Celje - skladišče
D-Per
159/1982
■	mmm
informatur
>renje
)renje
c„S5„>renje
yorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 4 — Leto XVII. Titovo Velenje, 28. 1. 1982
Zaključni računi 1981
Čeprav moramo kot dobri gospodarji spremljati proizvodnjo in rezultate gospodarjenja sproti, vsak mesec in ob tromesečjih, vendarle posvečamo največjo pozornost prav rezultatom ob zaključku poslovnega leta. Pred nami so torej obravnave zaključnih računov za leto 1981. Poglavitni namen naj bi bil v tem, da bi se vsi delavci kar najbolj podrobno seznanili ne samo z rezultati poslovanja, temveč tudi s tem, kako bomo ustvarjeni dohodek razdelili, kako bomo pokrili izgube, s katerimi se bomo morali tudi tokrat soočiti. Seveda pa naj naše ob-
ravnave nakažejo tudi smeri nadaljnjega razvoja in začrtajo rešitve iz zagat.
Leto 1981 je bilo težavno, vendar tudi uspešno. To smo zapisali že nekajkrat. Izvoz izdelkov bele tehnike je dosegel letos rekordno višino 3,5 milijona din (350 starih milijard). Če se ne bi preusmerili v izvoz gotovih izdelkov že pred leti, bi nam danes bilo še težje in proizvodnjo bi morali preusmeriti že marsikje drugod. Kljub večjim ali manjšim zastojem v proizvodnji smo v minulem letu dosegli takšne izvozne rezultate, ki bodo omogočili nadaljnjo proizvodnjo, čeprav brez omejitev, zastojev in drugih težav ne bo šlo!
Prav zaradi tega, da bomo skupno spoznali pogoje dela in naše nadaljnje možnosti, se bomo morali spoprijeti tudi z iskanjem rešitev in ugotoviti položaj sleherne temeljne organizacije in delovne skupnosti. Tudi o tem smo že govorili. Vendar bo treba prav sedaj, ko se bomo srečevali tudi s številkami, njihovim pomenom in posledicami, začrtati določene ukrepe, postaviti jasne cilje in poti do njih. Zveza sindikatov ima pri obravnavi zaključnih računov odgovorno nalogo in je tudi nosilka te aktivnosti. V dveh, treh letih smo ob obravnavah pridobili marsikatere izkušnje. Seveda pa je treba še najbolj okrepiti tiste aktivnosti, ki bi naj vodile k izboljšanju materialnega in socialnega položaja delavcev in utrjevala njihov samoupravni položaj. Vodstva osnovnih organizacij sindikata bodo morale odgovorno pristopiti k organizaciji razprave o zaključnih računih, hkrati pa so tudi poslovodni organi v organizacijah združenega dela dolžni, da pripravijo poročila o poslovanju in gospodarjenju v letu 1981. Informacije naj bi bile pripravljene tako, da bodo delavcem razumljive in da jim bo omogočeno odločanje o delitvi ustvarjenega dohodka po zaključnem računu. Na osnovi teh poročil bodo razprave po sindikalnih skupinah prav gotovo potekale v pravo smer. Predsedstvo Občinskega sveta zveze sindikatov Velenje je sprejelo tudi rokovnik poteka obravnav, po katerem naj bi poslovodni organi podali poročila do 8. februarja, do 15. februarja naj poteka razprava v sindikalnih skupinah, do 20. februarja o tem razpravljajo delavski sveti. Do 28. februarja pa morajo biti končani zbori delavcev, na katerih sprejemajo delitev ustvarjenega dohodka po zaključnem računu in sprejmejo ukrepe za realizacijo planov za tekoče leto.
Misel in delo Edvarda Kardelja
Pred 72 leti se je rodil eden največji sinov slovenskega naroda Edvard Kardelj. Iz njegove razprave ,,Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" smo izbrali odlomek iz poglavja „Vsebina in narava svoboščin in pravic v naši socialistični samoupravni družbi ", ki govori o pomenu delegatskega sistema.
Pravico do samoupravljanja in pravico dela z družbenimi sredstvi uresničujejo delavci v združenem delu z vrsto konkretnih pravic, obveznosti in odgovornosti, posebno kar zadeva uporabo, upravljanje in razpolaganje z družbenimi sredstvi in dohodkom, kakor so pravica in dolžnost delavcev, da samoupravno organizirajo združeno delo, se pravi, da pod pogoji, določenimi z zakonom, organizirajo temeljno organizacijo združenega dela, da odločajo o združevanju v delovno in sestavljeno organizacijo združenega dela in v druge oblike združevanja, pravica, da izločijo temeljno organizacijo iz sestave delovne organizacije in druge pravice.
Vse te pravice, obveznosti in odgovornosti sestavljajo kompleks konkretnih in neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev, določajo položaj in vlogo delavca kot dejanskega subjekta v združenem delu kakor tudi njegov položaj v družbi nasploh. Ves ta kompleks pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev neposredno izhaja iz pravice do samoupravljanja oziroma iz pravice dela z družbenimi sredstvi. Opozoril bi samo na nekatere oblike in način uresničevanja teh pravic, kar prav tako bistveno prispeva k takšnemu samoupravnemu in družbenemu položaju ter vlogi delavcev, kajti pravice same po sebi, pa naj bodo še tako lepo formulirane, bistveno ne spremenijo položaja človeka v družbenih odnosih, če se ne uresničujejo v^ praksi in če niso zagotovljena sredstva, poti in način njihovega uresničevanja.
Na primer v temeljni organizaciji združenega dela nihče razen delavcev ne more odločati o njihovem de-
lu in o rezultatih njihovega dela, se pravi o dohodku. Pravica delavca, da odloča o dohodku temeljne organizacije združenega dela — ki je omejena samo z enako pravico drugih delavcev v združenem delu — je ena izmed temeljnih oblik uresničevanja pravice do samoupravljanja oziroma pravice dela z družbenimi sredstvi.
