1 Leto XIV. j Štev. 191	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-GJ UDRAVE: 25—67 In 2a~67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, 24. in 25. avgusta 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman i a Dravi ali oo oo iti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tultaa 30 dta. POSTNI ČEKOVNI BAČU Ni 11.489	Cena 1 dfct 1.— j
Italijanska in britanska mornarica pred Kreto
Kljub demantijem se vzdržjejo v zahteve — Nadaljevanje vojaških
ATENE, 24. avg. Ass. Press. Britanska in italijanska mornarica sta krožili včeraj v bližini otoka Krete, koder pričakujejo italijanski udarec na Grčijo. Poročila niso potrjena, vendar je grško notranje ministrstvo dobilo od policijskega šefa z otoka Gerigotto, ki leži 30 km severovzhodno od Krete, poročilo, da se je razvila tam bitka med italijanskimi letaH ter angleškimi vojnimi ladjami. To poročilo pravi, da je bila bitka huda ter je trajala 2 uri.
Atenah trditve, da je stavila Kalija Grčiji neke ukrepov na obeh straneh
ATENE, 24. avgusta. Ass. Press. Tako grška kakor italijanska vlada sta včeraj uradno zanikali, da bi bila italijanska vlada poslala grški zahteve ultimativnega značaja s 24-urnim rokom. Vesti, ki so govorile o tem ultimatu, so trdile, da ie italijanska vlada zahtevala takojšnjo odpoved angleških garancij s strani Gr-
čije in pričetek pogajanj o raznih vprašanjih, baje tudi teritorialnega značaja. Kljub uradnim demantijem se pa v Atenah še dalje vzdržujejo trditve o nekih italijanskih zahtevah, ki jih je baje izročil Mataxasu italijanski poslanik ob priliki zadnjega obiska pri njem. Te zahteve pa baje niso vezane na točno dotočen
rok. Naj bo pa resnica že taka ali drugačna, dejstvo je, da se je razmerje med Grčijo in Italijo znova občutno napelo in da je mogoče opaziti povsod v Gretji vznemirjenost. Izdajajo se vedno novi ukrepi vojaškega značaja, o katerih pa v javnosti ni poročil. Prav tako se zatrjuje, da zbirajo Italijani na epirski meji močne čete. Ozračje zastruplja tudi vest o nekem novem političnem umoru v južni Albaniji, katerega dolže Italijani zopet Grke. Grki nasprotno zatrjujejo, da je dozdevni umorjenec izvršil samomor, kar da so prvotno ugotovila tudi italijanska obilastva sama.
ATENE, 24. avg. DNB. Rezervisti ra-
Grmenje topov čez Rokavski preliv
Na nemško obstreljevanje južne angieške obale iz Franclje so odgovorili Angleži z obstreljevanjem postojank na obalah Francije
NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 24.' avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča. Nemško letalstvo je Včeraj v noči od 22. na 25. avgust nadaljevalo s svojimi srditimi napadi. Na Škot skem je bombardirajo več pristanišč. Pri tem sta biH težko poškodovani dve trgov ski ladji. Pri Doveru je bilo tudi poškodovanih nekaj ladij. V srednji Angliji so bile bombardirane nekatere tovarne voj-ie Industrije, v južni Angliji pa letališča in letalske naprave. Sovražnik je izgubil II letal, 3 nemška pa se niso vrnila. —* Angleški daljnostrelni topovi so včeraj obstreljevali okolico Calaisa, a niso povzročili škode.
ANGLEŠKI DOLGOMETNI TOPOVI
LONDON, 24. avgusta. Reuter. Včeraj dopoldne so se prvič oglasili britanski dol gometni topovi, ki z angleške strani obstreljujejo nemške topove na francoski obali. Tako je včeraj nastalo obojestransko obstreljevanje dolgometnega topništva preko Kanala. Temu se je proti 22. uri zvečer pridružilo še bombardiranje angleških bombnikov, katerih bombe so deževale na sovražno topništvo. Nastale so silne eksplozije in nebo se je pordečilo med Boulogno in Calaisom. Komunike letalskega ministrstva od davi javlja, da je trajal bombni napad letal RAF na nem ške baterije v sektorju med Baulogno in Calaisom nad 6 ur. To je samo en odsek delovanja RAF tekom včerajšnjega dne, ker so angleška letala razen tega izvedla obširne bombne napade na Nemčijo in na italijanske afriške posesti.
POLOŽAJ OB ANGLEŠKI OBALI
PRISTANIŠČE OB OBMOČJU DOVERJA,
24. avgusta. Unitet Press. Včerajšnje obstreljevanje nemških dolgometnih topov je povzročilo, da so se ljudje, ki niso bili na tem področju nujno zaposleni, od tod umaknili. Takoj po odhodu teh ljudi, so začeli ognjegasci in člani protiletalske obrambe pospravljati ruševine, ki so jih povzročile granate sovražne težke artilerije. škoda je bila povzročena izključno le na civilni imovini, vključno neka cerkev. Navzlic odhodu precejšnjega števila ljudi, je potek življenja skoro normalen. Vse oss> e, s katerimi je govoril dopisnik United Precsa, so izjavile, da bi jim bile sicer ljubše bombe, da pa jih tudi obstreljevanje z granatami ne bo spravilo iz ravnotežja in bi zato moraii Nemci upo-rabiti še hujša sredstva.
LONDON, 24. avgusta. Reuter. Včerajšnje obstreljevanje angleške dolgometne artilerije je zaznamoval tudi nemški poročevalski urad DNB, ki je javil, da je več granat padlo v okolico Calaisa.
LETALSKI NAPADI
LONDON, 24. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da je bilo sovražno letalsko delovanje tekom
noči nad Anglijo minimalno. Vrženih je bilo nekaj bomb na jugovzhodne in jugozahodne Anglije, vendar brez škode. Pač pa je bilo nekaj škode v Midlandu, v VValesu in Hampshireu. Bilo je tudi nekaj ranjenih. Naknadno je bilo ugotovljeno, da znaša število predvčerajšnjim sestreljenih nemških letal nad Anglijo 9, dočim sta bili izgubljeni 2 angelški letali, a sta se rešilo oba pilota. Včeraj zjutraj je bilo
znih kategorij ter posebno speefetfaN so poklicani na enomesečne vaje.
ATENE, 24. avgusta. Reuter. Grška poluradna agencija je izdate dementi o nemirih na grško-afoamski meji. — Ass. Press javlja iz Rima, da v uradnSi fašističnih krogih zanikujejo, da bi bila Malija Grčiji postavila 24urm ultimat o od-reku angleškim garancijam. Vendar so se tisto jutro sestali ministri in šefi vojna sil na izreden posvet. Vel. Britanija vztraja pri svojih, Grčiji danih garancijah. Zanika pa, da bi se bite britanske čete izkrcale na Kreti ali na Krfu, kakor to ;i'de v Rimu.
sestreljeno 1 nemško letak) s strojnico Leviš.
ANGLEŠKI NAPADI NA NEMČIJO
LONDON, 24. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, (to so letala RAF uspešno bombardirala letališča v Franclji, In sicer Caen, DouviBe, kjer so bile zaznamovane posebno težke eksplozije, Charleroi, Tovrs, Orleans ter konvinsko industrijo v Frankfurtu a. M, elektrarne v Kolnu, industrijske naprave v Grischenu, Hamu, Seestu, Kobienzu, Manheimu ter Duisburgu. Slednje imenovani kraji v Nemčiji doživljajo svoj vsakonočni bombni napad. Vsa letala so se vrnila, le eno letalo je bilo prisiljeno pristati pri čemer se je posadka ubita.
Drugi kronski svet v Bukarešti
Na včerajšnji odgovor madžarske vlade v Turnu Severinu bo danes itročen proti* odgovor romunske viade — Stališči se še vedno nista zbližali
BUKAREŠTA, 24. avgusta. ZPV. Po včerajšnjem odgovoru Madžarske na prvi romunski, odgovor, je predsednik romunske delegacije z nekaterimi eksperti znova odpotoval v Bukarešto, kjer še bil sklican za sinoči kronski svet.
BUKAREŠTA, Rador. Kronski svet se je sešel sinoči ob 17. uri pod kraljevim predsedstvom v dvoru. Ministrski preds. Gigisrtu je obrazložil smernice vladne zunanje politike pred in po obisku zastopnikov vlade v Nemčiji in Italiji. Zunanji minister Mamoilescu je poročal o poteku pogajanj z Madžari. Voditelja obeh. delegacij, one v Craalovi in one v
Turnu Severinu, sta poročala o podrobnostih pogajanj z Bolgari, odnosno Madžari. Ob koncu je kronski svet odobril politiko vlade, naglasivši, da }e popolnoma v skladu s sedanjim položajem in interesi romunskega naroda.
