46 Razne vesti. Razne vesti. v Ljubljani, meseca januarja 1928. Osebne vesti. Imenovani so: dr. Anton R o g i n a za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dr. Fran Lozar za svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Radovljici, za sodba svetnika dr. Vladi« mir Travner v Mariboru in Vinko Strasser v Ljubljani. Za pravnega pripravnika' je postavljen Mihael B e 1 j a n. — Premeščeni so politično* upravni uradniki: dr. Josip Hubad v Celje, dr. Leon Brunčko v Ljus tomer, dr. Fran Hrašovec in Rafael M a h n i č k velikemu županu v Mariboru, Ljudtevit Klobčič v Litijo, Oton Kette in dr. Amon Šraj k velikemu županu v Ljubljani, Anton Svetina v Šmarje pri Jelšah, dr. Janko Vidic v Ljubljano, dr. Vladimir F on v Kamnik. — Pri uprav« nem sodišču v CelJTJ je postavljen za pisarja Alojzij F i n ž g a r. — Finančni tajnik Anton Leskovec je postavljen za šefa pri davčnem okrajnem oblastvu v Radovljici. — Odvetniško pisarno v Ljubljani je otvorU dt. Stanko L a p a j n e, preselil se je odvetnik dr. Franjo Maca» rol v Konjice. —¦ Umrli so: finančni svetnik dr. Robert Kermavner, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik, sodni svetnik dr. Fran M o h o r i č in odvetnik dr. Ferdb Pernat. Kronika društva »Pravnika«. Koncem lanskega leta so se pojavili glasovi, da čl. 44. predloga finančnega zakona za leto 1928/29 resno ograža obstoj ljubljanskega vseučilišča. Protestom zoper okrnitev našega naj« višjega znanst\'enega zavoda se je pridružiloi tudi naše društvo z nastopno resolucijo: Društvo »Pravnik« v Ljubljani, ki je že v 40. letu svojega obstanka, ugotavlja, da mu je bila v pretekli dobi prva med nalogami, rfa je z znanstvenim in organizacijsko smotrenim delom pripravljalo ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Smatramo zato napad na to priborjeno institucijo kakor napad na naše lastno delo. V kratki dobi obstoja je pokazala univerza v Ljubljani toliko življenske moči, da uspešno tekmuje z drugimi enakimi zavodi kakor v znanstvu, tako tudi v izobraževanju mladih moči naroda. Postala je zato integralen del slo« venske narodne kulture in svetilnik narodliega življenja in bi zato že poizkus okmitve tega zavoda pomenil ogrožanje teh dVeh najvišjih dobrin. Okrnitev ljubljanske univerze bi pa tudi pomenjala nezasluženo omalovaževanje slovenskega naroda, ki bi ga ziadeloi tako ponižanja tembolj kruto, ker bi mu slabilo kot čuvarju severozapadtaih mej države lastno tvorno silo in prepotrebno obrambo. D'ruštvo »Pravnik« dviga zato enegioen potest zoper vsako okrnitev vseučilišča v Ljubljani, še posebej pa zoper način, kako naj se redukcija iwede, ker smatra, da ta način ni " soglasju z načeli pravne države, ki nam je zasigurana po vidovdan« «ki ustavi. V Ljubljani, 10. decembra 1927. — V mesecu dbcembru 1927 je priredilo društvo dvoje predavanj. Dne 7. decemibra je predaval gd. univ. prof. dr. Metod Dolenc o premetu: »Kazenskopravna presoja umetne sterilizacije«. Predavanje je natisnjeno v današnji številki. — Dne Razne vesti. "^^^^^ ^-j 12. decembra je referiral gd. narodni poslanec in minister n. r. dr. Albert K r a m e r »O načrtu zakona o sodnikih«. Opisal je, kako se obravnava načrt v sekciji zakonodajnega odbora, kakšno mišljenje vlada o tem-načrtu v sekciji in kolikšne težave (skora nepremagljive) se stavljajo, da bi se ustvaril vsaj sprejemljiv, nikakor pa ne idealen zakon o sods nikih. Dr. Anton Rogina. Z ukazom od 31. decembra 1927 se je zasedlo mesto predsednika višjega dež-elnega sodišča v Ljubljani, izpraznjeno po smrti dr. Babnika, in je bil za predsedbika imenovan dosedanji podpred« sednik dr. Anton Rog i na. Novi prcdsedbik se je porodil 17. marca 1862 v Podgorju pri Slovenj Gradfcu. Po končanih pravniških študijah se je posvetil sodniškemu stanu, napravil sodbiški izpit 1892 in bil 6. novembra 1893 imenovan za sodnega pristava na Vrhniki. Služboval je kot S0'dnik še v Velikih Laščah, Novem mestu. Kranjski gori, kot državni pravdnik v Ljubljani in Novem mestu, postal tamkaj višji sodbi svetnik in bil v tej lastnosti 10. oktobra 1916 poklican k višjemu deželnemu