Toda povezovanje družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu z njegovim podružbljenim minulim delom, presega ostanke odnosa kapitala in mentaliteto mezdnega delavca, hkrati pa delavce materialno motivira, da gospodarno upravljajo in razpolagajo z družbenim kapitalom oziroma da uspešno gospodarijo s celotnim procesom družbene reprodukcije. Šele ko delavec najneposredneje upravlja in razpolaga z minulim delom oziroma z družbenim kapitalom kakor tudi z rezultati njegovega dohodkovnega reproduciranja, dejansko nehava biti mezdni delavec. Z ustavnim in zakonskim jamstvom pravic delavcev na podlagi njihovega podružbljenega minulega dela naša družba še razširja dimenzije dejanske svobode delavcev in delovnih ljudi v materialnih odnosih družbe,
Ali pa o vprašanjih, kakor so združevanje delavcev v temeljno, delovno in sestavljeno organizacijo, ali združevanje v poslovno skupnost, dalje o statutih teh organizacij, o temeljih plana temeljne organizacije, o osnovah in merilih delitve sredstev za osebno in skupno porabo delavcev kakor tudi o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim sporazumom in statutom temeljne organizacije — odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela z referendumom. Zakon o združenem delu določa tudi druge oblike osebnega izrekanja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, kot so zbori delavcev, podpisovanje oziroma dajanja posebnih izjav v pismeni obliki in druge oblike osebnega izrekanja. Seveda delavci ne uresničujejo svojih interesov samo v temeljni organizaciji kot temeljni obliki združenega dela, ampak tudi v vseh drugih oblikah samoupravno organiziranega združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh družbenopolitičnih skupnostih. O teh svojih interesih delovni ljudje — samoupravljalci odločajo prek delegacije in delegatov in ne z osebnim izrekanjem. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupno, enakopravno in
medsebojno odgovorno določajo stališča o delu delegatov in jim dajejo smernice glede njihovega izrekanja o vprašanjih, o katerih sprejema odločitve delavski svet temeljne, delovne ali sestavljene organizacije združenega dela.
Delegat v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela mora o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet, pojasniti stališča delavcev, ki so ga izvolili, uskladiti stališča z drugimi delegati, obveščati delavce, ki so ga izvolili, o svojem delu v delavskem svetu in o delu delavskega sveta itd. Delegat v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela je neposredno odgovoren delavcem te temeljne organizacije in mora delati po smernicah delavcev, ki so ga izvolili.
Odločanje prek delegatov v delavskem svetu delovne ali sestavljene organizacije združenega dela kot tudi v drugih oblikah združevanja dela je prav tako ne le pod neposrednim vplivom in kontrolo delavcev temeljnih organizacij, ampak neposredno odvisno od stališča, ki so ga o posameznih vprašanjih zavzeli delavci oziroma delavski svet temeljne organizacije. Ko na primer delavski svet delovne ali sestavljene organizacije združenega dela odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na materialne obveznosti temeljnih organizacij, se mora delegat temeljne organizacije izreči in glasovati v skladu s stališčem, ki so ga sprejeli delavci temeljne organizacije, v kateri je bil izvoljen za delegata.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v organih upravljanja v drugih oblikah združenega dela (v poslovnih skupnostih, bankah, zavarovalnih skupnostih itd.) in odnos delegatov do delavcev v organizaciji združenega dela, ki jih je izvolila, so enake kakor pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v delavskem svetu delovne ali sestavljene organizacije do delavcev temeljne organizacije.Ne glede na to, za katero obliko združenega dela gre, odločitve potemtakem vedno sprejemajo ali z osebnim izrekanjem delavcev ali v organih samoupravljanja, sestavljenih iz delegatov, ki so jih neposredno izvolili delavci, in pooblaščenih, da odločajo na podlagi stališč in v okviru smernic, ki so jih določili delavci.
V izvirne nove pravice, ki izhajajo iz socialističnega samoupravljanja, sodijo tudi pravice delovnih ljudi in občanov v delegatskem sistemu, ki
seveda izhaja iz samoupravno organiziranega združenega dela in se razvija v celovit sistem samoupravnega in družbenega odločanja v vseh oblikah samoupravne organiziranosti in povezovanja delovnih ljudi in občanov, kakor tudi na vseh ravneh družbenopolitičnih skupnosti, se pravi tudi na tistih področjih njihovih interesov, na katerih je doslej imela odločilno vlogo država.
Delegatski sistem zagotavlja neposredno povezavo delovnega človeka in občana z odločanjem v vodstvenih telesih širših samoupravnih skupnosti kot tudi v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Prek svoje delegacije in delegatov v skupščini lahko delovni človek sodeluje v pripravah in sprejemanju odločitev, ki zadevajo njegov neposredni in dolgoročni interes. Prav pravice v delegatskem sistemu mu omogočajo, da neposredno sodeluje pri urejanju odnosov na področju, ki je bilo do zdaj v vseh političnih sistemih od njega odtujena sila, se pravi na področju politike in oblasti. Takšen položaj delovnega človeka v političnem sistemu omogoča dominantna pozicija združenega dela in popolna afirmacija vladajoče vloge delavskega razreda v družbi. Z odločanjem v skupščini, posebno prek delegatov v zboru združenega dela, odloča delavec tudi o tistem delu do-
hodka, ki se izloča za skupno in splošno porabo, s čimer je zaokroženo njegovo obvladovanje celotnega dohodka.
To gospodarjenje delavca z vsemi oblikami rezultatov njegovega dela zagotavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti. Kajti izraz pravice do samoupravljanja in pravice dela z družbenimi sredstvi je tudi pravica delavcev iz materialne proizvodnje, da svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in v drugih družbenih dejavnostih kot delih enotnega procesa družbenega dela zagotavljajo in uresničujejo s svobodno menjavo dela in z združevanjem svojega dela z delom delavcev v organizacijah združenega dela v teh dejavnostih. Delovni ljudje iz materialne proizvodnje imajo pravico in dolžnost, da z delovnimi ljudmi iz družbenih dejavnosti v samoupravnih interesnih skupnostih skupno, neposredno, enakopravno in medsebojno odgovorno urejajo odnose na teh področjih in tako solidarno in sporazumno uresničujejo skupne interese in zadovoljujejo svoje potrebe.
Vse odnose, pravice, dolžnosti in medsebojne odgovornosti delovnih ljudi in njihovih organizacij združenega dela, ki so članice samoupravne interesne skupnosti, urejajo de-
lovni ljudje sami s samoupravnim sporazumevanjem in enakopravnim odločanjem v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, sestavljenih iz delegatov uporabnikov storitev in delegatov izvajalcev storitev, s tem da do dejavnosti posebnega družbenega pomena ohranja določene pravice država.
V	samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje-uporabniki storitev in delovni ljudje-izvajalci storitev dogovarjajo enakopravno, se pravi po načelu paritete, brez medsebojnega preglasovanja, o skupnem planu razvoja določene družbene dejavnosti, v skladu s potrebami združenega dela in družbe v celoti in v skladu z materialnimi možnostmi.