BUKAREŠTA, 24. avgusta. DNB. Šef romunske delegacije', opolnomočeni minister Valer Pop, je po svojem poročilu kronskemu svetu o dosedanjih _ pogajanjih z Madžari, odpotoval že sinoči ponovno v Turnu Severin. Z njim je odpotoval tja tudi madžarski poslanik v Bukarešti Bardosy.
BUKAREŠTA, 25. avgusta. Ass. Press.
Kakor je bilo mogoče izvedeti, se stailj-šči Romunije ki Madžarske glede sporazuma v vprašanju nove razmejitve v Transilvaniji nista še prav nič zbližali Madžari stoje slej ko prej na stališču, da morajo Romuni sprejeti njihove predloge za določitev nove mejne črte, nakar bo šele mogoče eventuelno razpravljati o zamenjavi prebivalstva, dočim hočejo Romuni rešiti najprej to poslednje vprašanje. Pač pa potekajo zelo ugodno po* gajanja z Bolgari in bo najbrže sporazum podpisan še prej kaikor se je pričakovalo, dasi so nekatera tehnična vprašanja vendar precej zapletena.
Sovjetka sodba o napadu na Anglijo
ANKARA, 24. avgusta. Anat. Agencija. »Krasnaja zvezda« prinaša izpod peresa polkovnika Duravljeva članek o sovjetski oceni angleško-nemških letalskih bojev. Člankar, ki se ne opira na nemške številke, ampak na svoje lastne, pravi, da če sta si dve sovražni državi enaki v letalstvu, tudi tako velike zračne bitke, kakor so se bile prejšnji teden nad Anglijo, ne morejo že v doglednem času imeti za posledico stretje obrambe. Nemške Izgube na letalih so po polkovniku Duravijevu znašale povprečno 3% ali po 45 letal na dan. To da na mesec izgubo ckoli 4.000 letal. Vprašanje, ki se postavlja, se glasi, ali zmore Nemčija nadomestiti sproti ta material, posebno pa pilote ?Ako naj izkrcanje na angleškem otoku uspe, se mora zgoditi pred jesenjo. Za izkrcanje bi prišli v poštev dve možnosti: Ali v Kanalu ali pa kje drugje. V Kanalu je treba računati z najbolj kon-ceutriranim odporom, kar sl ga je mogo-
če misliti. Izkrcanje drugje pa je riziko z ozirom na britansko vojno brodovje. Razen tega je treba vreči na angleški otok, ako naj vdor uspe, vsaj 100 do ISO divizij. Za tako ogromno število ljudi in materiala je potrebno ogromno ladjevje in silno veliko časa. Oboje bi prišlo pod križni ogenj britanskega brodovja, letalstva in kopnene obrambe. Medtem vrši angleško letalstvo neprestano bombardiranje od Biskajskega zaliva do Sta-vangerja na Norveškem. Najnovejši re-organizacijski ukrepi nemške protiletalske obrambe pričajo o uspešnosti angleških zračnih napadov, zaključuje sovjetski polkovnik Duravljev.
ODVZEM ANGLEŠKIH ODLIKOVANJ
LONDON, 24. avgusta. Reuter. Angleški kralj je odredil, da se črtajo iz spiskov angleških odlikovancev vsi nemški in ita-
lijanski državljani, tere izjeme.
Dopuščene bodo neka-
Anglija za Indokino
MOSKVA, 24. avg. Tass. Angleška vfa* da je informiralo japonsko vlado, da je angleška vlada interesirana na ohranitvi statusa quo v francoski Indokini. K temu koraku je britanski vladi svetovala vlada USA, ker je postala jasno, da je hotela Japonska zasesti pomorske baze in druga oporišča v francoski Iidokini.
ŠPANCI DEMENTIRAJO
MADRID, 24. avg. Reuter. V Madridu uradno zanikajo vest o izrednem vpoklicu 6 letnikov za 1. septembra. Gre le za normalno izpopolnitev rezerv.
FRANCOSKA DEMOBILIZACIJA
CLERMOND-FERRAND, 24. avg. Ha-vas. Demobilizacija v Franciji se nadaljuje z nezmanjšanim tempom ter v popolnem redu. Oblečenih je bilo v civilno oble ko 200.000 bivših vojakov, v delavnicah pa izdelujejo 300.000 parov čevljev. Na novo bo oblečenih okoli poldrag milijon demobilizirancev.
Mar 'i b o r, 24. avgust.
26.	avgusta bo obletnica sporazuma. V Zagrebu se bodo zbrati vsi ministri. S tem hočejo na slovesen način poudariti tzredno važnost državnega akta, ki ga predstavlja sporazum in ki je dal srbskim in hrvatski.ni odnosom čisto drugo poč' lago, kot so jo imeli od proglasitve Ze d rojenj a skozi vseh 20 tet.
Pa tudi proslava sama ima svoj cisto poseben značaj in namen. Pada v dobo, ki je tudi v naši državni sredini postavila na dnevni reu' nešteto perečih socialnih, gospodarskih in političnih vprašanj. Niso od danes, samo nesluteno hiter razvoj svetovnih dogajanj terja z nujnostjo nji hove neodložne rešitve že zdaj. Od naj-merodajnejših smo slišali zatrjevanja, da bodo sedaj v Zagrebu objavljene važne reforme. Po svojem obsegu naj bi odgovarjale razvoj-u pri nas in v svetu. Razrahljale naj bi oklep, v katerega ie bilo stisnjeno doslej naše gospodarsko, politično in socialno življenje. Prepričanje širokih množic Jugoslavije, da so izpremembe nujne, razglabljanja, v koliko bodo vladne reforme pričakovanja izpolnite, ugibanje, kako globoko -bodo zarezale in komu bo. do naprtile bremena, ki jih je natovoril razvoj v svetu prav širokim narodnim množicam — vse to daje zagrebškemu sestanku ministrov in manifestacijam ob obletnici sporazuma tudi izredno aktualnost.
Sporazum sam je bil posledica dolgotrajnih in odločnih bojev širokih hrvat-
skih množic. Pa tudi posledica odločnega hotenja vseh množic Jugoslavije, ki so vi. de’e v njem temeljni kamen, na katerem bodo zgradile trdno in večno stavbo svojih nerednih in političnih svoboščin ter gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka in tudi jamstvo miru v viharnem svetu, če ga presojamo z merili teh pri. čakovanj, bomo prišli do zaključka, da predstavlja samo izhodiščno točko, da ima provizoričen značaj, škoda, ker je bi! izveden le kot dogovor med predstavniki JRZ in vodstvom HSS, oziroma KDK. Dvignil je Hrvatsko kot nekak »corpus separatum«, dočim v ostalih predelih, posebno mislimo pri tem Slovenijo, decentralizacija ni veliko napredovala. V pogledu raznih monopolov itd. je ta proces celo nazadoval.
Hrvatje so si v tem kratkem času izgradili nekaj trdnih temeljev za bodočnost. Poleg politične organizacije so izvedli že močno gospodarsko osamosvojitev. Organizirali so svoje gospodarstvo na znotraj, ubirajo pa korake že tudi v odnosu do svetovnega trga. In vendar slišimo prav te dni tudi z oficielnih hrvat-Skih mest, da ima sporazum značaj polovičarstva, provizorija. Hrvatje hočejo nadaljnje decentralizacije tudi v zadevah, ki so po sporazumu skupne..ZasiguraSi hočejo boljših dohodkov banovini, prevzeti popolnoma nolranjo upravo, pomorstvo Itd.
Toliko več Interesa imamo mi Slovenci,--.da se sporazum izvede do kraja. Prav v teh težkih dneh čutimo ponovno, da; imamo poleg skupnih vsedržavnih tudi še nešteto svojih posebnih interesov. Opozarjamo ob tej pritoki na besede predsednika vlade: »Moje globoko prepričanje je,
tki bi nadaljnje preurejevanje — kajti izvesti je potrebno tudi preureditev drugih predelov — niti malo ne izpodkopalo moč in veličino te države.«
In preurejevanje bo toMko trdnejše in popolnejše, kolikor bližje bo sili, ki je s svojim vztrajnim bojem privedla vsaj do provizorija 26. avgusta 1939.
