brame 700/406 na 6 F livnem stroju je prišlo do eksplozije. Ponesrečencu je brizgnil tekoči aluminij za čevelj. Utrpel je opekline po nartu leve noge. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Ciglar Jože, mat. št. 1739, roj 11.8. 1930, stanujoč Kajuhova 1, zaposlen v TOZD Vzdrževanje —■ strojno, se je [»škodoval 6. novembra. Ponesrečenec je hotel očistiti rapid s stojala klinov pri čemer mu je na razsutem rapido spodrsnilo in je z obrazom udaril po stojalu. 2. Novak Franc, mat. št. 1649, roj. 10. 4. 1935, stanujoč Kidriče- vo 8, zaposlen v TOZD vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 12. novembra. Ponesrečenec je stružit kolesa za voziček. Pri prenašanju mu je kolo zdrsnilo iz rok in padlo po palcu leve noge. 3. Vindiš Franc, mat. št. 626, roj. 3. 9. 1931, stanujoč Kidričevo 15, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 3. novembra. Pri popravilu žerjava v HB (menjava nosilnega diska) se je sklopka zavrtela pri čemer je ključ št. 19, ki je bil nataknjen na vijaku sklopke ponesrečenca večkrat udaril po desni roki. Utrpel je močan udarec nad zapestjem desne roke. 4. Inkret Gorazd, mat. št. 5833, roj. 26. 6. 1961, stanujoč Kidričevo 13, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 2. novembra. Pri zatezova-nju vijakov na stranskem pokrovu vakum črpalke mu je zdrsnil matični ključ za matico pri čemer je z roko udaril po ohišju črpalke. Utrpel je močan udarec po palcu leve roke. 5. Petrovič Ljubo, matična št. 4537, roj. 21. 9. 1951, stanujoč Kidričevo 3, zaposlen v TOZD Vzdrževanje —- strojno, se je poškodoval' 25. novembra. Pri kontroli olja v prenosnikih za pogon mešal II. Avg. vrste mu je na mastnem zgornjem delu avtoklava spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je zlomil mezinec leve roke. DS SKUPNIH SLUŽB 1. Erjavec Adolf, roj. 12. 3. 1942, stanujoč Žabjak 20, se je poškodoval 23. novembra. Ponesrečenec je s sodelavcem iz sosednjega prostora prevažal oz. prenašal železno predalno konstrukcijo (polico). Pri odstavljanju je polica na spolzkih tleh spodrsnila ter padla na ponesrečenca in mu težje poškodovala qlavo. Frančka Zajšek Iz nove livarne aluminij 14 Disciplinski ukrepi Zahovič Hama, mat. št. 5643, TOZD Proizvodnja aluminija, 1., 16., 27. 3. 1981 od 21. 8. 1981 NI, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja v TOZD Proizvodnja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000 din. 2. Milan Arnuš, mat. št. 5364 TOZD Proizvodnja aluminija, 19. 4. 1981, 28. 6. 1981 NI — izrečen ukrep Javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD, 3. Branko Zelenko od 16. 8. 1981 neopravičeno izostajanje, izrečen ukrep Prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % neto enomesečnega OD, 4. Emeršič Branko, mat. št. 5378 TOZD Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajanje z dela, izrečen ukrep —- Prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % neto enomesečnega OD, 5. Ibro Kanišik, mat. št. 5475 tozd Proizvodnja aluminija, 16. 4. 1981 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD, 6. Marjan Klaneček ,mat. št. 5579 tozd Proizvodnja aluminija, 16. 4. 1981 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD, 7. Franc Tašner, mat. št. 2409, tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % neto OD, 8. Primožič Janko, mat. št. 5105, tozd Proizvodnja aluminija, odklonil dela, neopravičeno izostal zdela, predčasno odšel domov, z 20 tonskim žerjavom poškodoval anodno desko in toko-vodnik na el. celici štev. 132, — izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija, katero je odloženo za dobo 12 mesecev in povračilo škode v znesku 23.612,08 din. 9. Zidar Marjan, mat. št. 3127, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajanje z dela, izrečen ukrep —■ prenehanje delovnega razmerja, plačilo pavšala v znesku 2.000 din, 10. Radolič Drago, mat. št. 5743, tozd Proizvodnja aluminija, ! neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, plačilo pavšala v znesku 2.000 din, 11. Haira Karahasanovič, mat. št. 5740, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep —■ prenehanje delovnega razmerja, plačilo pavšala v znesku 2.000 din, 12. Marin Jože, mat. št. 5420, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —- opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto enomesečnega OD, 13. Franc Jazbec, mat. št. 1497, tozd Proizvodnja aluminija, zapustil dela in naloge 2 ure predčasno, izrečen ukrep — opomin, plačilo pavšala v znesku 4 % neto enomesečnega OD, 14. Repnik Silvester, mat. št. 5793, tozd Tovarne Glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, plačilo pavšala v znesku 40 % neto enomesečnega OD, 15. Vidovič Anton, mat. št. 4454, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izreče ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto enomesečnega OD, 16. Milan Cestar, mat. št. 5142, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto enomesečnega OD, 17. Vesenjak Zlatko, mat. št. 5755, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela 6 ur, izrečen ukrep — javni opomin., plačilo pavšala v znesku 6 % neto enomesečnega OD, 18. Vinko Vidmajer, mat. št. 4718, tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin, plačilo pavšala v znesku 5 % neto enomesečnega OD, 19. Maks Potočnik, mat. št. 5789, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin., plačilo pavšala z nesku 20 % neto enomesečnega OD, 20. Stanko Predikaka, mat. št. 3599 tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —- opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto enomesečnega OD, 21. Stanko Zajšek, mat. št. 4738, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto enomesečnega OD, 22. Viktor Kajzba, mat. št. 4986, tozd Proizvodnja aluminija, nered v TOZD, izrečen ukrep — javni opomin, 23. Franc Fajfarič, mat. št. 5422, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —■ prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev, plačilo pavšala, v znesku 10 % neto enomesečnega OD, 24. Janez Cafuta, mat. št. 5890 TOZD Promet neopravičeno izostal z dela. izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, plačilo pavšala v znesku 40 % neto enomesečnega OD, 25. Štefan Mahorič, mat. št. 5171, TOZD Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % enomesečnega neto OD, 26. Sklepič Martin, mat. št. 5803, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep javni opomin, 27. Franc Tašner, mat. št. 4524, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —- javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto enomesečnega OD, 28. Jože Slana, mat. št. 5051, tozd Promet, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin, plačilo pavšala v znesku 5 % neto enomesečnega OD, 29. Vinko Maroh, mat. št. 5048, tozd Promet, zapustil dela brez predhodnega dovoljenja, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 6 % neto enomesečnega OD, 30. Alojz Lozinšek, mat. št. 5168, toz dPromet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin, plačilo pavšala v znesku 5 % neto enomesečnega OD, 31. Hernec Janez, mat. št. 2544, delovna skupnost skupnih služb, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin, plačilo pavšala v znesku 5 % neto enomesečnega OD, 32. Božo Lekič, mat. št. 5128, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto enomesečnega OD, A. Š. Tozdovska tekmovanja za tovarniški praznik Komisija za šport in rekreacijo je v letu 1981 razpisala tozdovska tekmovanja v osmih panogah. S številom udeležencev je izredno zadovoljna. Pokazalo