V	okviru takšnega plana se dogovarjajo tako o obsegu sredstev kakor tudi o načinu njihovega prelivanja iz dohodka materialne proizvodnje v dohodek določene družbene dejavnosti. V tem smislu pomenijo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti predvsem sistem in kraj samostojnega in enakopravnega stalnega dogovarjanja delovnih ljudi in ne parlament, ki sprejema sklepe z večino glasov. Samo izjemoma, samo o nekaterih vprašanjih sprejemajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sklepe tudi z večino glasov ali pa odločitev sprejme pristojni državni organ.
O ENERGIJI IN TOPLOTNIH ČRPALKAH
SPOZNANJA O OMEJENIH VIRIH ENERGIJE
Energija je gibalo vsega civiliziranega življenja. Ob njenem pomanjkanju bi stagniral razvoj človeštva. Vsi načrtovalci energije, desetletja nazaj, so se temeljito zmotili. Nihče ni pričakoval takšnega povečanja porabe energije, oziroma nihče ni pravočasno ukrepal. Z žalostno resnico, da zaloge klasičnih goriv niso neizčrpne, se je človeštvo prav soočilo šele v času prve energetske krize leta 1973. Dejstvo in ugotovitev, da so zaloge fosilnih goriv omenjene, je spodbudilo potrebo po varčevalnih ukrepih in močna prizadevanja strokovnjakov pri iskanju novih virov energije.
Ocene o svetovni zalogi fosilnih goriv, iz katerih dobivamo danes več kot 95 % energije, si nasprotujejo. Eni jih ocenjujejo na nekaj desetletij, drugi pa celo na eno do dve stoletji. To je odvisno predvsem od razširitve elektrarn in od uvajanja hitrooplodnih reaktorjev. Energije iz drugih svetov ne bo. Potekala bo edinole na relaciji Sonce — Zemlja. Sončna, fosilna, jedrska, gravitacijska in geotermalna so njene oblike. Realnih in danes perspektivnih možnosti za njeno brezskrbno rabo je ob tem le malo. Zato je nujno potrebno izkoristiti še tako malenkostno ponujeno možnost za varčevanje obstoječe ali pridobivanje nove energije.
Sončna energija in energija okolja imata pri tem vsekakor svoj delež. V nekaterih ozirih imata pred ostalimi viri energije celo določene prednosti. Sta neizčrpni, ne onesnažujeta okolja in razdeljeni sta po vsej zemeljski obli. To je tudi vzrok, da sta v zaostreni energetski situaciji postali nenadoma zelo zanimivi. Čeprav je njihova uporabnost omejena, se jima po svetu posveča vedno večja pozornost. Do podobnih spoznanj je prišlo tudi v sozdu Gorenje. Zaradi tega je bila pred časom izdelana tržno — tehnična raziskava o smotrnosti uvedbe naprav za izkoriščanje sončne energije in energije okolja v programu sozda Gorenje. Tokrat nekaj besed o napravah za izkoriščanje energije okolja: to so takoimenovane TOPLOTNE ČRPALKE. Pridobivanje grelne toplote z zgorevanjem (kurjenjem) je v bistvu zelo preprost postopek. Tudi sama naprava, to je kotel ali peč, je enostaven in poceni proizvod, vendar zelo potraten z energijo. Toplotna črpalka pa je občutno dražja in komplicirana naprava, ima pa neprimerno boljši izkoristek vložene energije kot na primer kotel.
Vendar današnji energetski položaj ne dovoljuje več „ener-gijskih požeruhov", pa čeprav so te še tako enostavne in poceni naprave. Razlog je preprost, cene energije vrtoglavo naraščajo, njene zaloge pa naglo kopnijo. Toplotni črpalki se torej v tej situaciji ponuja pomembna vloga.
Fizikalni princip toplotne črpalke je enostaven in pri hladilnikih poznan že dolgo časa. Uparjajoča hladilna snov jemlje toploto okolici in jo v fazi kondenzacije oddaja na željenem mestu.
Toplotne črpalke delujejo torej na osnovi energije okolja, ki se nahaja v vodi, zraku in zemlji, ne glede na zunanjo temperaturo. Z ohlajanjem teh virov energije dobimo praktično zastonj toploto, potrebno za ogrevanje.
Dodatno energijo pa potrebujemo samo za pogon toplotne črpalke. Ta energija znaša od 1/3 do 1/4 celotne pridobljene energije.
/ — kompresor
2	- filter
3	— kapilara
4	— uparjalnik
5	— kondenzator
6	— bojler
7	— ventilator
8	— krmilna omarica
9	— ohišje z izolacijo
TOPLOTNA
ČRPALKA
kompresor
uparjalnik
OGREVANI
PROSTOR
dušil ni organ
Shema toplotne črpalke

Shema toplotne črpalke za sanitarno vodo z glavnimi sestavnimi deli.
Z ozirom na vrsto toplotnega izvora in glede na medij, ki sprejema toploto, ločimo predvsem tri vrste toplotnih črpalk. Pri toplotni črpalki zrak — voda se jemlje toplota zraku in se oddaja ogrevalni vodi.
Pri črpalki voda — voda se toplota jemlje talni vodi in se oddaja ogrevalni vodi.
Pri črpalki zemlja — voda se toplota jemlje zemlji in se oddaja ogrevalni vodi.
Glede na namen uporabe se toplotne črpalke delijo na:
—	toplotne črpalke za ogrevanje prostorov,
—	toplotne črpalke za sanitarno vodo.
Iz skice vidimo, da je črpalka sestavljena iz naslednjih funkcionalno najvažnejših delov:
Uparjalnik — Njegova naloga je prenos toplote iz okolja na hladilno snov. Črpalka zrak—voda ima lamelni uparjalnik z ventilatorjem, črpalka voda—voda in zemlja—voda imata koaksialni protitočni uparjalnik.
Kompresor — dviga s toploto nasičeni hladilni snovi tem-perarutni nivo, na uporabno vrednost za ogrevanje prostorov, n apr. iz 5°C na 60°C.
Kondenzator — v njem kondenzira hladilna snov in oddaja sprejeto toploto okolja na medij v ogrevalnem sistemu ali pa vodi v bojlerju.
Dušilni organ (ali ekspanzijski ventil), zniža tlak hladilni snovi, da lahko le-ta ponovno upareva in sprejme novo količino toplote iz okolja. S tem je krožni tok zaključen.
Krmilna naprava — skrbi za pravilno in varno delovanje toplotne črpalke.
Amortizacijska doba za toplotno črpalko za ogrevanje
prostorov je v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje od 6 do 8 let
Amortizacijska doba za toplotno črpalko za sanitarno vodo je v primerjavi z ogrevanjem z električno energijo 5 let, z ogrevanjem na kurilno olje 8 let in z ogrevanjem s sončno energijo 11 let.
