•CA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 98 mum LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu Sveta za tržišče v letu 1957 Svet za tržišče se je v letu 1057 ukvarjal z nalogami in problemi s Področja trgovinske dejavnosti, predvsem z vidika zboljšanja preskrbe uiest.a in večjih potrošniških centrov. Do aprila je svet štel 12 članov tu je deloval v istem sestavu kot v letu 1956. Na 17. skupni seji Okrajnega zbora proizvajalcev OLO dne 19- aprila 1957 je bil izvoljen nov svet s 17 člani. Imenovan je bil tudi hov predsednik sveta. V taki sestavi je svet deloval do 8. novembra 1957, ko Je bil na 1. skupni seji obeh novo Izvoljenih zborov OLO ponovno izvoljen nov svet z 12 člani in novim Predsednikom. Med novo izvoljenimi Člani je 5 predstavnikov trgovinskih ln industrijskih organizacj. Svet za tržišče je imel v letu 1957 titupaj 13 rednih in 2 izredni seji. Povprečna udeležba na sejah je bila 58 %. Svet je vodil politiko razvoja blagovnega prometa po smernicah ln navodilih okrajnega družbenega Plana za leto 1957. Osnovne naloge Za delo sveta so bile nakazane že V poročilu preteklega leta, o njih pa Ju novi svet ponovno razpravljal na svoji I. redni seji. Svet je proučeval Podrobno problematiko o razvoju trSovinske dejavnosti na področju "kraja, V zvezi s tem se je svet ukvarjal ln reševal predvsem nadnje probleme: razpravljal je o Predlogu družbenega plana ln kori-cenju investicijskih sredstev v le-11 1957, spremljal razvoj trgovinske "javnosti v okraju in razpravljal o Problematiki trgovinske mreže, zlasti 6 Je svet ukvarjal s problematiko . r°skrbe s kmetijskimi pridelki. Da-l" le svet razpravljal o vprašanju "°rganizaclje trgovine in specifični '""blematiki trgovine na drobno, _ astl špecerijske stroke. Svet le re-u‘Vfll tudi vse zadeve s področja Pravnega postopka, ki spadajo v ‘JCSovo pristojnost. Strok« Štbvilo vseh gospodarskih orga-nizacij, ki so opravljale blagovni promet na območju okraja Ljubljana, je bilo konec leta 1957 — 586, Od tega: a) trgovskih podjetij na drobno in trgovin z rednim obračunom — 108; b) trgovinskih podjetij na debelo ln trgovskih podjetij, ki sc ukvarjajo s trgovino na debelo in drobno — 67; c) kmetijskih zadrug, ki se ukvarjajo s trgovino — 111; d) ostalih gospodarskih organizacij, med katerimi opravlja zunanjo trgovinsko dejavnost 31 podjetij, ča-sopisno-založniško dejavnost pa 4 podjetja — 270. Razlika v primerjavi z letom 1950 nastaja predvsem zaradi priključitve bivšega okraja Kočevje. Stvarnega povečanja števila gospodarskih organizacij, ki so opravljale blagovni promet v okraju, ni bilo, temveč je število v primerjavi z letom 1956 celo nižje zaradi, ukinitve oziroma reorganizacije nekaterih podjetij. Predvsem sc zniža število zaradi likvidacije 23 ONPZ. Na novo je bilo ustanovljenih 22 podjetij, in to: 4 trgovska podjetja na debelo, 2 trgovski podjetji na drobno, 4 trgovska pbdjetia na debelo in drobno, 3 prodajalne proizvodnih podjetij, 3 trgovino s pavšalnim obračunom in 6 ostalih. Število poslovnih enot je znašalo na dan 31. decembra 1957 — 1224. V primeriavi z letom 1956 se je število povečalo za 131, in sicer s priključitvijo bivšega 01,0 Kočevje za 113, na novo ustanovljenih pa ie bilo 18. rvd tega: v območiu .mestnih občin 14. Ukinjene so bile 3 poslovalnice. Stanje trgovske mreže na območju okraja konec leta 1957 je bilo naslednje: Stroka Skladišča Trgovska podjetja Število za nrodajo na debelo uu drobno prodajaln ^blaga^ L Živilska stroka: krma in semena siul jr, zelenjava mlekarne Phka me mesnice alkoholne in brezalkoholne pijače trafike delikatese '■'vila in gospodinjske potrebščine med in bonboni 'll Mešana stroka: Zlvila in mešano industrij, blago jrgovine kmetijskih zadrug blagovnice Ostale stroke: ' kstilno in galanterijsko blago "biitev kiiriV(> Trgovska podjetja Število oa debelo na drobno prodajaln Skladišča ra nrndajo blaga na debelo 4 5 21 1 r> 5 196 4 I 3 24 t barve, laki in kemikalije železnina elektrotehnični material steklo, porcelan, keramika drogerija in parfumerija knjigarne in papirnice — pohištvo 2 radijski aparati in potrebščine l kmetijski stroji in umetna gnojila 2 usnje, guma in polivinil t laboratorijske potrebščine 4 tehnična železnina 2 orožje in lovske potrebščine — izdelki domače in umetne obrti 3 fotomaterial in potrebščine 1 časniki in revije — naftini derivati 1 cvetlice — komisijske trgovine — športne potrebščine 1 kolesa in šivalni stroji — zobarske potrebščine — mlinarske potrebščine 1 urarski izdelki — usnjena galanterija — cerkveni predmeti — ure in izdelki pleni, kovin — glasbila — gasilske potrebščine t izdelki precizne mehanike . — umetniške slike — filatelija — odpadni material gradbeni material grafične potrebščino živina zdravila kože in strojila motorna vozilu, in deli 3 3 1 2 2 1 5 17 6 3 9 22 5 2 2 9 2 8 2 10 2 9 7 6 10 2 2 1 1 1 4 1 3 t t 1 t 2 Skupaj: Po strokah je bilo na področju mesta novoustanovljeno naslednje število prodajaln: za prodajo sadja in zelenjave 6, za prodajo živil in gospodinjskih potrebščin 2, pekarna 1, mlekarna11, mesnica 1, ostalih 3. (Opomba: Številke ne soglašajo s statističnimi podatki Okrajnega Zavoda za statistiko, ker Ic-ti zajemajo tudi lekarne in stojnice, ki v tem pregledu niso" upoštevane.) Izven mestnega območja so bile ustanovljene 4 nove prodajalne: za prodajo mešanega blaga 1, za prodajo obutve 2, za prodajo živil in gospodinjskih potrebščin 1. Svet ugotavlja, da se stanje trgovinske mreže v letu 1957 ni bistveno izboljšalo, saj pride povprečno na eno poslovno enoto ie vedno 260 prebivalcev, kar pomeni, da je v primerjavi z letom 1956 povprečje ostalo neizpremenjeno. Zato je nadaljnja razširitev trgovske mreže ostala še vedno ena od osssovnih nalog trgovine v naslednjih letih. Svet je razpravljal o nujnosti gradnje preskrbovalnih centrov, ki jih je treba predvsem zgraditi ob novih stano- 108 1224 28 vanjsklh naseljih (Bežigrad, Šiška). V teh centrih bi se potrošniki lahko preskrbovali z vsemi živilskimi potrebščinami od špecerije, sadja, zelenjave, mleka, kruha itd. Zanimanje za gradnjo takih, preskrbovalnih centrov, se je zlas-ti pokazalo pri mestnih občinah. Tako je bil 1. 1957 zgrajen prvi preskrbovalni center ob Titovi cesti na območju občine Ljubljana-Bežgrad. V gradnji se nahaja preskrbovalni center na odseku Celovška—Kebetova ulica (na območju občine Ljubljana-Siška). Tudi ostali občinski ljudski odbori (Moste, Vič, Polje) so pristopili k pripravam za gradnjo takih centrov in -si priskrbeli potrebne načrte, tako da bedo v letu 1958 lahko pričeli S predvidenimi gradnjami. Svet smatra, da bi ste s t^m položaj v trgovski mreži, ki se ukvarja s prodajo živilskih predmetov na področju mesta, bistveno izboljšal. Isto velja tudi za Industrijska središča. Ob razpravi stanja obstoječe trgovske mreže je Svet ugotovil, da je ostal ncizpremenjen položaj v samem centru mesta ln da je zato še vedno treba iskati možnosti, kako razbremeniti trgovine v centru mesta. Skrb za odpiranje specializiranih trgovin ostaja v centru mesta in v industrijskih središčih še vedno v ospredju. Ob reševanju vprašanja trgovske mreže je svet ugotovil, da je vprašanje trgovskih lokalov zlasti za živilsko široko ostalo še vedno eno najbolj perečih problemov trgovine. Stanje se je v letu 1957 še nadalje poslabšalo, ker tovrstna trgovina ne akumulira toliko sredstev, da bi zmogla visoke najemnine, ki jih za lokale zahtevajo bodisi privatniki kakor tudi hišni sveti. Še manj možnosti ima trgovina te stroke, da bi najemala kredite za ureditev obstoječih lokalov oz. za odpiranje novih lokalov. Svet je bil zato mnenja, da je izdaja oz. uzakonitev odloka o namembnosti lokalov še vedno aktualna in nujna. Z neprekinjenim delovnim časom je v mestu Liublinni v letu 1957 poslovalo (iO trgovin, t. 1. 