Ta sila je neizčrpna, ker je življenjska nujnost širokih množic, stremečih po napredku }n ustvarjanju v svobodi in miru.
Cč.
Savjejsko-nenško prijateljstvi tli ipeu
©©
ai m m
Značilni članki v nemških in sovjetskih listih ob prvi obSetntei prijateljskega pakta med Sovjetsko zvezo in Nemčijo — Članek fVSolotova v moskovski ..Pravda"
BERLIN, 24. avgusta. ZPV. Ves nemški tisk je posvetil včeraj uvodnike in druge članke obletnici sporazuma med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Soglasno otavi, da je ta sporazum popolnoma spre menil noiožaj v Evropi in docela omogočil uresničenje nemških in sovjetskih ciHev. Anglija je hotela Sovjetsko zvezo upreči v voz svojih interesov in naložiti ji vse žrtve vojne, toda Sovjetska zveza se je temu izognila in se je rajši sporazumela sama z Nemčijo. • S tem je bila preprečena razširitev vojne na evropski vzhod in preprečenega je bilo tudi mnogo gorja Nemcem in Rusom. Nemčija in Rusija sta skupno uničili ognjišče nemirov, Poljsko, ter ustvarili za vselej razčiščen položaj na Visli in Bugu. Skupaj sta uničili tudi vse zablode Versaillesa ?n ustvarili na evropskem vzhodu in jugovzhodu mir, ki ga brez tega sporazuma ne bi bilo. Nemško-sovjetski gospodarski sporazum je pa zadal tudi smrtni udarec angleški blokadi Nemčije. Nemčiji je na
ključena. vsaka možnost vojnih zaplet- j trgovskih dogovorov je bilo ustvarjeno te Ijajev med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
V okviru novega reda v Evropi v smislu nemško-sovjetskega sporazuma je nastal razvoj, ki popolnoma ustreza interesom Nemčije in Sovjetske! zveze. V takem smislu pišejo vsi nemški listi.
MOSKVA, 24. avgusta. Tass. Vsi sovjetski listi so objavili včeraj članke v proslavo prve obletnice pakta med Nemčijo in Sovictsko /vezo. V »Pravdi« je napisal članek sam Molotov. V njem opisuje, kako je bil sklenjen ta sporazum, kako so Angleži in Francozi hoteli speljati Sovjetsko zvezo v vojno z Nemčijo in razloge, zaikaj se je Moskva odločila za Berlin in s tem za mir, ki je preprečil voino na vsem evropskem vzhodu in jugovzhodu. Poljska je, pravi Molotov, razpadla kljub vsem zavezniškim garancijam, ki ji niso v ničemer pomagali. Za zaveznike je bil sporazum med Moskvo in Berlinom najhujši udarec. Prijateljstvo med Nemčijo in SSSR
to stran odprt ves svet. Za vselej je iz-1 se je postopoma še utrjevalo in z vrsto
Boji med Angleži in Italijani
RIM, 24. avgusta. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Angleško podmornico, ki jo omenja včerajšnje poročilo, je potopila torpedovka »Papa«. Podmornica je izstrelila tri torpede na torpedovko, toda brez uspeha. S hitrim manevriranjem je torpedovka napadla podmornico ter vrgla veliko število globinskih bomb. Podmornica je bila zadeta. Pokazala se je na površju, nakar se je potopila. — Oddelek naših bombnikov je spet bombardiral aleksandrijsko pristanišče. Neki drugi letalski oddelek je odkril sovražni konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja, ki sta ga spremljala dva rušilca in podmornice. Vsa naša letala, ki so se (ega poleta udeležila, so se vrnila. — Sovražni polet v Severni Afriki nad Sombo in Defne je bil brezuspešen. Ena oseba je bila ubita, pet pa ranjenih. Druge eltal-ske napade je sovražnik izvedel v Vzhodni Afriiki, in sicer na Mogadisoio, kjer je bilo
ranjenih pet Askarov, ter na Masauo, kjer ni bilo niti izgub niti škode.
KAHIRA, 24. avgusta. Reuter. Včeraj so bombniki RAF izvršili posrečen strmoglavi napad na italijansko pomorsko oporišče v Libiji Bombo. Kljub silovtemu protiletalskemu ognju so strmoglavci direktno zadeli in potopili štiri italijanske vojne ladje: 2 podmornici, 1 rušilca in 1 matično ladjo za podmornice. Vsa letala so se vrnila. S tem se število potopljenih italijanskih podmornic poviša na 20. Nadalje je bil izvršen bombni napad na Der-,1110, kjer je bilo poškodovanih mnogo letal, motornih vozil in zgradb.
KAHIRA, 24. avgusta. Reuter. Južno afriško letalstvo je bombardiralo kraje v Britanski Somaliji ter ponovno Mogadis-eio, kjer je bila zadeta radiopostaja ter več hangarjev. Onesposobljena so bila 3 sovražna letala. Prav tako je bil bombardiran Asisab ob Rdečem morju. Vsa letala so se vrnila.
Prva seja kanadsko-angSeškega odbora
WASHINGTON, 23. avg. DNB. Ka-nadsko-ameriški odbor za skupno obrambo se bo sestal v ponedeljek, kakor je izjavil Roosevelt. Y političnih Krogih računajo, da bo v odboru tudi newyorški župan La Guardia, ker hočejo demokrati dobiti na svojo stran za predsedniške volitve važno mesto New York: V odbor bi imel priti izdajatelj 14 listov, ki iz-haj&jo v različnih državah USA, Roy Howard, katerega je zato zaprosil
ZRAČNI DREADNOUGHTI
I.OS ANGELES, 24. avgusta. Reuter. Šef ameriškega vojnega letalstva, general Arnokts, je dejal, da se gradi najhi-tfejši tip lovskega letala na svetu »P 38«. Ima brzino 900 km na uro, 5 strojnic ter brzostrelni top večjega kalibra. Anglija je naročila 800 teh letal. »Zračni dread-noughti« pa bodo v stanu preleteti razdalje New York ■_ Evropa — Los Angeles brez spuščanja, Taka letala bodo gradili tudi v Kanadi.
sam Roosevelt. Misli se, da bo tioward zaradi tega ublažil svoje izolacionistično stališče. Dejstvo pa, da je Hov/ara ponudbo odbil, je tako razjezilo Roosevelta, da je Howarda ožigosal kot' človeka, ki ni hotel izvršiti svoje patriotične dolžno-1 iičnega življenja iz zdravstvenih raz-
sno gospodarsko sodelovanje, ki rodi najboljše nasledke. Po zrušitvi Poljske je Nemčija ponudila zaveznikom mir, toda ti so ponudeno roko odbili. Tudi SSSR Is s svoje strani intervenirala za min a Prav tako brez uspeha. Nadaljevanje vojne je uničilo vse one države, ki so se dale zapeljati na stran zaveznikov. Sovjetska vlada je SSSR ohranila mir, za liar se je treh?) zahvaliti samo sporazumu z Nemčijo. Pa tudi Nemčija le bila s tem zavarovana na svoji vzhodni meji. V prvem letu obstanka je ta pakt prestal vse preizkušnje, dasi se je vojna vedno boij širila in se še širi. Propadli so in bedo vsi poizkusi, da se med Nemčijo in SSSR ustvarijo nesoglasja. Ta sporazum ni bil s?.mo spekulacija, ampak ima svoje trdne korenine v interesih obeh držav. V podobnem dulnt so pisani tudi vsi drugi članki, ki posebno nagla-šajo, da je treba tudi v bodočnosti računati z iskrenim sovjetsko-nemškim prijateljstvom.
Ogromna produkcija
S©taB v Angliji
LONDON, 24. avg. Reuter. Strokovnjak za letalstvo agencije Reuter piše: Izvedelo ss je, da je sedanja številka proizvodnje leta! v Veliki Britaniji naravnost presentljiva, če jo primerjamo s produkcijo v začetku vojn«. Gotovo je, da more sedaj Anglija v enem letu zgraditi 3O.OG0 do 35.000 letal, pri tem pa niso vračunane dobave iz Amerike.
POTOPITEV KANADSKE LADJE
NEV/ YORK. 21. avgusta. DNB. Kanadska ladja ..Genddine Merry“ (7.400 ton) je potopljena v bližini irsko obale.