Pomen in aktualnost toplotnih črpalk lahko spoznamo tudi iz naslednjih točk:
•	Toplotna črpalka je teoretično in praktično že toliko dognan aparat, da opravičuje svoj prodor med sodobne ogrevalne naprave.
•	Tehnološko in proizvodno ne predstavlja posebnega problema. Podobno tehnologijo uporabljamo pri proizvodnji hladilnih naprav.
•	Toplotna črpalka predstavlja osnovo pri sistemih za izkoriščanje odpadne toplote in pri energetskih strehah, kot najboljši obliki izkoriščanja sončne energije.
•	Z narodno gospodarskega stališča je toplotna črpalka sprejemljiva zaradi:
—	varčevanja primarnih virov energije
—	večjega izkoristka elektroenergetskega sistema
—	zmanjšanje uvoza nafte
•	Kljub nespornim prednostim toplotnih črpalk se le-te trenutno malo prodajajo. Vzrok je visoka prodajna cena in nepoznavanje teh naprav. Čeprav je vsaka nadaljnja podražitev energije močno v prid črpalkam, so v tej fazi pri prodaji potrebne še močne prodajno pospeševalne aktivnosti za trgovce, monterje in končnega kupca. Te aktivnosti so mišljene v obliki svetovalno propagandnih akcij in omogočanju nakupa črpalk pod ugodnimi kreditnimi pogoji in brez prometnih davkov.
KORISTIL BOŠ SEBI
KORISTIL BOS NAŠEMU TOZD PRALNA TEHNIKA KORISTIL BOŠ GORENJU
PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA
išči nekaj koristnega
išči prihranek v delu
išči prihranek v materialu
išči prihranek v času
išči boljšo kvaliteto
išči pocenitev
išči boljši izkoristek strojev išči manj utrudljiv način dela išči večjo funkcionalnost najdi nekaj koristnega
Vsak tvoj predlog s smiselno vsebino bo nagrajen s 500,00 do 1.000,00 din. Če bo tvoj predlog realiziran, bo nagrajeni v skladu s pravilnikom o inovacijski in inventivni dejavnosti.
PREDLAGAŠ LAHKO DRUGAČEN NAČIN DELA (TEHNOLOGIJA)
PREDLAGAŠ LAHKO SPREMEMBE NA PRALNEM STROJU (KONSTRUKCIJA)
PREDLAGAŠ LAHKO DRUGAČNO ORGANIZACIJO DELA
Predlog lahko predložiš svojemu mojstru, svojemu oddelkovodji, svojemu vodji tozd, svojemu organizatorju MID, predsedniku OO Zveze sindikatov tozd, predsedniku Delavskega sveta tozd Pralna tehnika.
Vsak od teh ti lahko da obrazec za prijavo predloga in ti pri izpolnjevanju pomaga, tako ne boš imel nobenih težav s prijavljanjem.
Gospodarska situacija je danes v svetu in pri nas precej težka, to velja tudi za Gorenje in za naš tozd Pralna tehnika, koristni predlogi predstavljajo pot k izboljšanju, kajti dobri predlogi omogočajo, da naredimo več, bolj kvalitetno z manjšimi stroški, manj truda, manjšo potrošnjo materiala in energije.
TA AKCIJA BO ORGANIZIRANA V VSEH TOZD, NAŠ TOZD JO ORGANIZIRA PRVI. IZKAŽIMO SE!
Plakat, ki vabi delavce tozda Pralna tehnika k razmišljanju, kako bi rešili tehnološke probleme.
Letos 6. mednarodni tek žena v Titovem Velenju SPET DVOBOJ VVAITZ—PUICA
JUTRI,
V SOBOTO, NE BOMO DELALI
Oskrba reprodukcijskega materiala je še vedno neredna — zaradi tega jutri, v soboto, 30. januarja, ne bomo delali.
Tako so se odločili na skupnem sestanku v četrtek, 27. januarja, odgovorni poslovodni delavci temeljnih organizacij, delovnih organizacij in predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Predvideno je namreč bilo, da bi prerazporejeno soboto z 9. januarja nadoknadili jutri. Toda zaradi pomanjkanja deviznih prilivov je oskrba najbolj pereča pri pločevini, plastiki in kompresorjih. Zaradi tega je izpad takšen, daje redna proizvodnja onemogočena.
Za danes, petek, je sklican ponovni sestanek, na katerem bodo tudi predlagali, kako bo z nadomestilom osebnega dohodka za ta dan. Zaradi tega, ker je pač položaj izredno težaven, smo prepričani, da bomo s skupnimi prizadevanji premostili tudi takšne težave. Z enotnimi stališči smo premagali že marsikatero težavo in bodo samoodpovedovanja potrebna tudi v bodoče!
O odločitvah današnjega sestanka bomo poročali v naslednji številki Informatorja.
V Titovem Velenju se je sestal organizacijski odbor mednarodnega teka žena. Najprej je ocenil možnosti, da bi prireditev obdržali, saj si j g pridobila že velik sloves v svetu. Atletski klub Velenje je zato storil vse potrebno za izvedbo 6. mednarodnega teka žena, ki bo v nedeljo, 7. marca, na Titovem trgu. Tako se bodo v Titovem Velenju, od koder bo letos drugič neposredni televizijski prenos, znova srečale številne odlične tekačice, čeprav bo udeleženk iz zahodnih držav nekaj manj.
Toda v ženskem tekaškem športu na daljše proge prednjačijo tekmovalke vzhodnoevropskih držav, kar je glede udeležbe za organizatorja bolj ugodno. Kljub temu pa bodo prizadevni atletski delavci, predvsem s pomočjo vsakoletnega pokrovitelja prireditve Gorenja, poskrbeli tudi za nastop slovite Norvežanke VVaitzeve in še za kakšno odlično atletinjo; to bi zelo popestrilo že tradicionalni dvoboj VVaitzeve in Romunke Puicove. Slednja je zmagala na petem teku in bo letos v tretje naskakovala najvišjo stopničko na Titovem trgu v Titovem Velenju.
Zakaj tako?
OBTOŽEN JE ZA GRABEŽ PETIH MILIJONOV DINARJEV
Poslovodja prodajalne Gorenje v Zagrebu Božidar Slukan je zadržal več kot polovico gotovinskih vplačil
ZAGREB, 1. novembra — Božidar Slukan, 35-letni trgovski pomočnik iz Zagreba, je obtožen grabeža družbenega premoženja, v višini, več kot 5 milijonov dinarjev, in ponaredbe uradnih dokumentov.