15 več kot v letu 1956. Po navedenem sistemu so poslovale trgovine naslednjih strok: trgovin z živili in gospodinjskimi potrebščinami 27, trgovin s sadjem in zelenjavo 12, trgovin z delikatesami 4. ostalih trgovin (galanterija, tehn., drogerije, steklo, keramika Itd.) 17. KADRI V letu 1957 je bilo v trgovini zaposlenih 9756 oseb, t. j. za C04 ali 6,5 % več kot v letu 1956. Od tega je na p- dročju priključenih občin bivšega okraja Kočevje 283 zaposlenih. Stvarno se je število zaposlenih v okraju povečalo za 321 oseh, in sicer v trgovini na debelo za 190 ali 5.3 %, v trgovini na drobno zn 57 ali 1,3 °/ in v zunanji trgovini ter ostalih dejavnostih za 74 oseb ali 3.4 %.' Število zaposlenih se je povečalo predvsem v novoustanovljenih podjetjih in trgovinah, ki so uvedle neprekinjeni delovni čas. Število vajencev v trgovini je v letu 1957 znašalo 612, t. j. za 60 več, kot jih je bilo v letu 1956. V uk v trgovino je v letu 1957 vstopilo 199 vajencev, od tega 163 ali 82 % deklet. Odnos med moško in žensko mladino se je nekoliko Izboljšal (za 4,4 %) v korist moške vajenske mladine. V letu 1957 je vajens-ka šola v Ljubljani dobila svoje. lastne, na novo preurejene prostore na Poljanski cesti. Za preureditev šole je bilo investiranih 76 milijonov dinarjev. Pouk. je za vse ljubljanske vajence in tiste iz najbližje okolice trikrat tedensko skozi vse leto. Vajenci Iz okoliških predelov pa se šolajo v Kranju in Novem mestu. Okrajna trgovinska zbornica je v preteklem letu izdala pravilnik o štipendiranju vajencev, po katerem se podeljujejo štipendije vajencem določenih širok (živilska, sadjarska, kemična in železninska). Do tedaj je bilo vprašanje štipendiranja nerešeno, ker so se podpore vajencem delile nesistematično in le občasno v denarju in bruni. Z novim pravilnikom pa so točno določeni pogoji, kdo lahko dobi štipendijo in kdaj. V jesenskem delu pouka je prejelo štipendije 49 vajencev. Poleg tega so prejemali od zbornice še pomoč v denarju in brani, tako da je bilo skupno izplačano v letu 1957 vajencem 1.147.000 din podpor. Tudi v letu 1957 je bilo opaziti precejšnjo fluktuacijo kadra v trgovini. Pojavlja se težnja, zlasti pri ženskah, dobiti zaposlitev, kjer lahko delajo v nepretrganem delovnem času. Moški se zatekajo predvsem v industrijo, ženske pa se, v kolikor ostajajo v trgovini, želijo zaposliti v >non-stop< trgovinah. Opaža sc tudi fliiktnaeija med strokami v trgovini. Naivečin fluktnaciia je v živilski stroki, delno pa tudi v kemični in želez.ninnrski stroki, ker zahteva delo v teh strokah mnogo več fizičnega napora, kakor v drugih. BLAGOVNI PROMET Vrednost blagovnega prometa je v letu 1957 dosegla 172.5 milijarde dinarjev. S teni je bil realiziran promet za 32 milijard ali 22% višji od realizacije v ledu 1956. Posamezne vrste trgovine so dosegle naslednji promet zaciju, 1’ plan) v milij. din: trgovina na debelo trgovina na drobno prod. proizv. podj. /imunia trgovina čas. zulož. podjetja reali- I ii d e k n Skupaj: Na povečanje blagovnega prometa, ki je bil dosežen v vseli vrstah trgovinske dejavnosti, so vplivali: povečana proizvodnja, povečan uvoz R 1911« R 1957 R 1917 "R 1916 li 1987 72.764 90.300 124 (137) 120 16.381 20.600 126 113 2.284 2.588 113 115 44.466 52.500 119 124 4.930 6550 133 130 140.825 172.538 122 120 blaga široki' potrošnje, ki je bil v letošnjem letu v večji meri prilagojen potrebam tržišča, in povečana sredstva osebne potrošnje. n) Trgovina no debelo: Povečanje blagovnega prometa gre_predvsem na račun trgovine na veliko, ki je dejansko dosegla zn 37*/« ali 17.6 milijarde višji promet kot v letu 1956. Cc namreč za leto 1956 eliminiramo promet podjetja »Žilo-Mokn«, ki v letu 1957 ni več poslovalo, potem znaša indeks porasta prometa v trgovini na debelo 137 in ne samo 124. Posamezne stroke v trgovini na debelo.so v primerjavi z realizacijo 1956 in planom za leto 1957 dosegle naslednji promet: tekstil usnje galanterija železnina elektromaterial. radio gradbeni materini sadje-aelenjavn, kmetijski priilelki I n d t R 1917 n ion MO 119 143 «IK0 171 47 114 R 1917 I' 1917 I2H HO živila . 89 (139) 1 128 agrotehnični material 171 157 ostala trgovina 121 112 b) Trgovina na drobno: V trgovini na drobno so posamezne stroke dosegle naslednjo alizacijo: 1 n d c k h R 1957 R 1957 "R 1916" P 1917 tekstil 124 112 galanterija 130 117 \ vleblugovnicn 121 109 železnina in kov. material 122 110 usnje, čevlji 147 133 •■teklcnina-keramika 156 140 harve-lnki 114 103 delikatesa 128 115 sadje-zelenjava 121 109 pohištvo 121 109 živila in gospodinjske potrebščine 118 106 mešana trgovina 118 106 kurivo 102 100 ostala trgovina 122 110 Vse stroke v trgovini na veliko letu 1957 je v nekaterih strokah ir- so v letu 1957 dosegle oziroma presegle planirani promet. Nižji indeksi, izkazani v stroki gradbeni material in živila, so le fiktivnega značaja, ker gre v prvo lTovcdeni stroki za reorganizacijo oziroma pripojitev podjetja »Gradbeni material« k podjetju »Metalka«, ki nastopa v želez-ninarski stroki, v živilski stroki pn za reorganizacijo podjetja »Žito — Moka«. Med strokami, ki so dosegle izredno povečanje blagovnega prometa, izstopajo zlasti železninarska. elektromaterial - radio, agrotehnični material, galanterija in tekstil. Tildi v trgovini na drobno so v letu 1957 vse stroke dosegle oziroma presegle planirani promet in razmeroma visoko prekoračile realizacijo iz leta 1956. Svet je milen in. da te ugotovitve potrjujejo nadaljnjo normalizacijo oziroma stabilizacijo tržišča, boljšo založenost tnrovine. deloma pn so tudi posledica vpliva ekonomskih instrumentov, ki so ugodno vplivali na povečanje delovne storilnosti. Kljub uspehom, ki jili je dosegla trgovina v letu 1957. predvsem v povečanju prometa, je Svet umen in, da so še vedno pomanjkljivosti, ki so delno objektivnega, delno pn tudi subjektivnega značaja. Tudi v Trgovino na debelo Trgovina na drobno Podj. proizv. podjetij Zunanja trgovina Časopisno založniška podjetja Ce primerjamo gornje irfclek.se z indeksi doseženega prometa, vidimo, da je dohodek v vseli vrstah trgovine porastel močneje kot promet, kar je posledica: a) ugodnih cen doseženih pri blagu is uvoza, pri katerem se prodnim* cene formirajo na nivoju cen istovrstnega ali podobnega blaga Trgovina na debelo ' Trgovina na drobno Prod. proizv. podjetij Zunanja trgovino Odstotek se je v vseli vrstah trgovine povečal v korist dohodka. Doseženi dohodek je omogočil tudi povečanje povprečnega nivoja plač v trgovini. govine še primanjkovalo blagu določenih sortimentov in kakovosti. Zaradi povečanega prometa, kateremu ni sledilo potrebno povečanj® zmogljivosti, nismo dosegli kultur-nejše potrežbe in prnv tako še vedno ni prišla do izraza zdrava in normalna konkurenca med podjetji« kar bi ugodno vplivalo na borbo z® znižanje cen. Zunupja trgovina je doseglo z® 19% višji blagovni promet kot v letu 1956. Doseženi uspeli je posledica povečane zunanje trgovinske izmenjave, zlasti povečanega uvoz® blaga za široko potrošnjo, investicijskega in reprodukcijskega materiala. Poslovanje znnnnietrovinskilt pod jetij se je v letu 1957 na splošno izboljšalo, kar dokazuje, da so se v večii meri priburodila potrebam domačega trga. Večii promet pa so dosegla tudi z ugodnejšim plnsmnftmri domačih proizvodov na inozemskih tržiščih. DOHODEK V TRGOVINI Trgovina je v letu 1957 dosegi® 14.603 milij. din celotnega dohodka, t. j. 3721 milij. ali 35% več kot v letu 1956. Po posameznih vrstah trgovin® je bil dosežen naslednji dohodek« izražen v indeksih: R 1917 R 1917 R 1916 P 19* 145 139 143 134 138 123 128 116 116 116 domače proizvodnje; b) znižanja cen določenih vrS' blaga in popustov v proizvodnji; e) povišanju marže. Razmerje med doseženim doliod-kom in doseženim prometom izr®' ženo v odstotkih, je bilo v. letu 1'^" in 1957 naslednje; Rcnliznri in Povcfl.nj® V«16 I«I17 5.35 625 090 8 70 9.90 1.20 5 («0 6.80 1 20 823 8 90 0.67 V letu 1957 so bili doseženi f trgovini na debeli« in na drobno ®fl' slednji osebni bruto prejemki: Doseženi brntlo prejemki 1957 (149) 1 13 166 Vrutii trgovine Tarifni pravilniki Drugi i/.ilntki Skupaj Nu<1 tar. pravilniki Premije Skiip.j « 1 1 •/« 157 43 (139) 1 rgovina nn debelo 1 800.273 2 14.800 3 811.071 4 211.911 5 55.217 t 269.148 32 109 Trgovina na drobno 524.838 28. m 152.949 121.555 20.191 149.746 27 Iz gornjili podatkov je razvidno, da je bilo v letu 1957 izplačano v trgovini na debelo nad plačami po tarifnih pravilnikih in na račun premij 32%, v trgovini na drobno po 27"/«. C'e upoštevamo, da se je število zaposlenih v povprečju povišalo za okoli 5 "/e, promet v trgovini na debelo za okoli 37°/«, v trgovini na drobno za okoli 26%, potem lahko zaključimo, da so podjetja Upravičeno dosegla večje prejemke, v kolikor so bili le-ti rezultat povečane storilnosti posameznih ko-1 lekti vov. Nekaterim trgovinskim organizacijam pa je sistem razdelitve omogočil doseči neopravičeno visoke plače iz naslednjih razlogov: 1. Instrumenti razdelitve dohodka niso zajeli neopravičeno visokih zneskov dohodka oziroma osebnih prejemkov, lestvica za odvajanje zveznega davka iz dohodka trgovinskih podjejij jo bila v startu preblaga; osnova za obračun družbenega investicijskega sklada so bili pokazatelji iz leta 1056, zaradi česar so bili odstotki za odvajanje tega sklada neznatni in ObLO pred izdajo nove uredbe (ki je izšla šele 31. decembra 1057) niso mogli predpisati obveznega odvoda'v sklad za samostojno razpolaganje podjetja preko višine zneska družbenega investicijskega sklada. 