AVSTRALSKI PRISPEVEK ZA OBRAMBO ANGLIJE
LONDON. 24. avgusta. Reuter. Minister za letalsko produkcijo lord Beaver-brook se je zahvalil ministrskemu predsedniku Novega Zelanda Eraserjtt za novi letalski fond, ki bo dosegel 100.000 funtov za nabavo letal Angliji. To je zo-pel eden izmed mnogih prispevkov k obrambi Anglije s strani tega dominiona.
TARDIEU DUŠEVNO BOLAN
MILAN, 21. avgusta. Kakor poroča .,Messaggcro" iz Vichvja, jo bil nekdanji francoski ministrski predsednik Andre Tardicu sprejet v neki sanatorij za duševno bolne. Tardieu se je že pred ieli popolnoma umaknil iz ooli-
sti.
WASHINGTON, 24. avgusta. Reuter. Med 5 delegati USA v skupnem ameriškem kanadskem obrambnem odboru jo tudi newyorški župan La Guardia.
Katastrofa romunskega letala
BUKAREŠTA, 24. avgusta. DNB. Romunsko potniško letalo, ki vozi na progi Bukarešta-Dunaj, se je ponesrečilo v petek dopoldne v hribih vzhodno od Ara-da. O nesreči so znane sledeče podrobnosti: V letalu je bilo 17 potnikov. Mimo tega so bili na njem še trije člani posadke. Mrtvih je 14 oseb. Med mrtvimi so vsi trije člani posadke, šest je nemških državljanov, dva Nemca sta romunska
državljana, trije mrtvi so pa Romuni. Ostali so ranjeni. Med mrtvimi sta tudi glavni urednik znanega romunskega gospodarskega lista »Argus«, Petriviei, 'n ravnatelj lista »Ordinea«, Cerciu. Med ranjenci je ravnatelj nekega oddelka romunskega propagandnega mtnist., Corbu. Vzroki nesreče še niso znani. Preiskava je še v teku.
NAPAD NA PACIFIKU
AUCKLAND, 24. avgusta. Novozelandski ministrski predsednik je sporočil, da je angleška trgovska ladja »Turanina« v Pacifiku javila, da jo je obstreljevala sovražna ladja, ki križari kot trgovska ladja. Novozelandske vojne ladje in letala so se podala na zasledovanje sovražnega napadalca.
VOJAŠKA OBVEZNOST JE NUJNA
WA9HINGTON, 24. avg. Reuter. Prezi-dent Roosevelt je na včerajšnji konferenci tiska izjavil, da je skrajno nasproten odlaganju sprejetja zakona o vojni obveznosti. Dejal je, da mora biti zakon sprejet v 14 dneh. Ako se to ne bo zgodilo, i>i to pomenilo resno zamudo v obrambnem programu USA.
Borza: Curih, 24. avg. Devize: London 9.95, London 17.66, Nevv York 439, Milan 22.15, Madrid 40,'Berlin 175.35, Buenos Aires 99.25.
Mariborska napoved. Oblačno, vetrovno in hladno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 19.5, danes najnižja 9.6, opoldne 11 C.
logov.
RAZPOLOŽENJE V EGIPTU
KAHIRA, 24. avgusta. Reuter. Egiplskl .‘isk toplo pozdravlja odločni izjavi egipt-ikega ministrskega predsednika in vojnega ministra, da bo ligiipr na vsako prekoračenje odgovoril z vojno napovedjo. Včeraj je francoski narodni komite izročil oddelkom svobodnih francoskih čet, med katerimi so kopnene sile in mornarji, nove zastave. Borili se bodo ob strani britanskih, dominionakih in egiptskih čet.
ODMEV NA JAPONSKEM MOSKVA, 24. avg. Tass. Japonska mo tri pogajanja o obrambi na zahodni polobli med USA, Vel. Britanijo in Kanado zelo pazljivo. Pojavilo pa se je vznemirjenje, ko so se uporno razširile novice o tajnem paktu med USA in Vel. Britanijo, ki bo prepustila v souporabo ameriškemu brodovju angleška daljnovzhodna oporišča v. Singapuru in Hongkongu.
ZADNJA RJEP1NOVA VOLJA MOSKVA, 24. avg. Tass. Hiša ktikarja Rjepina v Kuokali je izročena Akademiji umetnosti. Na ta način je izvršena zadnja slikarjeva volja.
Tekstilni delavci pri županu dr. Juvanu
Danes dopoldne je bila pri mariborskem mesi nem županu dr. Jn-vanu IS članska depulacija tekstilnega delavstva tovarne. Doclor in drug ter ga prosila, naj posreduje pri delodajalcu z« njihov življenjski obstoj. K«tor smo izvedeli, v Sovami »^»»rr.^irajo slrojt*. 0!»>ni depulacije so se zelo razburjeno vračali od župana/ »ako da ie inonda posredovali policija.
je bilo v Riomu
kjer sedaj sodijo bivšim francoskim ministrom
Pred kakšnimi 13 leti me je pot iirvič zanesla v francosko mestece R i o ni, ki je zadnje čase postalo slavno zaradi sodišča, ki sodi francoskim politikom za poraz, kakršnega Francija v zgodovini še ni doživela. To in še prihodnje leto sem bil po 3 poletne mesece v družini upokojenega francoskega polkovnika, ki je med svetovno vojno zavzel Damask. Deloma smo prebili v mestu, za nekaj časa pa smo šli na deželo, tako da sem spoznal francoskega kmeta prav od blizu.
Riom je mestece z nekaj nad 10.000 prebivalci. Pomen Lina kot starinsko mesto za številne tuice, ki so se v tistih časih miru in blaginje zgrinjali v okoli-' škili slatinah Vichy, Royat, Bourboule. Mont-Dore in Ch&tei-Guvon — prihajale so kai cele družine s šoferji in služkinjami iz Južne Amerike. Še bolj pa je bil znan kot sedež apolaoijskega sodišča za Auvergr.eo. In prav v poslopja tega so-d šča sedijo danes na obtožni klopi Da-lad'?i\ Reynaud, Mandel, Zay :u drugi.
V t.) idilično mestece, ki lež' na griču v skoro pravilnem krogu, v katerega ga zapira senčnat bulvar, sem prišel na francoski narodni praznik 14. julija. Kako se mi je nenavadna zdela proslava .tega dneva takrat! Vse mesto je bilo v zastavah in lampionih. V mestnem parku so bili postavljeni cirkuški šatora, stojnice raznih prodajalcev slaščic in strelišča — skratka vse to, kar vidimo Ha »Mariborskem tednu« ali pa na ljubljanskem velesejmu, vendar vse v veliko večjem obsegu.. Kajti ljudje so mislili takrat samo na veseljačenje. Kar trlo se jih je in veliko zabavo so imeli z izbrano vrsto r jamskih telovadcev, ki so imeli javen nastop. Tista leta so naši Sokoli zmagovali v mednarodnih tekmah in sem zato skeptično gledal na telovadbo teh francoskih »žiimnastov«. In to po pravici: l-e eden iz vrste je z veiiko težavo dvignil stojo na bradlji, za kar je žel zaslužen aplavz. Drugi mu še zdaleč niso biti dorasli. Proslava narodnega praznika pa ni trajala samo 14. julija, ampak še ves teden.
Riom napravi na tujca nenavaden vtis. Zidan je ves iz črnega kamenja, ki ni nič drugega kakor strjena lava. V francoskem Centralnem masivu (Auvergni) je namreč večje število ugaslih ognjenikov, ki so včasi bruhali lavo in pokrili vso okolico s črno kamenino, ki je v mineralogiji znana kot vol viški kamen, po kraju Volvic, nekaj kilometrov oddaljenem od Rioma. Na najlepši in najbolj znani ugasli ognjenik Puy-de-D6me, po katerem je tudi auvergnatski departman dobil svoje ime, vodi krasna avtomobilska cesta, vendar sem se nanj rajši povzpel po globokih kotanjah, ki jih je vrezala tekoča lava. Glavno mesto Auvergne, Clermont-Ferrand (kjer izdeluje »Mi-chelin« kolesne obroče iz gume), je kot Riom večinoma zgrajeno iz te črne lave. Riom pa je čisto starinsko mesto, s krasnimi srednjeveškimi palačami; ima tudi več znamenitih cerkva. Imel je privilegij, da so smeli imeti vsako leto po mestnih ulicah procesijo kot spomin na kugo — znano je, da je bilo v Franciji prepovedano prirejati procesije po ulicah. Izjemoma je imelo to dovoljenje le nekaj krajev, kjer so bile procesije že zgodovinska zadeva in so privlekle veliko število tujcev.