Od začetka tega leta do 28. julija je bil poslovodja v prodajalni delovne organizacije Gorenje, tozd Servis in maloprodaja, v Šeferjevi ulici 4 v Zagrebu. V teh nekaj mesecih, piše v obtožnici, je oškodoval delovno organizacijo iz Titovega Velenja za 5,232.853,55 dinarja.
Od zaposlenih je Slukan zahteval izstavljanje računov, kot da bi bilo blago prodano, denar pa je prevzel sam. Na ta način je hotel prikriti grabež in prikazati domnevo večji promet prodajalne.
Fiktivni računi so šli skozi blagajniška poročila, čeprav občani, ki so bili navedeni kot kupci, v tej prodajalni niso ničesar kupili.
Obtožba, ki jo zastopa namestnik okrožnega javnega tožilca, je to dejanje označila za grabež družbenega premoženja in ponarejanje.
Finančni sodni izvedenec, ki je raziskal Slukanovo poslovanje, je ugotovil, da obtoženi ni nakazal na žiro račun svoje delovne organizacije več kot polovico gotovinskih vplačil. Blago, za katero je bil zadolžen, je bilo vredno 25,072.461,45 dinarja, ob inventuri pa ga je bilo še za 5,224.586 dinarjev. Realizacija je torej znašala 19,847.875,45 dinarjev, od tega pa je bilo z virmani, krediti in za devize prodano za 10.256.539,05 dinarja blaga. Od gotovine (9,591.336,40 dinarja) je Slukan nakazal na žiro račun Gorenja le 4,358.512,85 dinarja, piše zagrebški Večernji list
(DELO, 2.11.81)
Množična inventivna dejavnost
POROČILO O PODELJENIH NAGRADAH
TOZD GRADBENI ELEMENTI
Delavski svet TOZD Gradbeni elementi je na seji 11. 12. 1981 obravnaval in potrdil naslednje inovacijske predloge:
Marjan Pilih, zaposlen v tozdu Gradbeni elementi — v obratu Šoštanj, je prejel za tehnično izboljšavo: Zračni izmeta-lec poliesterskih kalupov, akontacijo v višini 5.041,70 din.
Franc Kovačič, zaposlen v tozdu Gradbeni elementi, je prejel za tehnično izboljšavo: Izboljšava, preureditev orodja z novim tipom izmetača, posebno nadomestilo v višini 42.358,80 din. Ocenjena gospodarska korist znaša
528.970.00	din.
Marko Magrič, zaposlen v tozdu Gradbeni elementi, je prejel za tehnično izboljšavo: Naprava za izpihovanje kaset in glaziranih ploščic, enkratno nagrado za dobo 3 let v višini
78.570.00	din. Za obdobje treh let je ocenjena gospodarska korist 2,880.000,00 din.
Jože Stakne in Martin Potočnik, oba zaposlena v tozdu Gradbeni elementi — obrat Šoštanj, sta prejela za tehnično izboljšavo: Stroj za rezanje utorov ter brušenje robov, enkratno nagrado v višini 78.526,80 din in sicer vsak po 39.263,40 din za dobo treh let. Gospodarska korist za obdobje treh let je ocenjena na 2,875.200,00 din.
Jože Ribezi, zaposlen v tozdu Gradbeni elementi, je prejel za tehnično izboljšavo: Obzidava obloge v mlinu, krpanje s keramičnim materialom, enkratno nagrado v višini 9.000,00 din.
Karel Škrubej, zaposlen v tozdu Gradbeni elementi, je prijavil inovacijski predlog: Uvedba Samotnih kaset za žganje glaziranih ploščic z 12 vložki. Predlog ni bil okarakteriziran. Avtor je prejel enkratno nagrado v višini 10.000,00 din.
TOZD KUHALNI APARATI
Delavski svet TOZD Kuhalni aparati je na seji 10. 12. 1981 od 12 obravnavanih predlogov potrdil naslednje inovacijske predloge:
Stane Toporiš, zaposlen v mehanski tehnologiji, je za koristni predlog: Razrez materiala 0,3 do 0,5 na stroju SACMA, prejel posebno nadomestilo za drugo leto uporabe koristnega predloga v višini 4.865,65 din. Gospodarska korist je znašala 1,288.053,96 din. Avtorju je bilo izplačano posebno nadomestilo po starem pravilniku o inovacijski in inventivni dejavnosti.
Štefan Kotnik in Marjan Oprešnik, oba zaposlena v tozdu Kuhalni aparati, sta prijavila inovacijski predlog: Plinski kuhalnik (nov model). Delavski svet je predmetno inovacijo zavrnil, avtorja pa nagradil z enkratno nagrado 2.000,00 din in sicer: vsakemu po 1.000,00 din.V kolikor pa bo predlog prodajno zanimiv, bo realiziran.
Mihael Fišer, zaposlen v tozdu Pralna tehnika, je prejel za tehnično izboljšavo: Racionalna poraba rezil K—2 enkratno nagrado v višini 6.000,00 din.
Franc Primon in Martin Golob, oba zaposlena v tozdu Kuhalni aparati, sta prejela za tehnično izboljšavo: Priprava za rezanje papirja v TOZD Kuhalni aparati, enkratno nagrado za dobo treh let v višini 47.015,10 din, in sicer vsak po 23.507,55 din.
Ocenjena gospodarska korist za dobo treh let znaša
791.300,00	din.
Milan Goršek, zaposlen v službi za rekreacijo in kulturo (v času prijave zaposlen v mehanski tehnologiji), je prejel za tehnično izboljšavo: Nov postopek površinske zaščite železne pločevine z žganim nikljevim nanosom, posebno nadomestilo v višini 10.046,05 din na osnovi izračunane gospodarske koristi, ki je znašala 57.640,25 din.
Rudolf Rat, v času prijave zaposlen v tozdu Kuhalni aparati, je prejel za drugo leto uporabe tehnične izboljšave: Priprava za omakanje gorilcev plinske pečice, posebno nadomestilo v višini 19.832,21 din na osnovi izračunane gospodarske koristi, ki je znašala 151.469,00 din.
Rudolf Rat je prijavil inovacijo: Priprava za krivljenje kavljev ki služijo za obešanje polizdelkov v emajlirnici in prejel enkratno nagrado v višini 2.000,00 din. Predlog je Delavski svet okarakteriziral kot tehnično izboljšavo.
Rudolf Rat, je prijavil inovacijo: Izdelava namenske črpalke za čiščenje jaškov v emajlirnici, ter prejel enkratno nagrado v višini 2.000,00 din. Predlog je Delavski svet okarakteriziral kot tehnično izboljšavo.