2. Koriščenje sredstev sklada za samostojno razpolaganje v teku leta je bilo prepovedano, zaradi česar sč je del dohodka, ki bi se lahko oddvojil in uporabil za investicije, delil na plače. . Poleg tega je na prekomerna izplačila plač vplivalo tudi dejstvo, da kolektivi nekaterih trgovskih podjetij niso vodili računa o potrebi tehnične izpopolnitve svojih podjetij. temveč so pretežni del sredstev oddvojili za plače. Prav tako pa tudi občinski ljudski odbori in družbene organizacije niso v zadostni meri vodile računa o delu gospodarskih organizacij. Amortizacija Družbeni inv. skbi(l Skladi podjetij Nerazdeljeno 260.000 324.446 377.083 24.023 53.(MIO 44.850 75.550 144.227 «>55 7.260 12336 — 82.1 tl 31.100 189.300 8.000 98.373 13.100 224.800 — 494.469 420.756 879.069 176.250 OSTVARJRNA SREDSTVA V TRGOVINI V letu 1957 so bila v trgovini ostvurjena naslednja sredstva: Vrstn trgovine Trgovina na debelo Trgovina na drobno prod. proizv. podjetij Zunanja trgovina C'»is. založ. pod j. S k u p a j : KREDITNA POLITIKA prometom ter s tem povečala tudi IN CENE zaloge in asortiman blaga Široke V kreditni politiki v leta 1957 nipotrošnje. posebno iz uvoza bilo bistvenih sprememb. I rgovska Povečanje kratkoracnih kreditov podjetja so povečala svoje kreditov trgovini v letu 1937 je razvidno iz sorazmerno s povečanim biagovnimnaslednjega pregleda: v milijonih dinarjev II. 12. 10% 'I. 12. 1007 Hitrlik« Indeks 19071% 10 702,4 j 2.740,6 2 047.2 119,1 4.163.6 4.841.4 677,8 118.6 6.020.7 6.T73.8 353.1 105.8 Trgovina na debelo Trgovina na drobno Zunanja trgovina Trgovini na debelo in na drobno so se krediti povečali nasproti letu 1956 predvsem zaradi povečanega Prometa blaga široke potrošnje, 'lahti raznih gospodinjskih potrebščin jo pripomočkov (v elektrotehnični in železninskj stroki). Svet ugotavlia. dn se je trg tudi ^letu 1 ‘>57 razvijal pod vplivom stabilizacije tržišča. Skupni indeks cen **■ je nasproti letu 1956 dvignil le za 7 9 poena. V masi prodanega blagu ll> povzročila dvig cen predvsem Podražitev prehranjevalnih artiklov. t,ri katerih so se opazile dosti močnejše tendence dviganja cen, kot V*‘i ostalih predmetih. Skupina živil Je najvplivnejši faktor pri formiranj11 skupnega indeksa cen, kjer vori prodaja prehranjevalnih artiklov 34,5% vse prodaje na drobno, ndeksi cen posameznih skupin so ruzvidni iz naslednje tabele: Indeks 1997/% "kupni indeks cen 102,8 Prehranjevalni artikli 104.9 ♦'-ktilije 98.2 obutev * 101,4 kurivo, razsvetljava 102.1 P«ih išlvo 110,3 gospodinjske potrebščine 97,0 gospodarske potrebščine 113,1 gradbeni material 103.8 higienske potrebščine 117,3 kulturne potrebščine 106,7 u^rtne usluge 105,6 ulturno usluge (02.0 y "kupini prehranjevalnih urtik-8e je najbolj podražilo svežo sadje (jabolka) in sveže ter prekajeno meso. Pri osnovnih artiklih, katerih vene ščiti država s plafoni-ranjem ali z intervencijo na tržišču (sladkor, uvožena mast, mleko itd.), cene niso dvignile. Pocenil pa se je krompir, čebula, zelje, zelena solata, bela moka. domači riž, jedilno olje in testenine). Pri tekstilijah zaznamujemo v primerjavi z letom 1956 padec cen. predvsem pri bombažnih tkaninah za 4.0. bombažni konfekciji 11.3 in svileni konfekciji zn 6,4 poena. Cena obutvi se je v letu 1937 dvignila na 1.4 kurivu 2.1. gradbenemu materialu 3,8, pohištvu za 10,3, obrtnim uslugam za 5,6 ter kulturnim uslugam zn 2.0 poena. V zvezi z vprašanjem politike con je Svet podrobno razpravljal o formiranju cen v živilski, predvsem v špecerijski stroki, kjer se cene za posamezne artikli- ne formirajo na osnovi realnih kalkulacij; temveč se razlika v ceni pri določenih artiklih (ker ie določena vena: moka, olje Itd.), kjer trgovina ne pokriva lastnih stroškov, prenaša na druge artikle. Svet je zavzel stališče, dn bi si- morale cene pri vseh artiklih določati izključno na osnovi realnih kalkulacij. Istočasno je svet tudi razpravljal o kvarnih posledicah monopolističnih tendenc v trgovini na debelo. Te tendence ovirajo nadaljnji razvoj trgovino na drobno, ki naj hi kupovala blago neposredno pri proizvajalcu. S tem bi preprečili nepotrebno akumulacijo sredstev v trgovini na debelo, ki često nastopa kot nepotreben po- srednik, trgovini na drobno pa bi s tem omogočili rentabilno poslovanje pri vseli artiklih, istočasno pa bi se ustvarile možnosti za znižanje cen. PRESKRBLJENOST TRŽIŠČA Zadovoljiva založenost trgovin je predvsem posledica nadaljnje stabilizacije, dosežene na tržišču že v letu 1956. Zadostne količine blaga pri grosistih in delajlistili so tudi v letu 1957 zagotovile enakomerno preskrbovanje potrošnikov. Svet se je v teku leta 1957 ukvarjal predvsem s problemi in analizami o stanju preskrbljenosti tržišču s sadjem in zelenjavo, mesom, mlekom ter ostalimi kmetijskimi pridelki. Kljub temu, da so bili potrošniki s povrtnino dobro preskrbljeni, je bila še vedno pomanjkljiva sorti-runost in kvaliteta posameznih artiklov, kar je predvsem posledica nakupa trgovine na drobno, ki kupuje blago pretežno pri grosistih in se ne obrača neposredno do proizvajalca. Kmetijske zadruge pa vse premalo posegajo neposredno s svojimi pridelki na trg. Preskrba s sadjem je bila zadovoljiva. niso pa odgovarjale cene in kvaliteta. Z. ugodnejšimi cenami bi bila potrošnja sadja mnogo večja in bi razpoložljive količine bile daleč premajhne za dejansko potrebo potrošnikov. V zvezi s takim stanjem je svet priporočil, da se razširi in izboljša zirajo naj se zlasti državna kmetijska posestva zaradi boljše preskrbe domačih trgov, poslovna zveza pa nuj pomaga kmetijskim zadrugam predvsem glede odkupu kmetijskih konzumno mleko jogurt ostalo — Na boljšo preskrbo z mlekom,in mlečnimi proizvodi je vplivalo povečano število mlekarn in mlečnih restavracij, od katerih jih je bilo 9 v letu 1957 na 'novo opremljenih in na novo preurejenih. Ljubljanske mlekarne so uvedle v tem letu tudi dostavo mleka na dom. Stanje preskrbe s kruhom in pecivom pa se ie nasproti letu 1956 še nadalje poslabšalo, ker so bile v teku leta 1957 ukinjene nekatere pekarne zaradi obrabljenosti in slabili higiensko-snnitarnih pogojev. Posledica tega ie. da se je preobremenjenost ljubljanskih pekarn še na-dulie povečala. Ta problem postaja iz dneva v dan še boli pereč tudi zaradi dejstva, da potrošnik zahteva vedno več sortiranega in drobnegni peciva, ki rabi večje površine peči in prostora kot navaden kruh. Zato je hi! v letu 1957 izdelan investicijski program zn gradnjo nove pekarne z zmogljivostjo 20 ton (za 16 ur) dnevno. Program je bil že potrjen, tako da se bo novogradnja lahko pričela v letu 1938. Svet jx> sodeloval pri anketi Državnega sekretariata za blagovni profnet M ili ki je proučevala ora ganizaeijo tržišča s kmetijskimi pridelki. Anketa je zajela skupni pridelek okraja, tržne viške, organizacijo odkupa in prodaje ter vlogo kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in trgovine. Pri anketi so sodelovali detailističnn trgovska mreža, aktivi-uslužbenci 01.0 tajništvo za blagovni promet, okrajne trgovinske zbornice in okrajne zadružne zveze. Svet za tržišče ie anketo analiziral in sprejel naslednic zaključke: Organizacija odkupa preko kme- proizvodov, a kot grosist naj nastopa le v primeru, kadar gre za tržne viške. Posebno pažnjo nuj se posveti kadrom, ki delajo v trgovini s sadjem in zelenjavo. V živilski stroki je svet ugotovil, da špecerijskim trgovinam primanjkujejo skladišča in sodobna oprema ter nimajo dovoljnih zalog, ker nabavljajo blago sproti pri grosistih. Glede rešitve problema preskrbe z mesom in mesnimi izdelki, je svet razpravljal o predlogu za reorganizacijo obstoječe trgovske mreže in prodajo mesa, ki ga je izdelala okrajna trgovinska zbornica. Ker je vprašanje preskrbe z mesom in mesnimi izdelki povezano z dograditvijo nove mestne industrije v Zalogu, je 01.0 sporazumno s Svetom zn tržišče imenoval posebno komisijo z nalogo, da prouči to vprašanje kompleksno, upoštevaje novi obrat Mesne industrije v Zalogu, ki bo predvidoma pričel obratovati konec t. 1., zmogl jivosti stare klavnice in obstoječa mesarska podjetja. Posebej mora komisija proučiti vprašanje nadrobne prodaje mesa, ker se edino v tej stroki oblika prodaje ni v ničemer spremenila, znano pa je, da ne odgovar ja potrebam in zahtevam potrošnika. Glede preskrbe z mlekom je svet ugotovil, da so potrošniki v letu 1957 porabili približno 25% več mleka in mlečnih izdelkov, kot v letu 1956. Potrošnja mleka, jogurta in ostalih mlečnih izdelkov se z ustanovitvijo nove mlekarne v Ljubljani stalno dviga, kot je to razvidno iz naslednje tabele dnevne potrošnje Ljubljanskih mlekarn: 19% 1917 Indeks 1917/% litrov 21.000 25.000 119 1.500 3.000 200 1.500 2.000 133 ti iških zadrug je Se vedno zelo šibka in ni v stanju sama zajeti in plasirati vseh tržnih viškov. Zadrugo niso zadosti zainteresirane pri odkupu nekaterih kmetijskih pridelkov (kot n. pr. drobne zelenjave), ponekod pa