Riom leži sredi bogate in široke doline reke Allier, ki se v lenem toku izliva v Loiro. Nedaleč v okolici mesta se začne dvigati veriga vulkanskega gorovja — večina gora je stožčaste oblike in porasla le s slabo travo, ki jo mulijo ovce. (Tam v bližini je doma tudi znameniti rochefortski sir!). Ker smo na vulkanskem ozemlju, se njegova stalna Spremljevalka, mineralna voda, pojavlja na vsakem koraku. V vaseh blizu Rioma sploh ni drugačne pitne vode kot mineralna.
Nekaj kilometrov južno od Rioma leži vseučilišču« mesto Clermont - Ferrand. zhand v zgodovini kot izhodišče za prvo križarsko vojno. Po svetovni vojni so ftred univerzitetnim poslopjem postavili velik spomenik francoskim vojakom; kip
predstavlja francoskega vojaka, kako meče granato na sovražni severovzhod.
V bližini mesta se dviguje popolnoma raven hrib, na katerega platoju je galski prvak Vercingetorix podlegel Cezarjevim legijam. S tramvajem je dosegljiva slatina Royat.
V najbližji okolici Rioma je slatina Chatel-Guyon, 89 km oddaljen pa sve-tovnoznani Vichy, kjer je sedanji začasni sedež francoske vlade. V bližini je tudi staro kovniško mesto Thiers, kjer imajo za Sheffieldom in Solingenom tretje najbolj znane delavnice za nože in britve.
V neki riomski kavarni sem našel starega natakarja, ki je bil doma iz Srbije, pa je takoj ko je Pašič prišel na oblast, moral pobegniti v Francijo. Srbski je znal le še za silo.
V Riomu je živel trudi prof. Louis Cor-dier, ki je bil nekaj časa predsednik organizacije francoskih bojevnikov s solunske fronte in sploh Vzhoda, tkzv. »Poi-lus d’Orient«. Pokazal mi je veliko zbirko slik in spominov iz bojev na jugu. — Leto dni pozneje je bil v Beogradu v avdienci pri pokojnem kralju Aleksandru ter bil ves navdušen nad lepotami Ljubljane in Bleda, kamor sem ga peljal. Tisto leto pa me je povabil, da prisostvujem 14. julija koncu šolskega leta na nje-
govi gimnaziji ter delitvi nagrad. V lepem govoru je opisoval svoje vtise ; s solunske fronte.	.	?
Riomsko apelacijsko sodišče je majhna zgradba, z dvorano, kakršne smo videli v vseh francoskih filmih, pri katerih prihajajo na platno razprave. Spredaj so dvignjene klopi za sodnike, na desni za porotnike, na levi za obtožence, v ozadju pa za radovedno publiko, ki jo morajo miriti orožniki. Kadar so bile razprave, je bil praznik za Riom. Ljudje so jih hodili poslušat trumoma. Nekoč so tudi mene zvabili; bila je razprava proti nekemu Črnogorcu zaradi umazanega delikta. Mož pa je imel izvrstnega odvetnika, ki je znal do solz ganiti porotnike, tako da je končno svojega klienta »zrezal«.
To pot pa ne bo porotnikov. Daladier-ja, Reynauda, Mandela in druge politične voditelje tretje republike bo sodilo posebno sodišče. »Popolo dltalia« je pred dnevi zapisal, da bi jih morali soditi komunistični poslanci, ki v parlamentu niso hoteli glasovati za vojno. Videti, pa je, da niso pravih prijeli:	glavni	krivci so
deloma ušli, to je tisti, ki so odnesli denar v Ameriko, večina pa, ki siž ni hotela boriti »za druge«, sedi doma za pečjo in je temeljito »racionirano« hrano ali paše take nima.	Bojan	Ribnikar
Kronika sporazuma
3. febr. 1939 je podalo ostavko pet ministrov na čelu z Dr. Cvetkovičem in to z motivacijo, da je bila dotedanja Stoja, dinovičeva vlada po svojem sestavu zapreka na poti do sporazuma.
4. febr. je zategadelj vlada padla. Knez
namestnik je zaupal mandat Dr. Cvetkoviču. Ta je sestavil vlado, kj je
6. febr. začela z delom. Cvetkovič pod. črtuje, da je sporazum nujen tudi iz važnih državnih razlogov.
16. febr. izrazi vlada v posebni deklaraciji pred skupščino željo, a'a se ustvar; ozračje medsebojnega bratskega razumevanja in strpnosti.
V marčni proračunski debati izjavi Cvetkovič, da ima njegova vldda posebne naloge, konsolidacije na znotraj in zunaj.
2. aprila potuje Cvetkovič v Zagreb, kjer se
3. aprila sestane v banski palači z dr Mačkom. Razgovore sta vodila dva dni in na koncu izjavila, da sta v bistvu soglasna.
15. do 17. aprila so se :azgovoi'i nadaljevali in privedli do izmenjave konkretnih predlogov obeh partnerjev, po katerih bi se naj sporazum izvajal.
22. aprila so bili tretji razgovori v Zagrebu.
24. avgusta je bila pri knezu namestniku skupna avdienca Cvetkoviča in di-. Mačka, na kateri je knez sprejel predloge o rešitvi hrvatskega vprašanja.
26. avg. 1939 je bil podpisan na Bledu sporazum in sestavljena nova Cvetkovi-čeva vlada, v katero so vstopili zastopniki HSS in.SDK. Istega dne je bila podpisana uredba o banovini Hrvatski. Sledil je razpust skupščine in senata, razve 1 jav_
34. ZAGREBACKI ZBOR
31. Vlil
Z
a
O
ec
<
z
o
Ul
. DO	9.	IX.
1940
n<
Na železnicah brezplačen povratek. Na jadranskih parobrodih velja višji razred za ceno nižjega. Na aeroplanih 10%-ni popust od 26. Vlil. do 14. IX. 1940.
ljenje zakona o volitvi narodnih poslancev in dana so bila vladi pooblastila, da lahko s posebno zakonito uredbo izpre-meni politične zakone.
27. avg. je bil triumfalen sprejem dr. Mačka v Beogradu, kjer so množice pozdravljale sporazum s Hrvati in obljubljene politične svoboščine.
29. avg. je bilo ustoličenje hrvatskega bana in seja hrvatskega narodnega predstavništva v sabornici. Dr. Maček je govoril: »Sklenjeni sporazum ne rešuje vprašanja definitivno. Tudi vprašanje te. ritorija ni popolnoma rešeno. Nadaljnja njegova rešitev zavisi od tega, če dobijo avtonomijo tudi druge banovine. Vsfe zadeve, izvzemši zunanjo politiko, železnice, pošto in vojsko, spadajo v kompetenco banovine Hrvatske. Zajamčena nam bo popolna finančna samostojnost. Prinesli bomo svobodne politične zakone in po volitvah bo kmalu sklican sabor...« Podpisani sta bili ureabi o organizaciji banske oblasti, in o izpremembi obstoječih zakonov.
13. januarja 1940 obišče knez namestnik uradno Zagreb in podpiše uredbo o hrvatskem saboru.
1. aprila sledi objava uredbe o financiranju banovine Hrvatske.
19. maja so bile izvedene občinske volitve po hrvatskih občinah na podlagi javne volivne pravice.
— Pri ženaU, ki več let trpe na težki stolici deluje vsakdanja uporaba naravne „Franz-Josefove“ grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo „Franz-Josefovo“ vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Socialne razmere transilvanskih Romunov
pred osvobofenfem
Madžari in Židi so živeli od žulfev romunskega ljudstva, ki na lastni zemiji ni imelo besede
V številki od srede sem opisal narodnostne razmere v Transilvaniji pred osvobojenjem in se ob koncu mimogrede dotaknil tudi socialnih. Te so bile še dosti neznosnejše kakor prve in v prvi vrsti krive, da se romunsko ijudstvo v svoji lastni deželi ni moglo dvigniti do odločujočega pomena.