Vili Jagodič, zaposlen v tozdu Kuhalni aparati, je prijavil inovacijski predlog: Zamenjava litoželezne dimne lopute s pločevinasto. Delavski svet je predlog sprejel in okarakteriziral kot tehnično izboljšavo.
Anton Tiršek, zaposlen v mehanski tehnologiji, je prijavil inovacijski predlog: Direktno pritrjevanje emajlirane čelne plošče vgradne pečice na okvir vgradne pečice. Delavski svet je predlog sprejel ter ga okarakteriziral kot tehnično izboljšavo.
TOZD PRALNA TEHNIKA
Delavski svet TOZD Pralna tehnika je na seji 3. 9. 1981, sprejel in potrdil inovacijski predlog: Sprememba pritrjevanja cevke hidrostata in seta črpalke; avtor Branko Sevčnikar zaposlen v tozdu Pralna tehnika. Delavski svet je predlog okarakteriziral kot tehnično izboljšavo, avtorju pa je bilo izplačano posebno nadomestilo za prvo leto uporabe tehnične izboljšave v višini 23.371,00 din. Gospodarska korist je znašala 167.181,77 din.
TOZD MGA NAZARJE
Delavski svet tozda MGA Nazarje, je na seji 4. 9. 1981 obravnaval in potrdil naslednje inovacijske predloge:
Alojz Lah in Franc Hliš, oba zaposlena v tozdu Orodjarna, sta prejela za tehnično izboljšavo: Izdelava orodja za koša-rico-ležajno, akontacijo v višini 8.871,20 din. Avtorja sta prejela akontacijo vsak po 4.435,60 din.
Danijel Bele, zaposlen v tozdu MGA Nazarje, je prejel za tehnično izboljšavo: Konstrukcijska sprememba stružnice, posebno nadomestilo za prvo leto uporabe v višini 35.373,75 din in za drugo leto uporabe v višini 41.494,25 din. Gospodarska korist je prvo leto znašala 383.475,20 din ter drugo leto 512.356,42 din.
Franc Šmajs, zaposlen v tozdu Orodjarna, je prejel za tehnično izboljšavo: Naprava za doziranje lamel rotorja kavnega mlina enkratno nagrado za dobo treh let v višini 15.000,00 din.
TOZD ORODJARNA
Delavski svet TOZD Orodjarna, je na seji 4. 9. 1981 obravnaval in potrdil naslednje inovacijske predloge:
Janez Sterkuš, zaposlen v tozdu Orodjarna, je prejel enkratno nagrado v višini 6.000,00 din za tehnično izboljšavo: Komora za hlajenje.
Janez Sterkuš, je prejel za tehnično izboljšavo: Večja izkoriščenost cementacijskega granulata, posebno nadomestilo za prvo leto uporabe v višini 5.089,36 din in za drugo leto v višini 5.155,66 din. Gospodarska korist za prvo leto je znašala 26.408,00 din ter za drugo leto 26.798,00 din.
Marjan Možina, zaposlen v tozdu Orodjarna, je prejel za tehnično izboljšavo: Filtrirna naprava za erozol pri elektroero-zijskem stroju, enkratno nagrado v višini 9.000,00 din.
Marjan Možina, je prejel za inovacijski predlog: Tehniška izboljšava izdelave šablon z jedkanjem, enkratno nagrado v višini 4.000,00 din.
TOZD PLASTIKA
Delavski svet TOZD Plastika, je na seji obravnaval in sprejel inovacijski predlog: Korekcija orodja za brizganje ročice vrat PS in ga okarakteriziral kot tehnično izboljšavo. Avtor je prejel enkratno nagrado v višini 4.000,00 din.
TOZD EMBALAŽNICA
Delavski svet TOZD Embalažnica je na seji 3. 9. 1981, potrdil tehnično izboljšavo: Idejna zasnova, konstruiranje in izdelava vrtalnega stroja za vrtanje, podstavka za hladilne skrinje.
Avtorja Anton Lesjak in Herman Miklavžina, sta prejela posebno nadomestilo za prvo leto uporabe v višini 39.118,78 din, ter za drugo leto v višini 43,107,10 din, in sicer Anton Lesjak 70 %, Herman Miklavžina 30 %. Gospodarska korist za prvo in drugo leto je znašala 1,234.052,40 din.
TOZD ZAMRZOVALNIKI
Delavski svet TOZD Zamrzovalniki je na seji 8. 9. 1981, obravnaval in potrdil inovacijski predlog:
Marjan Basle, zaposlen v tozdu Zamrzovalniki, je prejel za tehnično izboljšavo: Ojačanje pokrova ZS s cerolitom, posebno nadomestilo za prvo leto uporabe v višini 65.937,60 din ter za drugo leto v višini 75.641,65 din. Gospodarska korist za prvo leto je znašala 1,738.200,20 din ter za drugo leto v višini 2,554.627,70 din.
Delavski svet je 23. 6. 1981, potrdil inovacijski predlog: Spremenjen način montiranja posode kondenzatorja pri dvovratnem hladilniku; avtorja Robert Knez in Mirko Flaj-nik. Avtorja sta prejela enkratno nagrado v višini 59.184,32 din, in sicer vsak po 29.592,16 din.
Predlagaj nekaj koristnega
V prejšnji številki Informatorja smo objavili daljši pogovor o „ldejah", to je akciji v tozdu Pralna tehnika, ki nagrajuje vsak smiselni predlog o tehničnih izboljšavah v proizvodnji.
Danes objavljamo pogovor z vodjem službe industrijske lastnine Romanom Juričem, ki je tudi eden izmed pobudnikov te akcije.
„Pred dvema letoma smo začeli zbirati gradivo o tehnoloških problemih v proizvodnji v tozdih, vendar zaradi tega, ker je bil prejšnji pravilnik o inovacijski in inventivni
dejavnosti zavrnjen, smo šele sedaj začeli z akcijo, ki smo ji dali naslov 'predlagaj nekaj koristnega'. Najprej, kot je znano, smo z razpisom tehnoloških problemov pričeli v tozdu Pralna tehnika, nadaljevali pa jih bomo še v ostalih tozdih. Naslednji bodo na vrsti Štedilniki, vendar to ne pomeni, da od drugod predlogov ne bomo sprejemali.
Namen akcije je v tem, da usmerjamo to dejavnost, ko iščemo rešitve takih problemov, ki so že dalj časa prisotni. Poudariti je treba, da je tudi na ostalih področjih še veliko odprtih vprašanj."
Kako poteka akcija?