se je, da je iz leta v leto več tekmovalcev. V letu 1981 je komisija v tozdovska tekmovanja vključila tudi TOZD LLBK Trbovlje. Skupaj se je udeležilo 316 tekmovalcev. Glede na ostala leta se je število tekmovalcev povečalo za 12%. Za vse tekmovalce smo pripravili enotne diplome z znakom TGA. Zavedamo se stabilizacije, zato jih podeljujejmo samo najboljšim tekmovalcem. Tekmovanja so bila v naslednjih disciplinah: — mali nogomet — šah — pikado —■ streljanje, moški in ženske — kegljanje, moški in ženske — namizni tenis 1. MALI NOGOMET 1. mesto —TOZD Vzdrževanje ZAHVALA V globoki žalosti se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem iz elek-tro vzdrževanja TGA Kidričevo, ki so nam v najtežjih trenutkih pristopili na pomoč moralno in materialno ter nam tako pomagali ob nepričakovani in mnogo prerani smrti drage žene in mame Marije Hvalec iz Ptuja, Kajuhova 1. Žalujoči mož Ivan s hčerko Marijo in sinom Vladom 2. mesto — DSSS 3. mesto — TOZD Glinica 2. Š A H 1. mesto — Škarja Juriča 2. mesto — Supančič Ferdo 3. mesto — Šegula Stanko 3. KEGLJANJE — ženske 1. mesto — Artenjak Nežika 2. Mesto — Kos Jožica 3. mesto—Bavdek Dragica 4. KEGLJANJE — moški 1. mesto — Špehonja Ludvik 2. mesto — Mesarič Ivan 3. mesto — Colnarič Daniel 4. mesto — Korez Anton 5. STRELJANJE — ženske 1. mesto — Pšajd Albina 2. mesto — Verbančič Mira 6. STRELJANJE — moški 1. mesto — Pšajd Ludvik 2. mesto — Ceti Franc 3. mesto — Frčeč Alber 3. mesto — Gojkošek Janko 7. PIKADO 1. mesto — Artenjak Nežika 2. mesto—Mesarič Majda 3. mesto — Fakin Marija 4. mesto — Letonja Štefka OPRAVIČILO V članku Kaj se dogaja ob zborih, ki smo ga objavili v prejšnji številki Aluminija, je prišlo do neljube napake, za katero se opravičujemo. Namesto orodjarji, bi moralo pisati odrarji, katerih imena so bila pravilno napisana. Uredniški odbor ZAHVALJUJEVA SE ... Ob mojem predčasnem odhodu v pokoj zaradi bolezni, be se rad zahvalil vsem svojim sodelavcem iz TOZD Tovarna glinice —obrat kotlarna za prijetno presenečenje in sprejeta darila. Prisrčna hvala prav tako sindikalni organizaciji za darilo ter prisrčno slovo, ki za mene ni bilo lahko. Žal je želja eno, bolezen pa drugo, zato ni šlo drugače. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala z željo, da bi se še kaj videli, in da bi pri svojem vsakdanjem delu dosegali tudi dobre poslovne rezultate. SKAMLIČ CIRIL Po dolgih letih dela je prišel tudi čas moje upokojitve. Ob mojem odhodu v pokoj pa naj izkoristim naše glasilo prek katerega se želim zahvaliti vsem sodelavcem iz TOZD Proizvodnja aluminija za izročena darila ter prisrčne besede slovesa. Enako velja za sindikalno organizacijo in vse, ki ste sodelovali pri izročanju darila. Celotnemu delovnemu kolektivu želim obilo delovnih in ostalih uspehov v naslednjem letu ter istočasno vsem skupaj srečno in uspehov polno novo leto 1982 Vaš sodelavec Ivan PAPDI aluminij 15 S programske volilne konference osnovne organizacije ZSMS Ptuj V prostorih narodnega doma Ptuj, je bila v torek 6. oktobra 1981 ob 15. uri volilna programska konferenca OK ZSMS Ptuj. Na konferenci smo izvolili novo vodstvo OK ZSMS Ptuj in razreši# predsednika in sekretarja OK ZSMS Ptuj. Izvolili smo novega [predsednika in sekretarja ZSMS Ptuj, hkrati so bile dopolnilne volitve članov predsedstva. Volilna programska konferenca je bila v prijetnem vzdušju in razpoloženju Predsednica mladine Ptuj, Dragica Voda, je najprej pozdravila vse navzoče člane konference, posebej še vabljene družbenopolitične organizacije občine Ptuj. Prečitala je svoje poročilo v katerem je povedala vse dobre in slabe strani mladine. »Tovarišice in tovariši na današnji konferenci bomo ocenili delo mladih v občini Ptuj za minulo enoletno obdobje, sprejeti akcijski program za naslednji mandat, hkrati pa bomo opravili kadrovske spremembe. Prav je, da smo pri polaganju računa dosledni da temeljito ocenimo naše uspehe, ki jih ni bilo malo ter da opredelimo vzroke, zakaj nékaterih dogovorov nismo uresničili, zakaj svojih stališč vselej nismo uveljavili v okolju, kjer delamo in živimo.