Omenil sem vas v bližini Mures Tar-gula, zato naj' služi tudi sedaj za oris socialnih razmer tedanje Transilvanije. Na pobočju nizkih gričev in doli do Mo-riša, ki je tam tudi po svoji širini zelo podoben naši Dravi, v legi, kakršno ima Sv. Peter pri Mariboru, se je tekom stoletij nakopičilo nekaj nad 300 hiš. Vendar so te hiše nekaj svojevrstnega, nam neznanega. Zgradili jih niso zidarji, ampak — ženske. Pa tudi zgradile jih niso, ampak spletle. Na primernem mestu zabijejo v zemljo kole, tako visoke, kakor bo visoka hiša, in sicer v dveh paralelnih, vrstah. Te'kole ^pletejo nato. z vrbjem, kakor delamo pri nas ograje na Murskem polju, ali koše. Ko sp stene tako zapletene, natlačijo med obe vzporedni steni s kravjekom pomešano rlovi-čo; prav tako obmečejo z enako zmesjo tudi zunanje strani sten. od zunaj in od znotraj. 'I’o delo opravijo ženske z rokami. Ko se omet posuši, sa lepo pobelijo. in na zunaj i zgleda taka hiša, kakor da bi bila zidana. Tla v hiši osta-
nejo ilovnata. Streho pokrijejo s slamo, toda dosti primitivne je kakor pri nas. Dimnikov ne poznajo. Dim se zbira na podstrešju in uhaja nato na prosto skozi slamo. Kadar je ob dežju slama mokra, izgleda kakor da vsa hiša gori.
V tako hišo, ki stoji na graščinski zemlji in je vedno obdana s prav tako za*-pletenim plotom, se vseli zgodaj sipor mladi kmečka, ali bolje tlačanska družina. S seboj pripelje iz kraja prejšnjega bivališča razen otrok morda tudi kravo, Graščinska uprava ji odmeri kos zemljišča za lastno uporabo. Tu lahko sadi in seje kar hoče. »Svoj« svet pa lahkp obdeluje samo ob času, ko ne dela na graščinskih veleposestvih, ki obsegajo celo katastrsko in politično občino: polja in gozdove. Toda ko se družina priseli v novo vas, je brez hrane in brez denarja. Zato se zateče k Židu. V vsaki taki vasi je vsaj po ena židovska trgovina in zraven gostilna. Če je vas ve$-ja, jih je tudi po dvoje, troje. Židovske hiše stoje na najlepših mestih, so edine (poleg župnišča in šole) zidane in enor nadstropne. Sredi revnih bajt izgledajo kakor vile. Na sto kilometrov daleč ni po deželi drugih trgovin in gostiln, kakor samo židovske.
Novopriseljena tlačanska družina se torej zateče k Židu. Poglavar družine pove svoje ime in številko hiše, v kateri
se je naselil. Zraven našteje člane družine. Zid jih vpiše v svoje knjige. Od tistega dne dalje prejema družina vse, kar potrebuje od Žida in tja hodi ob nedeljah tudi na palinko (podobno ruski vodki, ki se pije na litre) in ples ob ciganski godbi. Žid zapisuje vse, kar tlačan prejme in zapije, daje pa mu le toliko, kolikor pričakuje od njega povračila. To povračilo je vse ono, kar pridela vpisanec v židovsko knjigo na kosu zemlje, ki ga mu je graščinska uprava izročila v lastno uporabo. Kar koli tu pridela in pobere, mora oddati Zidu, ki vedno naračuna toliko dolga, kolikor znaša ves vpisa n če v pridelek. Taico stoji mož s svojo družino pred zimo navadno zopet brez vsega, kakor spomladi, ko je prišel,; In zopet inora ,k; Židu, ki pi§e, piše, piše... Le malokaterim ostane nekaj lastnega pridelka za zimo.
Miimo tega mora tlačan oskrbovati s preostanki vsaj deloma & župnišče, vsaj vsako soboto s hlebom belega kruha. Sicer pa ima župnišče navadno tudi svoje lastno posestvo, ponekod celo veleposestvo. Ob robu stoje v večini, vsaj leposestvo. Ob robu stoje v večini.vsaj v so še dosti revnejše, včasih preprosto skopane v hrib, spredaj zapletene in zgoraj pokrite s surovo nametano slamo. Tri stene so torej v breg vsekane, brez obloge hi ometa. V eni takih koč sem
Mna Igra zastran delitve zemlje v Beltincih
Miško Kraniec
»Drobitev zemlje na površine, ki kmetskim družinam ne morejo nuditi eksistenčn. minimuma bo imela za posledico novo gospodarsko propadanje, novo emigracijo prebivalstva; a kolikor emigracija dandanes ni več mogoča, bo nekaj sto družin padlo občinam v breme ...
V interesu narodnega gospodarstva in splošnega blagostanja v Prekmurju bi bilo,, da minister za kmetijstvo umakne svoj sklep in se na veleposestvu v Beltincih dopusti nemoteno delovanje semenogojske in živinorejske postaje, ki edini v sedanjem kompleksu jamčita za uspeh in razmah«. — »Jutro«, 15. VIII. 1940.
Tako bedastega zagovora veleposestniške zemlje že dolgo nismo slišali. In bi kakršen koli, še tako preprost in odkritosrčen bil boljši, kakor to učeno razpravljanje.
V Prekmurju, tej zemlje lačni pokrajini, po čudnem naključju spet delijo zemljo. Kajti komisije, ki so prihajale — povejmo odkrito: na sprehod in na kozarec vina v Prekmurje ter še zaradi dnevnic, — so vse izrekle najboljše pohvale tej semenogojski postaji. Medtem se zdi, je komisija iz ministrstva dognala nasprotno. Ne glede na vse te ocene, je docela v redu, če se v Prekmurju, pa tudi drugod, zemlja deli med tiste, ki jo znajo in ki jo lahko obdelujejo. Zemljo naj dobi revež, žal se bo spet zgodilo, kakor se rado dogaja v takih primerih, da namreč zemlje ne bodo dobili revni sloji v Prekmurju, temveč je najprej banovina rezervirala zase polovico te zemlje, da bi jo po nekaki zamenjavi z zemljo v Dokležovju priključila semenogojski postaji, oz. šoli v Rakičanu..Na drugo skušajo položiti svojo roko dobrovolj-ci, ki niso iz Prekmurja. S tega stališča je skorajda vseeno, ali se zemlja deli ali ne, ker je ne bo kaj deliti, zlasti ne tistim, ki bi v prvi vrsti prišli v poštev. Toda prekmurske množice odločno zahtevajo delitev zemlje, pa ne samo te, temveč vse, kolikor je je še v velikih kompleksih po vsem Prekmurju, pa bila to orna zemlja, travnik, močvirje ali gozd. To se je poslednje dni jasno pokazalo, ko so ob razglasitvi, da se bo zemlja delila, prihajali ljudje dan na dan in zahtevali na občinah, da se jih zapiše kot interesente. Vsi ti gotovo niso tako trdno prepričani, kakor člankar v »Jutru«, da bo ta »drobitev« imela za posledico novo emigracijo prebivalstva. Ne da
Miško Kranjec
bo imela, temveč ga zaenkrat ne bo odpravila, ker bi bilo potrebno zelo, zelo mnogo zemlje razdeliti Prekmurju, če naj bi se emigracija prebivalstva ustavila, in sicer toliko, da bi ljudje lahko na zemlji dostojno živeli, se oblačili, a imeli tudi toliko dela, da jim to ne bi dopuščalo emigriranja. če ima člankar v mislih tistih 75 družin, ki so živele doslej na veleposestvu, potem nič hudega. Ako je bilo doslej prisilnih od 100.000 ljudi, ki žive v Prekmurju, v emigracijo 10 do 15 tisoč, ne bo 200 novih ljudi prevrnilo te socialne strukture pokrajine, ako jih še od njih gre 50. — Smešna je trditev član-'karja v »Jutru«, kakor bi vsaka nova delitev zemlje imela za posledico novo emigriranje ljudi! Potem bi bilo docela upravičeno, da se kmetu zemlja skratka odvzame, se vrne veleposestnikom in naj se povrne življenje izpred časov prve sve--tovne vojne. Res so si pred vojno zaslužili ljudje na velikih kompleksih grofovske zemlje nekaj kruha s sezonskim delom. Koliko? Da so do božiča za silo živeli. Z razdelitvijo'zemlje se je to za silo življenje premaknilo do velike noči. Rešen ni ves problem, toda pomaknil se je dalje, kar je vsekakor važno. Vemo, da v Prekmurju ne bo dovolj zemlje niti, če bo vsa razdeljena, vendar se mi tej zahtevi ne moremo odreči, zahtevi namreč, da se tudi gozdovi razdelijo in gojijo dalje kot gozdovi ali pa izsekajo in se tam razvijejo ali travniki ali njive; kajti smešno ie že postalo, da v Prekmurju plačujemo jelševa drva draže, kakor drugod bukova. Prekmurje naj postane lastnik svoje zemlje, ne' pa raziie firme, grofje in razni posamezniki, ki lahko potujejo po svetu in si nabirajo denar iz prekmurske zemlje, ljudje iz Prekmurja pa morajo emigrirati in svoje moči prodajati svetu.