„Do sedaj smo dobili 6 predlogov. Ferdo Polak, mojster v tozdu Pralna tehnika, je prijavil spremembo tečaja vrat. Alfonz Stepišnik, mojster v Pralni tehniki, je predlagal spremembo vijačenja programatorja. Stane Veber, Bojan Orešnik in Franc Košec (DSSS — tehnološki oddelek, konstrukcija in SOP) so prijavili spremembo čelne plošče PS 613 z rešitvijo problema odpadanja listov. Drago Mikuž iz tozda Vzdrževanje je prijavil uvedbo digitalnega programatorja DP 09/2 v krmilni enoti za toč kal nike (s čimer bo odpadel uvoz). Stane Toporiš (DSSS — tehnološki oddelek) je prijavil nastavitev podaje bobonov na Uniji za izdelavo bobnov, vzdolžno rob/jenje (pertljanje) bobonov na stroju lovati."
Nekaj pripomb je bilo glede počasnega reševanja prijav?
„Lani je bilo 164 predlogov. Zaradi obilice gradiva za nekatere prijave še nismo dobili strokovnih mnenj. Lani so delavski sveti obravnavali 120 predlogov. Težave nastajajo tedaj, ko zahtevamo mnenja iz strokovnih služb in tozdov. Če se mnenja delijo, skličemo sestanke s predstavniki tozdov in rešitve uskladimo. To pa traja dalj časa."
Kaj pa aktiv inovatorjev in prostori?
„Že v mesecu marcu bi naj sklicali inovatorje v Gorenju in ustanovili aktiv izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Tu bi delavci usklajevali svoje interese in se še lažje uveljavili. Predvidevamo, da bomo rešili tudi prostore za delo. Najbolj primerna bi bila prototipna delavnica in menim, da bomo rešili tudi to vprašanje. "
Pripis: Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da je v zadnjih dveh dneh še nekaj delavcev prijavilo svoje predloge tehnoloških rešitev v tozdu Pralna tehnika. O tem več v prihodnjih številkah Informatorja.
KUPUJTE TAKRAT, KO JE CENEJE
Ali v bližnji prihodnosti nameravate preurejati podstrešje ali pa ste se za to že odločili?
V veliko pomoč vam bodo strešna okna, podstrešne stopnice ter line za izhod na streho RŠC.
Obveščamo vse člane DO, da do 15. februarja RŠC po 10 % znižanih cenah nudi celoten program strešnih elementov. Oglasite se v RŠC in v trgovinah DO NAMA in ERA.
RSC VELENJE
^7
Naš pogovor
MILADIN RADULOVIČ
Miladin se je rodil 1. januarja 1938 v Nikšiču. Svoje rane mladosti se takole spominja:
„V družini nas je bilo šestero otrok. Bil sem najstarejši. Čeprav sem bil še majhen, se vojne vihre spominjam, kot da bi bila včeraj. Neko noč so Italijani prišli po očeta in ga odpeljali. S postelje sem skočil gol in bos tekel za vojaki in očetom ter ga rotil in prosil, naj se vrne in naj ne hodi od doma. Vendar zaman. Vojaki so me odrinili in tako sem se ves moker in premražen vrnil domov k jokajoči in obupani materi. Seveda takrat še nisem razumel, zakaj je moral oče z vojaki in zakaj mi ni odgovoril.
Oče se je vrnil in po vojni je delal kot komunalni delavec pri vzdrževanju cest. Ko sem obiskoval šesti razred, je oče umrl. Po njegovi smrti smo vsi otroci šli za pastirje in se na ta način prebijali skozi življenje.
Pred odhodom v šolo sem moral nakrmiti živino in opraviti še druga dela, nato sem vzel tablico pod pazduho in se odpravil na pot v 10 km oddaljeno šolo. Popoldan, po šoli, sem gnal živino na pašo in se vrnil v mraku. Časa za učenje ni bilo. Oblečeni smo bili slabo, hoditi smo bosi. Srečen sem lahko bit, da sem imet streho nad glavo in kos kruha."
V šoli je bil eden najboljših športnikov. Ves čas pa je gojil željo do risanja in pisanja pesmi. Toda zaradi razmer doma se je moral svojim sanjam odpovedati in se čimprej izučiti ter zaslužiti za sestro, brate in mater. Od same zemlje se ni dalo živeti. Po osnovni šoli je za tri leta odšel v Titograd. Obiskoval je industrijsko šolo splošne smeri in se izučil za mizarja. Dobil je delo v Lesnem kombinatu v Nikšiču, nato pa je moral k vojakom. Pred odhodom se je še poročil.
„Leta 1960, ko sem prišel od vojakov, sem šel iskat delo v Vojvodino. Ker zase in za družino nisem dobil stanovanja, me je pot vodita naprej. Iz Srbije sem šel iskat kruh v Nemčijo, k sestri v Stuttgart. Kot mizar sem dobil delo pri privatniku.
To so bili težki časi. Polni samote in želje po domovini. Sam sem bil v tujem svetu. Prihrankov nisem imel veliko, ker sem jih sproti pošiljal domov v Črno goro.
Dolge in samotne večere sem si krajšal z igranjem na gosti.
Ne, ni mi bito lahko. Želel sem se čimprej vrniti v domovino, ženi in otrokom.
Zvedel sem, da bi lahko dobil delo v Sloveniji. Maja 1974 sem se zaposlil, v Gorenju — delati sem začel v obratu tozda Pohištvo v Šoštanju."
Pri delu je bil Miladin vedno marljiv in kmalu so mu dodelili stanovanje v Šoštanju. Težko pričakovana želja se mu je uresničila.
„Končno smo bili vsi skupaj in pričeli smo živeti pravo družinsko življenje. "
V	bloku, kjer stanuje s svojo sedemčlansko družino, opravlja tudi dela hišnika. Skrbi za rože, popravlja in opravlja razna mizarska dela. Za vsako delo prime; če mu ne uspe prvič, pa poskusi znova.
V	vseh 23. letih, odkar mizari, še ni zbolel, ni imel nesreče.
V	tozdu Pohištvo opravlja dela in naloge strojnega mizarja. Delo zahteva natančnost in doslednost. Miladin poseduje oboje.
„Misiim, da pri nas v Gorenju, tudi v našem tozdu, premalo cenimo pridnost, prizadevnost, sposobnost in marljivost Pri novi reorganizaciji bi to morali upoštevati. Ali so ali niso, ne vem."
Na strojih, kjer dela, je s tremi inovacijskimi predlogi izboljšal pogoje dela.
Ukvarja pa se tudi z glasbo, piše pesmi in tudi v športu ne zaostaja. Lani je na prvenstvu Gorenja v atletiki zasedel prvo mesto v svoji kategoriji, v teku na 100 in 1000 m.