sodišču v Gradcu. Vsestranska iziobrazba, temeljitost in nepristranost so dajale pečat njegovemu strokovnemu delu. Tem lastnostim^ sta se pridružili še človekoljubnost in dobrohotnost, ki sta napravili dr. Rogino pač priljub« Ijenega med stanovskimi tovariši in ljudstvom, med katerim' je služboval. Bil je tudi delaven član društva »Pravnika«, predaval parkrat na društves nih sestankih, bil odbornik društva v letih 1904 d^ 1908, leta 1907 pa podpredsednik. Po prevratu (27. novembra 1918) je postal podpredsednik novo ustanovljenega višjega deželnega sodišča v Ljubljani in na tem mestu v prvih povojnih letih odlično sodeloval pri reorganizaciji pravo« sodstva v Sloveniji. Zato je bil sedaj po vsej pravici poklican na naše najvišje sodniško mesto. Dr. Fran Mohorič -f-. Dne 16. januarja t. 1. je umri po kratki bolezni dr. Fran Mohorič, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. Pokojnik je služboval, ko je bil 29. septembra 1897 imenovan za sodnega pristava, v Idriji, Gornjem Gradu, Ormožu in od leta 1907 naprej v Ljubljani. Mar« Ijiv, kakor je bil, je pričel pokojni dr. Mohorič vsestransko razglabljati pravno pobleme, ki mu jih je nudila praksa, in se leta 1899 prvič oglasil v »Slovenskem Pravniku« z razpravo iz izvršilnega prava ped naslovom »Mala vprašanja«. Odslej je priobčeval redno izsledke svojega teoretič--lega študija in dela in napisal ncbroj člankov in razprav, v prvi vrsti za >Slovenski Pravnik« in »Mjesečnik«, pa tudi za druge liste, celo nemške. Zelo pogosto je nastopal na različnih sestankih kot predavatelj. Dasr m si oro pravne grane, iz katere ne bi bil po-jašnjevai vsaj eno pravno vprašanje, zanimalo ga je v prvi vrsti civilno procesno in izvršilno pravo. S to pravno mater; o se je največ pečal in ji poo-večal največjo pažnjo, s procesualnimi in izvršilnimi vprašanji se bavi večinia- njegovih razprav in 6. februarja 1919 se je na juridičur fakulteti v Zagrebu habilitiral za civilno procesno in izvršilno pravo. Poleg sodniškega dela je obavljal oblastila f i n a n č= nega zakona od 1. aprila 1927 (čl. 180), resnično kot zakon, dasi nima z b u d g e t om^ ničesar opraviti, eventualno za katero dobo da velja. O teh vprašanjih je izrekel svoje mnenje Sisto jasno in sedaj« š-njo zakonodajno p-rakso obsodil — II. pravniški kongres v Ljubljani 1. 1926 (gl. Spcmcnico'. str.176—207). Citirana uredba je smela normirati zgolj zdravstveno stran pri zatiranju nalezljivih bolezni in našteva v svojem čl. 84 samo zakone in uredbe, ki se tičejoi zdravstva; kazenski zakon pa ni citiran nobedfen. Nasprotno, norma čl. 71 navedene uredbe se glasi izrecno; »Kdor se zdravi zaradi spolne bolezni in s tem okuži dru« gegii, se kaznuje po odredbah kazenskega zakona.« Torej so* kazenski zakoniki naše države izrecno pTiznani za še dalje veljavne — vsaj v naznačenem obsegu čl. 71. Ce gre § 393 kaz. zak. še dalje in kaznuje okuženje tudi, ne da bi se storilec radi spolne bolezni lečii, po vseh pravilih logike samo zaradi tega ne more biti razveljavljen. Kar velja za okuženje, ko se nekdo leči, velja tudi za okuženje, če se ne leči Če bi na to ne pristali, bi morali sklepati, da so razveljavljene tudi določbe glede doloznih 'Oikuženj v »sovražnem namenu«, prizadfeti težko telesno poškodbo. Zad'nji stavek § 84 cit. uredbt, ki je povzročil dVome, ker se glasi, da s;; razveljavljeni »tudi vsi predpisi in vse odredbe, ki na-sprotujejo tej uredbi«, je očividho slabo red^giran. Tisti stavek se more tikati edino le predipisov in uredlb, ki se pečajo ex professo z ohra» n i t v i j o zdVavja, ne pa s kazenskimi predlpisi, ki so v zvezi s pravno dobrino zdravja. Saj ustanavlja uredba sama le politično kaznive dejanske stane in ni hotela niti smela omiliti predpise glede sodno' kaznivih dejanskih stanov. Dr. M. D. Natfečaf. Na pravničkom fakultetu u Zagrebu raspisan je niatječaj na upražnjenu katedru »Upravne nauke i upravnog prava« s rokom do 15. februara 1928. Kandidati se imadu uz prilog radova, dokumenata t opi«a života izjaviti, da li se natječu za položaj redovnog ili vanrednog univerzitetskog profesora ili docenta.