Smešno je tudi, če člankar zagovarja tiste družine, ki bodo baje padle na ramena raznim dbčinam. Vsi kričijo zaradi teh »revežev«, doslej pa se še nobena občina ni zglasila, da bi protestirala proti delitvi zemlje, ker bi se-bala, teh revežev, in da bi zaprosila veleposestvo v Beltincih, naj za božjo voljo obdrži zemljo in teh 75 družin. Sicer pa, če sc zemlja deli, je potrebno, da pride v poštev najprej teh 75 družin; živele bodo pač. kakor živi toliko in toliko drugih prekmurskih družin. Da bi radi njih puščali veleposestva, supermaksimume in podobno, tega najbrže ne bo nihče zagovarjal. Veleposestvo ni nikaka dobrotvorna ^usta nova, ki naj vzdržuje prekmurske družine, in da si te družine brez veleposest-niške zemlje in grofov ne bi mogle po magati. Kajti nihče tistih, ki so takoj po
svetovni vojni dobili zemljo, se danes ne pritožuje in je ne ponuja nazaj grofom; nasprotno, ljudje zahtevajo čedalje več zemlje, kolikor je je še pač po vsem Prek murju. Ljudje so kratkomaio prepričani, da imajo njih stotisoč vsaj toliko pravice do te zemlje in do kruha, Kakor nekaj posameznikov! Kar se tiče obdelovanja, jo ljudje prav tako dobro obdelujejo, kakor na veleposestvu.
Da bi pa v Prekmurju vzdrževali razne semenogojske postaje, l<o že tako primanjkuje zemlje, je več ko nemarnost. Tudi to je možno, vendar bi morala banovina skrbeti, da bi si ljudje našli drugod zaslužek, če naj bi bila zemlja namenjena semenogojstvu in živinoreji. Ljudje iz Prekmurja ne bodo mnogo protestirali, če se vsa zemlja spremeni v se-menogojsko in živinorejsko postajo, če bodo za to dobili nadomestilo bodisi v tovarnah ali pri kakem drugem stalnem delu, zlasti če si bodo več služili, kakor
na raznih slovenskih oblasteh niso imeli za ta del Slovenije posebnega razumevanja; kajti samo tako je lahko prišlo, da so Prekmurje kolonizirali, dajali do-brovoljcem ali pa napravili razne semc-nogojske postaje. Naši ljudje so morali v emigracijo, a to ne zato, ker so dobili zemljo, kakor trdi člankar v »jutru«, temveč ker so je dobili premalo.
V druge »podatke« in navedbe se ne bom spuščal, ker so nekateri naravnost smešni, pač pa odgovarjam na članek v »lutru« takole: V interesu narodnega gospodarstvo in splošnega blagostanja v Prekmurju ter tudi v interesu narodne zavesti ie, da minister za kmetijstvo ne le umakne svoj sklep o delitvi zemlje v Beltincih, temveč ga razširi na vsa veleposestva, kolikor jih je v Prekmurju, zlasti pa na gozdove. Emigriranje s tem sicer ne bo prenehalo, vendar pa bodo ljudje vedeli, da jim je ta država prinesla vsaj nekaj; zlasti v teh časih je važno, ko že celo na Madžarskem skušajo deliti zemljo ljudem.
Zemljo ljudem, ki jo obdelujejo, ki živijo na njej, ne pa raznim grofom ali
na tej zemlji. Toda na banovini ali prej j raznim postajam in ustanovam!
O podržavljenju
Narodne banke
Med predlogi, ki so se pojavili v zvezi z izjavami najmerodajnejših faktorjev o potrebi ekonomskih reform, zavzema vidno mesto predlog o podržavljenju Narodne banke. Že več tednov se vodi ostra polemika o tem vpra šanju, kajti beograjski »gospodarski krogi« so vstali proti temu predlogu.
Sam predlog je objavilo najprej »Jutro«, pridružil se mu je zagrebški »Jugoslovenski Lloyd«, nato ostali hrvatski listi, a v Sloveniji se je še »Slovenec« izrazil v glavnem za podržavijenje, Padle so tudi razne izjave v tem smislu s strani predstavnikov »prečan-skega gospodarstva«, med njimi posebno značilna izjava predsednika splitske trgovske zbornice in člana uprave Narodne banke Marina Feriča, bogatega »dalmatinskega brodo vlasnika«
Z druge strani pa so objavili beograjski listi »Politika«, »Jugoslovenski Kurir«, ^ »Pri-vredni Pregled« itd. članke proti podržavljenju, pobijajoč argumente hrvatskih in slovenskih listov. Beograjski delničarji (a ti imajo večino akcij) Narodne banke pa so dali še posebno izjavo proti podržavljenju.
Pred dnevi je na javnem predavanju v Beogradu zavzel stališče o tem celo sam ravnatelj Direkcije za zunanjo trgovino, oficielni ekonomski ekspert HSS dr. Rudolf Bičanič, !<i se je odločno izjavil za podržavijenje in zavrnil argumente beograjskih delničarjev, kar
število delničarjev z nad tisoč delnicami Število delnic, ki jih ti delničarji posedujejo .......................................
Odstotek od vseh 60.000 delnic Narodne
banke ......................  •	• •	•	•
Nominalna cena teh delnic v dinarjih . Stvarna (kurzna) cena teh delnic v dinarjih .....................................
poznal vaškega kovača, cigana. Ves prostor je meril morda 15 m2, v njem pa so živeli: mož, žena, štirje otroci, koza in dva prašiča. Ljudje in živali so spali skupaj na tleh. Obenem je služil prostor tudi za kovačijo. Ko je nekoč ta koča pogorela (zgoreti je mogla seveda le streha m prednja stena), si je cigan do večera postavil že novo. Tudi ostali hiš navadno ne gasijo. Prvič niso njihove in drugič si v nekaj dneh lahko postavijo nove, morda celo obsežnejše.
Tako je potekalo življenje romunskih tlačanov pod nadoblastjo madžarskih grofov in Židov pred osvobojenjem. Ko sem pripovedoval tem ljudem, da imajo naši kmetje vsak svojo hišo in zemljo, da pri nas ni grofov in ne Židov, so se mi smejali in mi niso verjeli. DejaM so, da to sploh ni mogoče, da bi kmet imel svojo zemljo in da M ne bilo ne grofov in ne Židov.
Tako je živelo romunsko podeželsko ljudstvo do osvobojenja v madžarski Transilvaniji, zatirano narodnostno, lz-žem»«o socialno in umetno zadrževano v nevednosti. Spričo tekih razmer se je madžaronstvo lahko nemoteno širilo. Ono je (tevzenkši Sak se pod Transilvanskimi alpami) obvladalo deželo gospodarsko, kulturno m seveda tudi politično. Tisoči in tisoč! Madžarov In Židov po deželi hi po mestih so živeti od žuliev romunskega ljudstva, ki na svoji lastni zerilji ni imelo besede.
Ko je -bila v starodavni Albi Mii, naj
je seveda izzvalo njihovo ostro reakcijo v »Politiki«.
Končno je spregovorilo še »Vreme«, pol-oficielni organ predsednika vlade. Ono noče načelno razpravljati o podržavljenju, temveč le dokazuje, da konkretno sedaj ni nujno in polemizira z argumenti Marina Feriča.
Razumljivo je, da so o vsem tem pisali tudi tuji listi, predvsem nemški in italijanski, ki zadnje čase posvečajo zelo mnogo prostora gospodarskim problemom Jugoslavije.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da bo podržavijenje Narodne banke pri končnem od-ločevanju o reformah igralo važno vlogo in je potrebno, da si ga malo pobliže ogledamo.
Dosedanja politika Narodne banke.
Najprej moramo raziskati vprašanje, kakšno politiko je doslej vodila Narodna banka, kajti šele, ko to ugotovimo, bomo lahko ocenili argumente njenih kritikov in zagovornikov. Da bi pravilno presojali to vprašanje bančne’ politike, je potrebno vedeti, kdo jo je določal in čigavi interesi so bili pri tem odločilno. Ker je Narodna banka že od svoje ustanovitve delniška družba, se moramo predvsem seznaniti z njenimi delničarji, kajti brez dvoma imajo oni največji vpliv na politiko.