Kamorkoli in kjerkoli ga je vodila življenjska pot, si je v najtežjih trenutkih vračal vero v življenje s pesmijo in glasbo. Pesem in glasba sta ga spremljala vsepovsod.
Gosli so eno najstarejših glasbil na svetu, v Črni gori jih ima vsaka druga hiša in so nekak narodni instrument. Veselje do igranja pa je podedoval po starem očetu, ki je rad pel o kraljeviču Marku. Miladin že od otroštva piše pesmi, šaljive, ljubezenske, pesmi o znamenitih ljudeh.
„V'etiko delavcev je iz drugih republik, ki želimo ohraniti in še naprej negovati kulturne tradicije oziroma vrednote svojega naroda, kot pevci, instrumentalisti in folkloristi.
V ta namen je Zveza kulturnih organizacij občine Velenje lani ustanovila Odbor za kulturno dejavnost delavcev iz drugih republik.
Svoj prvi javni nastop smo imeli lani junija v Domu kulture. Prireditev je bila sprejeta in nas je ohrabrila, tako da smo letos izvedli že drugi nastop v Šoštanju. Vadimo v Domu učencev in sicer dvakrat tedensko po dve uri."
Takšen je Miladin, trd in odločen mož, čigar obraz nam pove, da mu v življenju ni bilo nikoli lahko, da je doživel marsikaj neprijetnega in težkega, delavec, ki svojemu sodelavcu pove v obraz, kaj misli.
Takšen je Miladin, ki mu ni mar, kaj bo z lepo domačo besedo in narodnimi- običaji, ki jih nosi v sebi kot najbogatejši zaklad in sta jih pred njim negovala že njegov ded in praded. Bo to tradicijo nadaljevala njegova hčerka, ki obiskuje 4. razred osnovne šole? Tudi ona piše pesmi, igra na instrument, hodi k pevskemu zboru in obiskuje plesni tečaj.
Takšen je torej Miladin, skrben oče šesterih otrok, priden in marljiv delavec, uspešen športnik, nadarjen glasbenik in pisec pesmi.
Tako kot vsak izmed nas ima tudi Miladin svoje skrite želje. Ni jih rad povedal. Svoje pesmi ob spremljavi na gosli bi rad posnel na ploščo.
I.P.
DELAVCEM IZ DRUGIH REPUBLIK
Zveza kulturnih organizacij iz Titovega Velenja je ustanovila Odbor za kulturno dejavnost delavcev iz drugih republik. Podporo za ustanovitev je dala tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
K sodelovanju pozivajo vse delavce, ki se želijo angažirati na kulturnem področju, ki v srcu nosijo lepo in preprosto domačo besedo, ki znajo lepo zapeti, plesati in igrati na katerikoli instrument.
SREČANJE ŠPORTNIKOV
Komisija za šport in rekreacijo pri tovarniški konferenci osnovnih organizacij sindikata in služba za rekreativno in kulturno dejavnost sta v petek, 22. januarja, priredila za ključno slovesnost, na kateri so podelili priznanja in pokale za dosežene uspehe v tekmovanju za pokal Gorenja v letu 1981.
Številni privrženci športne in rekreativne dejavnosti so se srečali z namenom, da tudi obudijo spomine na številna športna srečanja v minulem letu. Kot je povedal predsednik tovarniške konference sindikata Jože Meh, imajo športna tekmovanja dvojni pomen. Pomembna so v pogledu obnavljanja in krepitve telesne moči, po drugi strani pa nas družijo, vežejo v homogen kolektiv. Kljub težavam položaju, v katerem se nahajamo, je bilo vendar prav, da so to srečanje pripravili in podelili zaslužena priznanja.
V ženski konkurenci so bile lani najboljše predstavnice tozda Galvana, v moških vrstah so bili najhitrejši, najspret-nejši in najuspešnejši orodjarji, skupni pokal pa so prejeli športnice in športniki tozda Galvana.
Letos prvič so bila podeljena tudi priznanja posameznikom, ki so dosegli pomembne uspehe na področju rekreacije in imajo za razvoj športa v Gorenju tudi največ zaslug. Priznanja so prejeli:
Irena Zemljak, Srečko Krajnc, Bojan Rop, Tone Brinovšek, Viktor Vaupot, Vinko Žagavec, Milan Kretič, Biserka Poznič, Jože Podvršan, Anton Zemljak, Stane Jevševar, Irena Švener, Branko Zajc, Tone Movh in Martin Lah.
Orodjarji so se skupno veselili doseženih uspehov.
Kolesarji, ki so prevozili nad 5000 km, prvi z leve Janez Sterkuš, ki je prevozi! lani kar nad 10000 km!
Na prireditvi so podelili priznanja tudi kolesarkam in kolesarjem Gorenja.
Kolajne so prejeli za določeno število prevoženih kilometrov, in sicer:
Ženske — do 500 km: Jožica Jan, Franja Knez; 500 km: Majda Fijavž, Marija Kovač, Kristina Oder, Marija Čeplak, Vitka Herna us.
Moški — do 1000 km: Iztok Vivod, Srečko Krajnc, Miran Jančič, Gorazd Tanšek, Marjan Kalič, Drago Krenker, Niko Pečečnik, Heinz Ba rt Ima, Janez Dvornik, Herman Miklavžin, Zvone Planko, Slavko Fijavž, Marjan Vrhnjak; 1000 km: Bojan Frečer, Vlado Krajcer, Bojan Orešnik, Marjan Krajnc, Rudi Mravljak, Slavko Fišer, Rudi Sumrak, Miro Čuješ, Branko Učakar,Slav ko Stopernik, Franjo Tisnikar, Edvard Vodeb, Iztok Pocajt, Janez Štorman, Franc Kos, Jože Čeplak, Rudi German, Jože Kozjak, Bojan Lončarič, Alojz Medved, Lojze Hernaus, Zlatko Lušenc, Sandi Korber, Vili Vaiand, Jože Sablatnik, Janko Božič, Sandi Sterkuš, Milan Cojhter, Franc Puncer, Zvone Es, Marjan Jelen, Drago Korošec,
Franc Lesjak, Branko Sevčnikar, Drago Pečečnik, Milan Dolinar, Janko Petrč; 2500 km: Danijel Knez, Drago Pečnik, Roman Dragar, Štefan Mihalinec; 5000 km: Franc Šle-mer, Branko Stropnik, Vinko Žagavec, Janko Žabec, Drago Lukane, Boris Kovač, Darko Sovine, Milan Potočnik;
10.000 km: Janez Sterkuš.
Dobitnikom športnih priznanj in kolesarskih kolajn iskreno čestitamo!
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.