je vzrok za tako stanje tudi še slaba komercialna služba. Zadruge še vedno težijo bolj k trgovini. predvsem k odkupu in prodaji gozdnih in lesnih sortimentov, kjer je razlika v ceni v primerjavi s kmetijskimi pridelki nesorazmerno večin. Odkup živine, pa tudi nekaterih drugih kmetijskih pridelkov gre še vedno velikokrat le formalno preko.kmetijskih zadrug. Na podlagi tega bi bilo trebu organizacijsko utrditi kmetijske zadruge. Zadruge ne bi smele bili več samo komisio-niirji in agenti, temveč bi morale sklepali preliminarne pogodbe s proizvajalci in nositi polno materialno odgovornost za plnsman pogodbeno določenih proizvodov. Pogodbe bi morale vsebovati poleg količin tudi fiksne cene in pogoje kvalitete. Tak način poslovanja bi kmetijske zadruge orisilil. dn bi se pravočasno potrudile zn nlusman odkupljenih pridelkov, bodisi preko redne trgovske mreže ali pa preko neposredne prodaje v potrošniških centrih. Taka praksa bi nadalje čvrsteje povezala individualnega proizvajalca in kmetijsko zadrugo. Svet je bil mnenja, da bi se v trgovini sadiarsko-zclcnjadarske stroke morali formirati potrošniški sveti, ki so doslej bili le v špecerijski stroki. Gospodarske poslovne zveze niso doslej odigrale svoje vloge v takem smislu, kot je bilo to predvideno. Tudi te se ukvarjajo predvsem » trgovino, ki j<' le nepotrebni vmesni posrednik. Poleg tega gospodarske poslovne zveze vežejo področne zadruge z raznimi medsebojnimi pogodbami, ki imajo dokaj monopolistični značaj. Zadruge se namreč obvežejo, da bodo prodajalo, svoje viške načeloma le gospodarskim poslovnim zvezam in le-te naprej drugim gospodarskim organizacijam. Poslovne zveze zato pošiljajo področnim kmetijskim zadrugam svoje dispozicije z navedbo kupca, koli-čine, cene in artikla. Posebno škodljivo je urejena prodaja celuloznega lesu, katerega odkupujejo kmetijske zadruge in izvršijo tudi od-premo, v kolikor sc ista ni izvršila direktno v tovarno že s strani proizvajalca. Faklura za tako i/.dobavljam les pa se pošlje gospodarski poslovni tali gozdarski) zvezi, ka-tern prišteje svoj zaslužek, fakturira blato podjetju Gorjana«, katero prišteje svojo 56/o-no maržo in dokončno fakturira kupcu. Gospodarske poslovne zveze bi smele praviloma poslovati le med zadrugami članicami, dejansko on poslujejo na celotnem področju I' LRJ tako. kot vsako drugo grosistično podjetje. ■ Tak lov za zaslužkom je imel določene negativno posledice tudi v komercialnem poslovanju, in sicer predvsem v tem, da so poslovne zveze nastopale na tržišču z višjimi odkupnimi cenami, kot pa druga tovrstna podjetja (živina, prašiči). Slabost trgovine na veliko s kmetijskimi pridelki je predvsem v tem, da ,ta nima zadostnih stalnih zalog in širokega asortimuna blaga, kar je delno posledica pomanjkanja primernih skladišč, hladilnic, delno pa tudi pomanjkanja lastnih prevoznih sredstev, oziroma počasnega prevoza po naših železnicah. 'Tako odpade možnost, da bi lahko podjetja na debelo ob sezonskih konicah določene v-rste blaga kupovala na zalogo in z najbolj ugodno ceno. Ob sedanjih pogojili pa se v tovrstni trgovini praktično nabavlja blago le za sproti, ker obstaja bojazen, da bi se blago prehitro pokvarilo. Iz navedenega izhaja nujna potreba, da grosistično trgovino s kmetijskimi pridelki skoncentriramo na enem mestu oziroma organiziramo trg na debelo. Na tem mestu bi celotna trgovinska mreža tako na debelo kot na drobno imela pregled nad razpoložljivimi količinami in možnost direktnega nakupa. Tako organizirana trgovina na trgu na debelo bi seveda morala razpolagati s primerno tehnično opremo (hladilnico, skladišči za ozimnico, skladišči za embalažo, predelovalnimi obrati za hitro pokvarljivo blago, garažami i Id.). Anketa je nadalje pokazala, da ie število prodajalcu sadjarsko-ze-len jadarske stroke premajhno, pn tudi obstoječa trgovina v največ primerih ni tehnično opremljena (brez zadostnih priročnih skladišč, brez. hladilnih'naprav, s premajhno prostornino itd.). Osnovni razlog, da se te vrste trgovine ne more opremiti s sodobnejšo opremo je v glavnem v tem, ker ustvarja taka investicijska sredstva, ki komaj zadoščajo zn redno vzdrževanje obstoječe opreme. Pod takimi pogoji trgovina ni v stanju najemati posojil, ker ne bi zmogla odplačila anuitet brez zvišanja marže. Povprečna marža v tej stroki znaša okrog H »/o. v kateri pa se zajema tudi kalo in gnilnd, ki sta sorazmerno visoki postavki, predvsem zaradi slabe tehnične onremc ter prostorov. Trgovina s sadjem in zelenjavo na drobno bi morala dobiti investicijska posojilu pod ugodnejšimi pogoji. POLITIKA INVESTICIJSKE GRADITVE Pri vlaganju investicijskih sredstev v gospodarske dejavnosti so imele v letu 1957 prednost investicije za potrebe trgovinske dejavnosti. Največ posojil za vlaganje sredstev v osnovna sredstva je prejela iz okrajnega investicijskega skladu trgovina. Če upoštevamo še sredstva odobrena trgovini za obratna sredstva, je bila trgovina v letu 1957 po višini odobrenih sredstev na drugem mestu. Skupaj ji je bilo za gradnje novih poslovnih lokalov, gradnjo skladišč, opremo, transportna sredstva in obratna sredstva odobrimo 696 milijonov din, od tega za obratna sredstva 148 milijonov. — Ostala investicijska sredstva pa so bila odobrena oziroma uporabljena: a) zn gradnjo novih trgovskih lokalov — preskrbovalni centri (Titova cesta, Tabor, Savska kolonija, Šiška b) za gradnjo skladišč c) za opremo trgovskih podjetij d) za transportna sredstva Občinski ljudski odbori so iz svojih skladov trgovini odobrili 56,823.000 din, od tega je bilo v letu 1957 izkoriščeno 46,544:000 din. Sredstvu investicijskih skladov so bila uporabljena predvsem za gradnjo in preureditev trgovskih lokalov, nabavo hladilnic, tehtnic, dvigal in razne ostale opreme. Iz svojih skladov niso za potrebe trgovine ničesar prispevale občine Borovnica, Dobrova, Grosuplje, Ivančna gorica, Litija, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Logatec, Loška dolina, Medvode. Moravče, Mengeš, Dobrepolje, Velike Lašče in Sodražica, čeravno so v teh občinah potrebe po ureditvi trgovskih lokalov in nabavi sodobnejše opreme prav •toliko velike. Tudi v letošnjem letu se natečaja za odobravanje investicijskih posojil niso udeleževala manjša trgovska podjetja, zlasti iz živilske stroke (špecerije in podjetja za prodajo sadja in zelenjave), ker jim razpoložljiva sredstva niso omogočala odplačevanja anuitet. Svet je zato predlagal OLO, naj bi se pri odobravanju posojil trgovini živilske stroke določili ugodnejši pogoji (daljši roki odplačila, nižja obrestna mera). V okviru svoje pristojnosti je Svet za tržišče vplival in usmerjal investicijsko dejavnost tudi s tem, da je potrjeval investicijske pro- 73.000. 000 din 415,000.000 „ 26.000. 000 „ 35,000.000 „ grame s področja trgovine. Komisija za revizijo investicijskih programov je imela v letu 1957 skupno 10 sej, na katerih je obravnavala 27 investicijskih programov. Potrjeni investicijski programi so se nanašali na sledeče investicije: ureditev tržnice v Mostah in Šiški, gradnja skladiščnih hal Javnih skladišč, preskrbovalnih centrov v Šiški in na Viču, trgovsko upravne zgradbe podjetij »Prebrana«, »Avtocom-merce«, »Tabor« in »Polje«, ureditev trgovine v Šentvidu in poslovalnice trgovskega podjetja »Preskrba«; graditev garaže trgovskega podjetja »Kurivoprodaja« in gospodarskih trgovskih poslopij KZ Sava, KZ Tuhinjska srednja vas in KZ ŽalAa; postavitev čistilnih naprav trgovskega podjetja »Semenarna« in nabavo opreme trgovskemu podjetju »Petrol«. Predvideni stroški za izgradnjo navedenih objektov in nabavo opreme so znašali 1.367,000.000 dinarjev. Med ostalimi zadevami, ki so spadale v pristojnost Sveta, je Svet obravnaval 9 prošenj gospodarskih organizacij za izdajo garancijskih izjav, ki jih je predložil v -odobritev OLO. Razpravljal je tudi o izenačenju cene mleku, ki ga prodajajo Ljubljanske mlekarne tudi industrijskim in gostinskim obratom. Odkupnim podjetjem je dal soglasje za izdajo dovoljenja za nabiranje zdra- vilnih zelišč in gozdnih sadežev P® pogodbenih nabiralcih, obravnava' je problematiko izgradnje Javni!) skladišč, razpravljal o prepoved' prodaje nepasterizirariega mleka, 0 uvedbi prisilne uprave v trgovske!” podjetju '»Zito-Moka« in o raznih drugih zadevah, ki spadajo v pr'" stojnost Sveta. NALOGE SVETA V LETU 1958 Tudi v letu 1958 bo treba poseb-no skrb in pozornost posvetiti v p ra’ šanju preskrbe. Zato bo razpoložlji' va sredstva okrajnega in občinski” investicijskih skladov, kakor tud' gospodarskih organizacij predvse)” uporabiti za nadaljnje povečani6 trgovinskih kapacitet, t. j. za širje" nje mreže, sodobno opremo trgovin za nabavo prevoznih sredstev, za ureditev sodobnih tržnic oziron”1 prodajalen s kmetijskimi pridelki 'n za ureditev skladišč. V zvezi s te1’1 bo treba: 1. nadaljevati izgradnjo preskP bovalnih centrov v območju mestni!1 občin; 2. urediti in razširiti trgovinsk0 mrežo v skladu s perspektivni!” razvojem trgovine. Predvsem treba širiti trgovsko mrežo trgovin6 s kmetijskimi pridelki in s tel” ustvarjati pogoje za zdravo konkv renco. Trgovina na drobno bo moj rala nabavljati blago neposredno P61 j proizvajalcih in z izločitvijo posred' ni kov ustvariti pogoje za znižati)6 cen; ’ ' 3. za izboljšanje blagovnega pr®1 meta bodo morala proizvajalna pod' jetja' odpirati lastne prodajalne n” drobno; 4. kmetijske zadruge bodo moral6 izvesti reorganizacijo svojega posl”-vanja> z izločitvijo nekmetijskih d** javnosti; 5. formirati v Ljubljani trg n8 debelo; 6. za sodobnejšo in hitrejšo p°' strežbo poskrbeti za predhodno etn-baliranje blaga; 7. nadaljevati z izgradnjo ce”' tralnih skladišč in 8. utrditi potrošnike svete F uvesti družbeno upravljanje v vSJ področja trgovine. »/ OBČINA LJUBLJANA-CENTER 296. Na podlagi 1. točke 62. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ štev. 52/57), 29. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Ur. L- FLRJ štev. 11/55), na podlagi 60. in 62. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljub-ljana-Center z dne 5. novembra 1957 izdaja Občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Center po sklepu seje dbčin-skega zbora in zbora proizvajalcev z dne 18. junija 1958 ODLOČBO • i. Zaradi reorganizacije splošnoizobraževalnega šolstva v smislu nove šolske reforme se odpravijo z 31. avgustom 1958 naslednje sploš-no-izobraževalne šole na območju občine Ljubljana-Center: 1. Osnovna šola Ledina, Ljubljana, Komenskega ulica 19; 2. Osnovna šola Frana Levstika, Ljubljana, Levstikov trg 1; 3. Osnovna šola Vrtača, Ljubljana, Erjavčeva ulica 21; 4. Osnovna šola Toneta Tomšiča, Ljubljana, Saranovičevn ul. 7; 5. Osnovna šola Prule, Ljubljana, Prule; 6. Osnovna šala Center, Ljubljana, Šubičeva ulica 1; 7. Osnovna šola Vadnica, Ljubljana, Resljeva cesta 10. II. Na območju občine Ljubljana-Center se ustanovijo s 1. septembrom 1958 naslednje osnovne šole novega tipa: 1. osnovna šola »Ledina«, Ljubljana, Komenskega ulica 19, združena s sedanjo Vadnico kot »Hospi-tacijska osnovna šola«; 2. osnovna šola pri Klasični gimnaziji, Ljubljana, Prežihova ulica 8; 3. osnovna šola pri Poljanski gimnaziji, Ljubljana, Strosmayerjeva ulica 1; 4. osnovna šola Narodnega heroja Toneta Tomšiča, Ljubljana, Sarano-vičeva ulica 7; 5. osnovna šola v Šubičevi ulici 1, Ljubljana; C. osnovna šola »Vrtača«, Ljubljana, Erjavčeva cesta 21; 7. osnovna šola na Trgu revolucije 18, Ljubljana; 8. osnovna šola »Poizkusna osnovna šo- la« Frana Levstika, Ljubljana, L«v' stikov trg 1; 9. osnovna šola »Prul^ Ljubljana, Prule 13. Svet za šolstvo Občinskega ljuf, skega odbora Ljubljana-Center ** vrši reorganiz-acijo šol splošne^ izobraževanja v smislu te odločbe 1 nove šolske reforme. Ta odločba sc objavi v »GlasrL ku«, uradnem vestniku okraja Ljur ljana. Številka: 00/1-5402/1 Datum: 5/0-1958 Predsednik ObLO Ljubljana-Cen1**' dr. Stefan Šoba 1. r> Vsebino Poročilo o delu Sveta za trii*** lotu 1957. j 286 Odločbo o odpravi splošno lzObr®))) volnlh Sol ln o ustanovitvi OShOj' y šol novega tipu občine LjuUU” Center Zaključni računi gospodarskih 0 nlznclj /n leto 1057. J Ž b A A N Naključni račun stavb, podjetja »POLJANE«, Ljubljana, Ambrožev trg 1 Podjetje je bilo ustanovljeno od MLO Ljubljana z odločbo št. 824/49 z dne in. marca 1949. v letu 1957 je bilo povprečno zaposlenih 36 delavcev in uslužbencev. Realizacija je bila 39,674.122 din, dohodek pa 3,789.903 din. Aktiva SILANI A na dan 31. decembra 1957 PASIVA Za p. št. Naziv postavke Znesek v 000 din Z^p' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 2.807 1. Sklad osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.307 2. Investicijsko posojilo za 2- Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva in dru- 3. Razni skladi D.710 ga investicijska sredstva 2.040 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja investicij — B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Bunka - kredit za obrat- 4. Skupna obiatna sredstva - na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 4.044 3.390 8. Investicijsko posojilo za . obratna sredstva 9. Pasivne časovne rozme- C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva jitve C. Viri sredstev v obračunu ln diuga pasiva 6. Kupci ln druge terjatve 11.082 10. Dobavitelji ln druge 3.822 8. Druga aktiva 3.153 obveznosti 11. Druga pasiva 197 Skupaj: 19.988 Skupaj: 19.988 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Ludvik Jaki Matevž Janša Dušan Skubic Zaključni račun podjetja »TAPETNIŠTVO-DEKORACIJE«,Ljubljana, Trubarjeva 78 Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1949. Predmet poslovanja jn Izvrševanje vseli v tapetniško dekorativno stroko spadajočih del. Podjetje zaposluje skupno 11 delavcev. Plan proizvodnje je bil dosežen s 128 %. Aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din ?St^ Naziv postavke Znesek v 000-din A. Osnovna Ir Izločena sredstvo A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 248 1. Sklad osnovnih sredstev *■ Osnovna sredstva 248 2. Investicijsko posojilo za ;• Investicije v teku osnovna sredstva «• Izločena sredstva in dru- 370 S. Razni skladi 1.093 ga investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi vlil financiranja - InvesUt ij B. Obratno sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 2.051 nn sredstva 7 Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo' za 493 729 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- “ C. Sredstva v obračunu Jitve C. Viri sredstev v obračunu *• Kupci ln druge terjatve 405 in druga pasiva 10. Dobavitelji in druge 509 *• Druga aktiva obveznosti 11. Drugo pasiva ^ Skupaj: 3.074 Skupaj; 8.074 Računovodja: Predsednik UO: Diiektor: Ivanka Zupančič Janez Rozman Maks Razboršclt Zaključni račun gostišča »OPERNA KLET«, Ljubljana, Župančičeva 2 V tem letu smo izvršili velike adaptacije z investicijskim posojilom 5 milijonov dinarjev, ki Jih bomo vrnili v 6 letih s 3 'vi, obrestmi. Restavracija je bila zaprta skoraj 2 meseca ln pol, kar je občutil tudi letni promet ln z njim tudi zaposleno osebje. Po adaptaciji se je promet znatno dvignil. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA ^štf Naziv postavke Znesek v 000 din Za p , št. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri < snovnih in Izločena sredstva in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena siedstva ln druga investicijska sredstva 474 655 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za 474 372 financiranje Investicij 5. Drugi vin financiranja - investicij 655 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka — krčdit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 5.051 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 299 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- - C. Sredstva v obračunu jitve in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu 6. Kupci ln druge terjatve in dinga pasiva 692 10. Dobavitelji in druge 6. Druga aktiva 299 obveznosti 5.371 Skupaj: 11. Druga pasiva 7.171 Skupaj: 7.171 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: U. Bric , Rozika Lasan Milenko Lozlč Zaključni račun industr. podjetja »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlovška i Podjetje izdeluje otroške vozičke in kovinsko opremo. Proizvodni načrt Je bil dosežen s 192%. Povprečno je podjetje zaposlovalo 56 oseb. AKTIVA » BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA *štf Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih in Izločena sredstva In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 21.869 1. Osnovna sredstva 2, Investicije v teku 21.869 2. Invesiicbsko posojilo za 3. Izločena sredstva ln dru- 7.378 ga Investicijska sredstva 6.855 4. Dolgoročno posojilo za linaitcUanje investicij — 5. Drugi viri financiranja - Investicij — B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 15.888 na siedstva 1.771 7. Sklad obratnih sredstev 7.575 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 6.000 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jitve 435 ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 6. Kupci ln druge terjatve 2.306 10. Dobavitelji in druge 6. Druga aktiva 1.960 obveznosti 709 11. Druga pasiva 3.141 Skupaj: 48.878 Skupaj: 48.878 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: * ' Miha Omerza Albert Feldln Vinko Simonič pljučni račun obrtne zadruge »PARKETAR«, Ljubljana, Trubarjeva Al ljj?