« Povedala je tudi, da ne moremo v celoti 'biti zadovoljni z akcijo učinkovitostjo mladinske organizacije. Zaskrbljujoče je dejstvo, da preveč mladih v starosti od 22. do 27. leta stoji ob strani, da ni čutiti njihove prisotnosti v mladinskih organizacijah, čeprav s pridobljenimi izkušnjami in spoznanji lahko največ prispevajo k akciji učinkovitosti 00 ZSMS. Na koncu je predsednica mladih, Dragica Voda dejala: »Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je bila dejavnost razgibana im vsestranska. Mladi smo prisegli, da bomo nadaljevali TITOVO POT, zato z dejanji določimo revolucionarnost in opravičimo zaupanje to- variša TITA v mladi rod Jugoslavije.« Po poročilu predsednice OK in predsednika področnih konferenc je 'bila odprta razprava. Med prvimi se je vključil v razpravo predsednik KS 00 ZSMS TGA tov. Jankovič. Ker je bila razprava obsežna in so se vsi prisotni z njo strinjali ter jo ocenili za boljši prispevek sem mnenja, da jo je potrebno dobesedno objaviti, naj se z njo seznanijo vsi mladinci im mladinke, zaposleni v naši delovni organizaciji. Ob koncu razprave se je predsednica Dragica Voda poslovila od svojega starega vodistva ter novemu zaželela čimveč delovnih uspehov v nadaljnjem delu OK 00 ZSMS Ptuj. Sledila je razrešnica predsednice Dragice Voda in sekretarja Branka Novaka im OK ZSMS. Tudi razrešnica štirih članov predsedstva je bila podana, zaradi izobraževanja v drugih mestih, v Mariboru im Ljubljani, kajti prevelika je oddaljenost iz Ptuja. Novi predsednik 00 ZSMS Ptuj tovariš Igor GALIČ, roj. 13. aprila 1957, stanujoč Kvedrova 4 Ptuj, zaposlen Perutnina Ptuj, član ZK od leta 1980. Za sekretarja je Izvoljen tovariš KURI MILAN, rojen 23. avgusta 1957 v Mariboru, stanujoč Drbetinci 15, član ZK od leta 1975. Za člane predsedistva občinske konference ZSMS Ptuj so izvoljeni: 1. HVALEC JANA, roj. 20. 1. 1963, stanujoča Majski vrh 45 2. CAPUNDER ANDREJA, OO ZSMS Dušan Kveder 3. BREZNIČAR SONJA, roj. leta 1955 — 00 ZSMS Ivan Spol en jak 4. GEGIČ DUŠANKA, roj. 1961, stanujoča Kidričevo 7 V nekaj besedah se je tovariš predsednik Igor Galič zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo nadaljeval začrtano pot mladih. To pa je poročilo našega predsednika mladine. »Moram povedati; da so poročila podana izčrpno im da so zajete vse aktivnosti, ki jih je peljal in še pelje mladina ter slabosti v delovanju 00 ZSMS. Mogoče, bo imel moj prispevek več poudarka na slabostih, ki se porajajo v mladinskih vrstah ter se že v naprej opravičujem tistim, ki mislijo, da imam namen samo kritizirati delo mladih. S svojim prispevkom želim prispevati 'k rešitvi perečih problemov oz. boljši1 učinkovitosti 00 ZSMS. Vsa poročila pravijo, da je udeležba predsednikov na posvetih v področju konference zelo slaba. To je eden od temeljnih problemov, ki ga je potrebno razrešiti Mislim, da je v naši kadrovski politiki potrebno nekaj spremeniti. To pomeni upoštevati kriterije o kadrovanju vodstva 00, ki so tudi v statutu zajete. Mladinci, ki so sposobni, da vodijo OO ZSMS, kateri že imajo določene izkušnje z delom mladih, ker od vodstva oz. predsedstva 00 ZSMS je veliko odvisna učinkovitost mladih v določenih sredinah. Ker sem že omenil predsedstvo moram reči1, da v praksi nismo dosegli oz. uresničili TITOVE ideje o kolektivnem vodenju In odgovornosti. Mogoče se bo nekdo vprašal, zakaj tako, saj imamo ustanovljeno predsedstvo. ZAHVALA V letu 