‘u8a Je bila ustanovljena v oktobru 1950. Zaposluje 23 delavcev ln uslužbencev. hjtn.1 dejavnost Je uslužnostnega značaja: bavl se z dobavo, polaganjem ln struže-1 vseh vrst parketa. Promet je znašal v letu 1957 67.768.452 din. Družbene dajatve so bile pravočasno poravnane. ^IVA B I I. A N C A na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke , A. Osnovna j 'u ».očena sredstva i. Pshovna sredstva 1. D,v®sUelje v teku ‘•Ocena sredstva ln dru-investlcljska sredstva **' 0hrama sredstva ubna obratna sredstva C, D f*a?'va v obračunu 6 0 drug,, aktiva Oruci druge terjatve aktiva Skupaj: Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 450 459 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstvu 436 3. Razni skladi 1.056 4. Dolgoročna posojilo za financiranj® investicij 9. Drugi viri financiranja Investicij — 1.033 B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva 1.080 1. Sklad obratnih sredstev 5.037 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva — 9. Pasivna časovne razmejitve — 7.756 C Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge 1.918 52 obveznosti 10.746 11. Druga pasiva Skupaj i 394 10.710 . novodja: Mart'n Perme Predsednik UO: Alojz Zadnik Direktor: Frane Vertačnik Zaključni račun kavarne in slaščlč. »TIVOLI«, Ljubljana, Cankarjeva 8 Podjetje je bilo ustanovljeno 17. januarja 1951, registrirano 6. junija 1955. V letu 1957 je z 21 delavci in uslužbenci napravilo za 34,000.009 din prometa ter plan prekoračilo za 11,1 %. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Za p. , $t. Naziv postavke Znesek v 000 din 'T Naziv postavke Znesek v ooe din A. Osnovna ln Izločena sredstva /t. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 4.005 1. Sklad osnovnih sredstev 4.005 1. Osnovna sredstva 2. Investicijsko posojilo za 2. Investicije v teku 610 osnovna sredstva S. Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 4.802 ga investicijska sredstva 2.032 4. Dolgoročno posojilo za financiranja investicij 5. Drugi viri financiranja Investicij 610 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 4.262 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 723 410 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Jitve C. Viri sredstev v obračunu 100 in druga pasiva 6. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva 158 10. Dobavitelji ln druge obveznosti en 11. Druga pasiva Skupaj: 11.267 Skupaj: 11.267 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: EglillJ Resman Julka Bročlč Ivan Travnik Zaključni račun pekarn »STARI VODMAT«, Ljubljana, Smarlinska 6 Podjetje pekarne -Stari Vodtnav- je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana, št. 1316/52 z dne 13. septembra 1932. Predmčt poslovanja je Izdelovanje, peka In prodaja kruha ln peciva ter vseh vrst slaščičarskih izdelkov. Podjetje ima zaposlenih 25 delavcev, 3 uslužbence In 4 vajence. V letu 1957 je doseglo podjetje 59.097.641 dinarjev realizacije, t j 17% nad postavljenim letnim planom. , AKTIVA BILANCA na dan 11. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 00(i din Naziv postavke Znesek v 00C din A. Osnovna A Vin osnovnih ln (/ločena sredstva m Izločenih sredstev t. Osnovna sredstva 2.216 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za 1.246 2 Investicije v teku osnovna sredstva 970 1. Izločena sredstva ln dru- 519 3. Razni skladi 2.227 g» investicijska sredstva ♦. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi viri financiranja Investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna »bralna sredstva 2.414 na sredstva 420 I Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za f>80 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sred »t v* . .»Oraču no litve — ln rimr.t aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci m druge teriatve 4.150 10. Dobavitelji in dnige 8. Druga aktiva obveznosti 3.656 11 Druga pasiva Skupaj: 9.299 Skupaj: 9.299 Računovodja Predsednik UO Direktor: Bernarda Mazi Jože Videnšek Kranr Hrovat Ztvključnl račun groš. podjetja »DROGERIJA«, Ljubljana, Mestni trg 1 Podjetje Ima tudi 9 poslovalnic v Ljubljani. Plan Je bil dosežen s llO.r.8 %. povprek je bilo zaposlenih 50 oseb. Promet na enega se Je povečal za 16,82%. Vse obvezo0* so bile poravnane, knjigovodstvo je bilo ažurno. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIV ^‘Jp’ Naziv postavke Znesek v C00 din iT Naziv postavke ZneseJ V 900 & A. Osnovna A. V Irt osnovnih In 1 zlote ia svčdstva m izločenih sredstev I. Osno/na sredstva 7.266 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za 6.385 881 2 investielie v teku 3. Izločena sredstva ln dru- 4.037 4.538 ga investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi vin financiranja - Investicij B Ol rama sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 50.908 1.10« 8. Skupna obratno sredstvi 48.121 na sredstvu 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivno Časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jltve ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu * ln druga pasiva 5. Kupci in druge terjatve 9.814 10. Doba vitel 11 ln druge 6. Druga aktiva 614 obveznosti s.#j tl Druga pariva 211 Skupaj: 69.3*2 Skupaj: mr_^y Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Uojmlr Pevc Ignac Starič Evgen Mtiller Zaključni račun podjetja »ZVEZDA«, izdelovanje modnih čevljev, Ljubljana, Vodnikova 12 Z Isto delovno silo kot v letu 1956 je podjetje v letu 1957 prekoračilo proizvodni plan po količini za 14,7%, po vrednosti pa za 46%. Ta uspeh je pripisati dejstvu, da se Je Izboljšal tehnološki proces proizvodnje ln dvignila storilnost dela, kljub temu, da mora kolektiv delati v zelo slabih delovnih prostorih. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1*57 PASIVA Naziv,postavke Znesek v 000 din 5g}P' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 24.400 186 in Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 24.100 1. Investicijsko posojilo za *. Izločena sredstva ln dru- 3.084 5.781 ga in vesti čilska sredstva 4. Dol g« j ročno posojilo za financiranje investicij S. Drugi viri financiranja 186 Investli 1] - B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev S. Banka - kredit za obrat- 1. Skupna ibra' ne sredstva 31.191 na sredstva 12.210 T. Sklad obratnih sredstev 6. Investicijsko posojilo za 14.807 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstvi, v obračunu jltve — ln lni:;a aktiva C. Vtrt sredstev v obračunu In druga pasiva 1. Kupci in druge terjatve 10.320 10. Dobavitelji In druge *. Druga aktiva 2.242 obveznosti 4 10.559 11 Druga pasiva 3.180 Skupaj: 71.423 Sku paj: 71.423 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: t Andrej Cvetko Zaključni račun zadružnega podjetja »LESNA GALANTERIJA«, Sodr*^ Podjetje Je Imelo v letu 1957 povprečno zaposlenih 63 oseb, od Lega 4 uslu/tk0 ln Je napravilo za 58,006.000 din realiziranega prometa. Od tega je brutto dofll1^ 26 , 953.000 din ln čistega dohodka 13,602.000 din. Izdelovali smo razne lesno gsl“L zo, »Dj.uuir um in lisičk« uouour« i.i.uim.uuu uut. izuciuvdii smo ifi/.re iceno rtjskd izdelke, katere smo vse*takoj oddali za izvoz v ZDA. Podjetje se Je v ni®jji maju vselilo v novo zgrajene moderne delavnice takoj zViSalo delovno silo za 58 Obratnega kredita je Imelo ca. 7,000.000 din. Proizvodni kakor tudi finančni preseglo za 0,8% ln Je doseglo zelo lep uspeh, kljub temu, da je moralo suiOv nabavljati po zelo visokih cenah. PA^ AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 Naziv postavke Znesek v 099 din 5g{P’ Naziv postavke ZncsJ! v 001)0 A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva 39.459 In izločenih sredstev i. Sklad ( snovnih sredstev 8.8* l. Osnovni sredstva 1. Investicijsko posojilo za 1. Investicije v teku ri:l* 8. Izločena sredstva ln dru- 11.01' ga Investicijska sredstva 3.953 4. Do* go roč no posojilo /u financiranje investicij 1. Drugi viri financiranja B. Ubral na sredstva investicij B. Viri obratnih sredstev 8.3*1 6. Banka - kredit za obrat- joj \.w 1. Skupna obratna sredstva 15.537 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo /a obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 1.1* C, Sredstva v obračunu litve Ul druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 1. Kupci in druge terjatve 6.477 10. Dobavitelji in druge T.t*J N 6. Druga aktiva 178 obveznosti 11 Drugo pasiva 65^ Skupaj: 65.595 Skupaj Računovodja: Ludvik Go4per*Jč Predsednik UO* Stane Petrič Direktor: Srečko Stupica Zaključni račun trgovskega podjetja »IZBIRA«, Ljubljana, VVolfova l-l. Podjetje Je Imelo konec leta zaposlenih 42 uslužbencev ln 7 vajencev, ki so opravili za 485, 770.124 din prometa. Sodelovanje med delavskim svetom, upravnim odborom ln sindikalno podružnico je potekalo v soglasju. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno AKTIVA BILANCA na dan SL decembra 1957 PASIVA ‘st!’ Naziv postavke Znesek v 000 din Z"0. Ik Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. viri osnovnih In Izločene sredstva In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva ' 19.058 t. Sklad osnovnih sredstev 1. Investicijsko posojilo ta 7.404 2. Investicije v teku 2.654 S. Izločena siedstva ln dru- 5.909 8.824 ga investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za flnanclrapje Investicij 5. Drugi vi M financiran jo ** InvestJcl H. Ol rama sredstva B Viri obratnih sredstev 8. Banka kredit za obrat- 4. Skupna ibratna sredstva 73.303 na sredstva 32.920 7. Sklad obratnih sredstev ti. Investicijsko posojilo /a 1.193 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- — C. Sredstva v obračunu jltve 797 ln druga aktiva C. Viri sredutev v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci in druge terjatve 3.117 10 Dobavitelji ln druge 8. Drugo aktiva ROV obveznosti 17.531 11 Druga pasiva 664 Skupaj 91.987 Skupaj: 91.987 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Vida I.enščak Vlado Novak Pavle Sede Zaključni račun trg. podjetja »MLINAR«, Ljubljana, Kolodvorska Podjetje oskrbuje mlinarstvo, tovarne testenin ln pekarne z vsemi tehnični"1*^ trebščlnaml, stroji Itd. Plan prometa je bil dosežen s 12.1% V podjetju je b*lo slenlh povprečno 7 ljudi. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 1 »Ort lir J r01 Akt i«4 ?9n Za p. St. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna •n izločena sredstva l. Osnovna sredstva I. investicije v teku 3. Izločena sredstva ln drugo Investicijska sredstva 5.309 3.87(1 U Obratna sredstva ♦. Skupna obratna sredstva 21.528 C. Sredstva v obračunu In d.uga aktiva 5. Kupci in druge terjatve 8. Druga aktiva 18.282 28 Skupaj: 51.217 Zap. At. Na/iv postavke 25527 v 0^ A. Vlil osnovnih lil Izločenlli sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 1. In vesti disko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo zn financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja investicij It Viri obratnih sredstev ti. Dank i - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev ti. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivna časovne razmejitve 2. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 0. Dobavitelji ln druge obveznosti 1 Druga pasiva Skupaj; Računovodja: Anica Korenčan Predsednik UO: Albin Koftuk h 1 t. i j T* A 1* t t «■! Direktor Andrej K*,w Zaključni račun »LJUDSKE KUHINJE«, restavr,, Ljubljana, Streliška IZ Podjetje se bavl z opravljanjem gostinskih storitev, pri čemer 1e poudarek v požrešni gostov s ceneno in izdatno hrano. Povprečno Število abonentov jo znašalo 1950 za kosila in 1000 za večerje dnevno; skupno Je bilo izdanih 084.986 kosil in 368.968 v*čcrij. Celotni promet je znašal 70,209.866 din. Zaposlenih je bilo povprečno 66 ljudi. Aktiva BILANCA na dan Sl. decembra 1967 PASIVA frop. 8t. Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 060 din A. Osnovna in izbočena sredstva A- Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 2.561 2.661 1. Sklad osnovnih sredstev J. Osnovna sredstva 2. Investicijsko posojilo za *• Investicije v teku osnovna sredstva Izločena sredstva in dru- 3. Razni skladi 3.319 ga Investicijska sredstva 2.077 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij - 5 Drugi viri financiranja investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- *• Skupna obratna siedstva 111 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za »37 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 1.713 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva jltve C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva J- Kupci tn druge terjatve 4« 10. Dobavitelji in druge 1.011 "• Druga aktiva 4. IGO obveznosti ill Druga pasiva Skupaj: 9 561 Skupaj: 9.311 Računovodja: Predsednik HO' Direktor: Angelu Komavll Alojzija Osojnik Antonija Bratkovič Zaključni račun stavb. In pohištvenega mizarstva »OB LJUBLJANICI«, Ljubljana, Poljanski nasip 40 Podjetje Je imelo v letu 1157 24,043.281 din prometa, planiralo pa ga Je 18,000.000 din. Plan je torej izpolnilo s 133,57 %. Delavski svet podjetja je zasedal po potrebi ln je bil vedno obveščen o vseh problemih, katere je tudi redno reševal. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zap. Znesek Zap. . . Znesek Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din A. Osnovna ' A. Viri osnovnih ln izločena sredstva ln izločenih sredstev 1. Osnovna siedstva 3.035 1. Sklad osnovnih sred tov 2. Investicijsko posolilo /a 3.035 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in dru- 1.093 2.168 ga investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi vili financiranja investicij — B. O trat na sredstva B. Vili obratnih sredstev C. Banka - kiedii z« obrit- 3.935 2.532 4. Skupna obratna sredstva 0.462 na s" 7. Sklad v. .ia sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 13 C. Sredstva v obračunu in d.*uga aktiva 9. Pasivne časovne »razme-- jltve C. Viri %redslev v obračunu 578 in druga pasiva 5. Kupci m druge terjatve 1.693 10. Dobavitelji in druge 6. Druga aktiva 7 obveznosti 36 11 Druga pasiva Skupaj: 12.295 Skupaj 12.295 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Lidij« Završnik Rudolf Zdešar Janko Brun Zaključni račun prkarnc »MIRJE«, Ljubljana, Gradišče 17 rpdjetje je bilo ustanovljeno l. novembra 1952. v letu 1957 je Izvršilo adaptacijo "Oltarnih naprav v Gradišču 17 za 3,5 milijona. Plan je izpolnilo s 118 % V podjetju Je zaposlenih 34 delavcev ln 4 vajenci. *kTlVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA 1(1 -V Zap. Zap. ...... Znesek Za- St. Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din §t Naziv postavke v ooo din A. Viri osnovnih A. Osnovna lu Izločena sredstva In izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 4.151 in Izločena siedstva J- Osnovno siedstva 7.811 2. Investicijsko posojilo za 1. Osnovno sredstva 571 J Investicije v teku osnovna sredstva 3-192 2. Investicije v teku *• Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 4.214 3. Izločena sredstva in dru- ša InvcMtcijskn sredstva 1.636 4. Dolgoročno posojilo za ga investicijska sredstva 1.479 financiranje investicij 5 Drugi viri financiranja investicij — B. Obratna sredstva tl. Vlil obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- t.000 1.433 B. i.brat na sredstva *• Skupna obratna sredstva 2.051 na sredstva 7. K klad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 4. Skupna obratna sredstva a 6.918 119 1.133 Sredstva v obračunu Jilve C Sredstva v obračunu in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in d uga aktiva J- Kupci ln druge terjatve In druga pasiva 4.197 10. Dobavitelji In druge 5. Kupci In dAige terjatve 1.470 Drugu aktiva 11 obveznosti 6. Druga aktiva n Druga pasiva ^ Skupaj: 15.592 Skupaj: 15.592 Skupaj: 10.471 Računovodja: Irma Smrke Predsednik UO' Tone Zavodnik Direktor-Franc Tomažin Zaključni račun podjetja »ODEJA«, industrija prešitih odej, Ljubljana. Komenskega 3 , V podjetju je zaposlenih povprečno 21 oseb. Kljub zastarelemu strojnemu parku je podjetje doseglo finančni plan s 106,49 96. Dosežen dohodek znaša 72,999.575 din. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zap. št. Naziv postavke A. \ In osnovnih In izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi viri financiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obratna sredstva T. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme-' jltve C. Viri sredstev v obračunu , ln druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: Znesek v ooo din 1.648 1.443 5.058 1.547 10.471 Računovodja: Draga Nadlžar Predsedplk UO: Mihaela Platnar Direktor: Angelca Zabukovec ^akljufni račun kanyiose.skcga podjetja »NARAVNI KAMEN«, Ljubljana, Ulica Moše 1’ijada 32 Vi,1;!1« posluje od 1. julija 1953. Bavl sc z. Izvajanjem vseh del lz kamnoseške " cuposlenlh Jv bilo povprečno 28 delavcev ln uslužbencev. Podjetje posluje — rentabilno. Vse obveznosti so bile v redu poravnane. !T*T)VA ''r'd. BILANCA na dan 3L decembra 1957 PASIVA Naziv postavke y ✓ ✓ ; tn A* Osnovna I 1 'ločena sredstva j sr,,dstva lylo?enaJ- v-t*ku . — siedstva in dni- mvestieliskn sredstva Sk °brni uPna na sredstva obratna sredstva ln<1I'IVH 1 obračunu t 1iug» aktiva I ?Urv.. , 1)fUsn druge terjatve aktiva Skupaj: Znesek v 000 din 13 035 4.031 10.059 1.234 64 29.323 ^“Povodja: V,p Oblak Zap. St. Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad esmSvnih sredstev 2. investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za linam ironje Investicij 4. Drugi viri financiranja investicij H. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji In druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: Predsednik UO: Ludvik Pohajač Direktor: Milan Pertot Zaključni račun soboslikarskega in pleskarskega podjetja »OPLESK«, Ljubljana, Čufarjeva 6 Delovni kolektiv ozirom« UO sla Imela zasedanja redno vsak mesec. Realizacija uslug Je 16 548.412 din. Obveznosti do družbene skupnosti In dobaviteljev so bile v cdlotl poravnane v letu 1957. AKTIVA BILANCA na lian 31. decembra 1957 PASIVA Znesek v 000 din Zap. Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena f redstva A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 13.935 i. Sklad osnovnih sredstev 548 1. Osnovna siedstva 548 2. Investicijsko posojilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstva 7.501 3. Izločena sredstva in dru- 3. Razni skladi 1.775 ga investicijska sredstva 524 4. Dolgoročno posojilo za - financiranje investicij 5. Drugi viti financiranja Investicij — B Ob atna sredstva n. Viri obratnih sredstev 0. Banka - kitdit za obrat- 3.155 3.f21 4. Skupna obratna sredstvo 1.689 na sredstvo 7. Sklud obratnih sredstev 540 1.074 8. Investiclisko posojilo za — obratno sredstva 8. Pasivne časovne razme- 21 O Sredstva v obračunu - Jltve 6 ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 1.666 10. Dobavittljl ln druge 086 6. Druga aktiva obveznosti 482 104 11. Druga pasiva 29.323 Skupaj: 4.427 Skupaj- 4.427 Računovodja: Rado Pajnič Predsednik UO: Slane Anžur Direktor: Milan Hvastja Zaključni račun podjetja “KARTON«, grafična in predelovalna industrija, Ljubljana, VVolfova 12 Podletje Je v letu 1057 poslovalo z zadovoljivim uspehom. Planiran brutto produkt jo znašal 180,648 din, dosežen pa Je bil z 218,756 din in je bil presežen za 21,09%. Glavna' proizvodnja podjetja so zvezki, razen tega pa izdeluje tudi razne kartonažno Izdelke. Zaposlenih je bilo povprečno 72 ljudi. Storilnost se je dvignila za 11,5%. Problem podjetja je zastarel strojni park. Podjetie je v letu ir.7 nemoteno poravnalo obveznosti nasproti dobaviteljem ln proračunu. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 'in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 15.233 15.255 2. Investicijsko posojilo za 2. InvcHticijsko posojilo za G.055 osnovna sredstva 3. Izločena sredstva in dru- 34 306 ga Investicijska sredstva 12.417 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Druri viri financiranja Investicij 6.055 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 39.031 na sredstva 5.971 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 21.791 • obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu J it ve 24 in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 16.531 10. Dobavitelji in druge G. Druga aktiva 207 obveznosti 3.523 11. Druga pasiva 2.571 Skupaj: 89.496 Skupaj: 89 496 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: Prsne Hlvbš Vinko Snoj Anton Baggla Zaključni račun podj. »KEMOPROIZVODI«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 Podjetje je Imelo v letu 1957 11.654.666 din prometa ln je plan, ki je znašal 0,000.000 din, ■ preseglo za 29,4%. Podjetje zaposluje 13 delaveev ln uslužbencev. Delavski svet, ki ga sestavljajo vsi člani kolektiva, Je zasedal po potrebi in Je sproti reševal vse probleme. AKTIVA \ BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 900 din A. Osnovna ln 1/ločena sredstva 1. Osnovna sredstva 191 2. Investicije v teku 8. Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva 381 B. Dinama sredstva 4. Skupna obratna sredstva 2.4^4 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 427 6. Druga aktiva Skuoaj: 3.473 Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih In izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 191 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstvu 3. Razni skladi 782 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja Investicij — B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva 1.050 7. Sklad obratnih sredstev LOGO 8. Investicijsko posojilo za obratna siedstva 9. Pasivne časovne razme- 390 Jltve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji tn druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj. 3.473 Računovodia: Predsednik UO: Direktor: Lidija Završnik Tončka Kolenc Saša Jurkovič Zaključni račun podjetja »KONIM«, inoz, industr. zastopstva, Ljubija"5 Podjetje je bilo osnovano v letu 1954. Plan realizacije je bil dosežen s 121 %, 01 vezhosti do družbe so bile v redu in pravočasno poravnane. Knjigovodstvo ll' ažurno. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASI Naziv postavko Znesek v 000-din Naziv postavke Znesek v 000 dln A. Osnovna A. Viri osnovnih * in Izločena sredstva In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 1.555 1.492 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za 951 r.00 2.578 financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja investicij 101 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - ki odit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 1 494 na sredstva 3.451 7 Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za ll obratna sredstva 0. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve — in druga aktiva C. Vlil sredstev v obračunu 8. Kupci ln druge terjatve 2.612 ln druga pasiva 10. Dobavitelji in druge 6. Druga aktiva 5.536 obveznosti — 11 Druga pasiva 5.08$ Skupaj: 12.089 Skupaj: 12.68» Računovodja: Predsednik UO: , Direktor: Nuša Rosina Lovro Potočnik Stane Cunder Zaključni račun steklarskega podjetja »Kristal«, Ljubljana, Titova M' Podjetje so bavl z zasteklevanjem stavb, graviranjem, matiranjem stekla ln ttd*!! vanjem ogledal. Ima dve delavnici: steklarsko v Nazorjevi ul. ll ln brusllnlco n Titovi c. 20 c. V letu 1957 Je bilo povprečno zaposlenih 50 oseb. PASlV^ 1 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1937 Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In tiiuga aktiva 5. Kupci tn druge terjatve 6. Druga aktiva Skupaj: Znesek v 000 din 2.10(1 1.198 12.975 4.733 211 21.223 Zap. št. Naz.lv postavke Znesek v 000 dl" A. Viri osnovnih „ In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi vin financiranja investicij B. viri obratnih sredstev ti Banka - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji ln drugo obveznosti U Druga pasiva Slau paj: 2.106 1.313 6.090 4.49» 1.041 1 991 3.180 21.221 Računovodja: Olga Aberšck Predsednik UO: Otmar B-iggla Direktor: Franc Trampuž Zaključni račun podjetja »KLJUČAVNIČARSTVO«, Ljubljana, Ulica Moše Pijada 18 Poslovanje podjetja Je bilo zadovoljivo. Povprečno je bilo zaposlenih 30 oseb. Vse obveznosti so bile pravočasno poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 008 din ^j1. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. V'ri osnovnih In Izločena sredstva In Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 5.981 1. Osnovna sredstva 5.981 2. Investicijsko posojilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 2.363 3. Ra/.nl skladi 8.318 ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij S. Drugi viri financiranja — investicij — B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstvo 5.G23 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.600 1.392 obratnt sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jltve — in Uniga aktiva C. Viri sredstev v obračunu • In druga pasiva 6. Kupci ln druge terjatve 4.351 10. Dobavitelji in druge C. Druga aktiva 310 obve/nosit 724 11. Druga pasiva 313 Skupaj: 18.028 Skupaj: 18.628 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Marta Finec Ladislav Vrbinc Milan Plantan Zaključni račufi kemične čistilnice »LABOD«, Ljubljana, Poljanski nasW Zaposlenih Je bilo povprečno 54 oseb. Realizacija Je znašala 40,902.000 din ali nad predvideno. Preskrba z materialom Je bila zadovoljiva. Vse obveznosti so 1,1 AKTIVA poravnane v redu. BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASlv* 'št!> Naziv postavko Znesek v 000 din Naziv postavke 1 Zne"" | v 000 9 A. Osnovna | A. Viri osnovnih ln Izločen,t sredstva ln Izločenih sredstev 35.372 9.643 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln dru- 35.377 6.806 1. Sklad osnovnih sredstev 2. investicijsko posojilo zu osnovna sredstva ga investicijska sredstva 5.523 4. Dolgoročik) phsojllo za financiranje Investicij 8. Drugi vid financiranja investicij 5.523 U. Obratna sredstva B. Vlil obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 10.083 na sredstva 2.44» 5.3»4 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivno časovne razme- 57» C. Sredstva v obračunu jltve In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 5. Kupci In druge terjatve 1.520 10. Dobavitelji ln drugo 371 0. Druga aktiva 178 obveznosti Skupaj: 59.489 11. Druga pasiva- Skupaj: 5» 4»4 8 i 'e N Računovodja: Pavla Okorn Predsednik UO: Marija Mekine Direktor: O!mar Kumelj