1980 sem popravil stanovanjsko hišo, v kateri sva stanovala skupaj z mojo mamo. Vložil sem precej prostega časa v to delo, ves prihranjen denar, da bi skupaj z mamo uživala v miru — v svojem stanovanju. Sreča nama ni bila dolgo naklonjena. Prišel je dan, ko sem moral nadaljevati delo v tovarni, zaradi nujnosti dela na svojem delovnem mestu in sem se tako vračal domov šele proti večeru. Že od daleč sem zagledal velik plamen. Stisnilo me je, pa ja vendar ne gori moja stanovanjska hiša. Še z večjo hitrostjo sem vozil proti domu in ugotovil resnico. Nisem mogel verjeti, da je kruta usoda bila namenjena prav meni. V nesreči nisem ostal osamljen. Moji sodelavci v TOZD Tovarna glinice so mi v težkih trenutkih pomagali, takoj je stekla akcija za pobiranje finančnih sredstev. Hvala vam moji ožji sodelavci, hvala vsem sodelavcem v TOZD Tovarna glinice za izrečeno finančno pomoč. Franc BOŽIČKO Samo takrat, ko bomo vsi člani predsedstva čutili enako odgovornost im skrb do OO ZSMS ter učinkovitost mladih, takrat 'bomo dosegli boljše rezultate, ker gremo v širino, hkrati bi to pomenilo odhajanje forumskega dela iz prakse. Seveda upoštevajoč 'boljšo udeležbo na področnih konferencah iiin sodelovanje z OK ZSMS ter ostalimi družbeno političnimi organizacijami. Drugo, kar želim poudariti, je verjetno pomembno omeniti oceno dela predsednice 00 ZSMS Ptuj Dragice Voda, veliki pasivnosti mladih od 22 —• 27 leta starosti. Predsednica mladih pravi o vzgoji in izobraževanju v svojem poročilu, da je aktivnost mladih v osmem razredu boljša od aktivnosti srednješolcev. Tu se še samo. po sebi zastavlja vprašanje, kaj je z zavestjo teh mladih oz. pričakovati je da se s starostjo večja zavest, vidimo pa da je obratno. S tako slabimi navadami in podcenjevanjem dela 00 ZSMS prihajajo mladi delavci (pripravniki) v združeno delo prepričani, da so vsevedi in da jim ni potrebno, kakor to sami mislijo, soliti pameti. Tu pa prihaja še do enega fenomena, zavestno ali nezavestno uhajajo v birokratsko tehnokratske kroge in v tem ne najdejo poti za izhod. V teh letih se poročilo, ne čutijo več pripadnosti mladim, ker začnejo samostojno živeti in čutijo odgovornost do družine itd. ter izberejo napačno pot. To pomeni, da mlade premalo usmerjamo in da se komunisti dovolj' ne ukvarjajo z mladimi, oz. ne delajo učinkovito v svojih sredinah. Srečko Širovnik Vodstvo 00 — vodstvo osnovne organizacije OK ZSMS — občinski komite Zveze socialistične mladine Slovenije KS OO ZSMS — korgdinaoij-ski svet osnovnih organizacij Zveze soc. mladine Slovenije. V SPOMIN Megla čez dolino pada, pusto /e nebo, avion pa iznenada trešči v goro. Dih zastane, roka pade, glas oa onemi, svoje drage zapustilo 180 je ljudi. Kje je mami? Kje je ati, kje je otrok moj? Mrzel veter v dalj potuje, a ne ve za bol. Bolečina raste, stiska srce, dušo in telo, misli pa so tam pri dragih na gori San Pietro. Rože naj za njih cveto, ptice naj pojo, v spomin na naše drage, tam na gori San Pietro. Albina OCEPEK BREZ BESED Da izposojena karikatura ne bi ostala brez besed, vas vabimo, da nam pošljete svoj komentar. Najboljši prispevek bomo nagradili s knjižno nagrado. Komentarje pošljite v Uredništvo Aluminija do 12. januarja 1982. aluminij ie Izdaia delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Janez Bedrač predsednik, Franc Vreže, Lili Hojnik, Pavla Metličar, Viktorija Petauer, Ivan Obran Anton Zadr;avec Franc feiinšek. Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska in tehničnoi urejuje..Ptujska tiskarna, Ptuj člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno - Rokopisov in slik ne vračamo — Nakladai 3.000 izvodov -^Oprosce no temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije st. 421-1/172 z dne 24. oktobra isro.