Večino delnic ima malo število velikih delničarjev, od katerih ima vsak nad 1000 delnic, in v njihovih rokah se koncentrira neprestano več delnic. Tu podatki banke:
1924
9
18.929
31
9,464.500
1930
11
19.740
33
9,870.000
1934
10
25.679
43
77,037.000
1938
10
27.147
45
81,441.000
76,075.651 163,940.700 106,747.603 201,485.034
bolj romunskem mestu prejšnje Transilvanije, razglašena priključitev k Romuniji, se je to tlačansko ljudstvo prvič pričelo dvigati.. Napadlo je več graščin in požgalo nekaj židovskih hiš. Romunija, ki je sama še poznala veleposestva, je bila tu prisiljena izvesti agrarno reformo. Romunski tlačan ie dobil svojo zem-lj(o In svojo hišo. To je bil največji prevrat v zgodovini njegove temne usode. Toda madžarski grofi in madžarski meščani, kji so živeli stoletja v razkošju na račun romunskega siromaka, so začeli že od prvega dne dalje na Madžarskem in po svetu gonjo, dokazujoč, da se jim je zgodila nezaslišana krivica, kajti v Trianonu so jim vzeli celo »madžarsko« Transilvanijo. Ta revizionistična gonja se je nadaljevala U2 let. Madžarski razlaščeni grofi so našli nekaj zagovornikov celo med angleškimi plemiči in francoskimi kapitalisti.
Sedaj so v teku med Romunijo in Madžarsko direktna pogajanja o rešitvi »transilvanskega vprašanja«. Madžar; bi najrajši dobili nazaj vso pokrajino do vrhov Transilvanskih alp, da bi zopet lah ko razlastili romunske kmete. Ali se jim bo to posrečilo? Romunija se upira, sklicujoč se proti madžarskemu zgodo vinskemu na narodnostno načelo in je pripravljena odstopiti le zahodne, periferne dele, kjer so res Madžari v večini. Obenem zahteva, naj bi se iz ostale Transilvanije izselili Šekle rji in mestni Madžari.	R-	R©har.
Ti podatki nam jasno kažejo, kako hitro se koncentrirajo delnice v rokah maloštevilnih. Pripomniti moramo le še, da je stvarna koncentracija še mnogo večja. Ti veliki delničarji so namreč denarni zavodi in tu je banka javila za njih le ono število delnic, ki so jih vpisali pod svojo firmo, a sem niso všte te delnice, ki jih imajo sami glavni delničarji teh denarnih zavodov in razna druga podjetja, ki so stvarno v rokah teh denarnih zavodov, Po naših računih bi se pri upoštevanju tega števila delnic Narodne banke, ki so v posesti teh 10 velikih delničarjev z? okoli 40—50% povečalo in so imeli oni v rokah od 50°/o (1924) do 65%, (1938) vseh delnic Narodno banke. Vidimo pa tudi, kakšno ogromno stvarno ceno, t. j. ceno, za katero so se lahko te delnice prodajale dotičnega leta na borzi, predstavljajo, in kako hitro ta cena raste. Deset delničarjev popolnoma gospodari danes z Narodno banko in oni so z vsakim letom bolj vplivni, bolj bogati. Kdo so ti delničarji?
Velika večina vsh delnic Narodne banke je v rokah delničarjev iz Srbije, predvsem iz Beograda. Na občnih zborih delničarjev Narodne banke j samo iz Beograda vedno 80% vseh prijavljnih delničarjev (iz Slovenije 2— 3%) in oni predstavljajo redno čez 8Q% vseh prijavljenih delnic (delničarji^ iz Slovenije 1%). Te številke so zelo značilne, ker nam povedo, da ni le večina delničarjev vseh prijavljenih delničarjev (delničarji iz ir Beograda, ampak da so od tam tudi največji delničarji, ker le tako je mogoče, da je procent njihovih delnic (80) precej višji kot procent njihovega števila. To je jasno, kajti izmed onih 9 do 11 največjih delničarjev, je le eden izven Beograda, vsi ostali pa so v Beogradu.
Končni sklep na temelju vsega tega je, da stvarno odloča na zborih delničarjev 8—10 največjih delničarjev Narodne banke iz Beograda. Oni so si ta svoj vpliv tudi neprestano povečavah s koncentracijo delnic v svojih
rokah in z raznimi določbami, kot na pr.: do 1. 1931. je imel pravico na občnem zboru ie oni delničar, ki je prijavil najmanj 5 delnic, od leta 1931. pa mora prijaviti najmanj lO delnic; do 1. 1931. so imeli delničarji z nad 1000 delnicami le' po 30 glasov, od 1. 1931. jih imajo po 100. Torej 10 delničarjev iz leta 1938, je inielo na občnem zboru 1000 glasov, a 682 delničarjev, t. j. več kot polovica (vseli delničarjev je bilo t. I. 1324) ni imelo niti enega glasu. To dovolj jasno govori, da vlada v Narodni banki 9 beograjskih delničarjev. To dokazujejo tudi imena guvernerjev Vajfert, Srečkovič, Bajloni, Radosavljevič, viceguvernerjev Stojanovič, D. Protič itd. in članov upravnega in nadzornega odbora L. čelovič, M. Sonda, M. Savčič, 2. Jankovič, M. Jovanovič, S. Jovanovič, Resavac, R. Jovanovič, F. Gramberg, J. Mihajlovič, T. Panič, Godje-bac itd. To so imena delničarjev in upravnih svetnikov velikih beograjskih denarnih zavodov, Beograjske zadruge^ Prometne banke, Izvozne banice, Jug. nacion. banke, Vra-čarske hranilnice in zadruge, Jadransko po-dunavske banke itd. ter imena velikih srbskih podjetnikov.	„
V diskusiji o vprašanju podrzavljenja naše Narodne banke se je s strani beograjskih gospodarskih krogov zelo naglaševalo, da ima država, t. j. vlada tudi^ odločilen vpliv na politiko Narodne banke. To je točno. Narodna banka uživa namreč ogromne privilegije, ima monopol kovanja, tiskanja in izdajanja kovinskega denarja in bankovcev, uživa davčne in sodne privilegije, ima pooblaščen položaj, kar tiče prometa (trgovine) z devizami in klirinške trgovine, ima važno besedo pri izvozu in uvozu itd. Vse to ji je država zajamčila z zakonom o Narodni banki in s celo vrsto uredb. Z druge strani pa je v teh zakonih in uredbah v gotovi meri določila naloge in delokrog banke, omejila njeno poslovanje posebno kar tiče riskantnih spekulativnih poslov, da ne bi ta tako važen zavod propadel,, si zajamčila kontrolo nad njenim pošlo-
Rod, ki že skozi vekove melje moko
S podjetnostjo od majhnega vodnega mlina do mlinske industrije
Ime Zadravec — nastalo ie iz »za -■ dravce« — ne bo do našem mnenju nič mani staro ko Središče samo. saj ga že najstarejši anali v tej ali oni zvezi pred več sto leti omenjajo, seveda v drugem in danes ne več rabneni pravopisu. Vsi ti Zadravci so bili mlinarji, ki so skozi veke in veke mleli sosedom tam doli za Dravo na plavajočih mlinih, oskrbovali ljudstvo z moko, sebe in svojce pa častno preživljali z mlinarsko obrtjo O teh Zadravcih ni mnogokaj poročati, pač ne smemo prezreti zadnjih treh rodov te splošno spoštovane rodbine, ki živo posega v naše gospodarsko življenje.
Fundamente k sedanjemu industrijskemu podjetju Zadravcev je že položil de-
dek Jurij, ko je leta 1892 prodal svoj mlin na »šajkah« in namesto njega kupil stari, mali mlin ob potoku Trnavi ter ga pretvoril v nove vrste mlin na valjke. Njegov sin, g. Jakob Zadravec, po celi Sloveniji in preko njenih mej poznan kot izboren gospodarstvenik, ki pa je navzlic svojemu imetju in raznim častim in dostojanstvom vedno skromen, ljubezniv in gostoljuben mož ter od leta 1901. edini posestnik in vodja podjetja, je že čez 10 let gospodarjenja bolj nestalno vodno silo zamenjal kratkomalo s paro in Dies-lovim motorjem. Zaradi pogona s paro je ljudstvo mlin imenovalo »damfar« in to ime mu je ostalo. Od leta 1927. pa tudi visoki dimnik ni več v službi; deta pare in gorivnega olja je prevzela elekt-
rična sila iz Fale. Od leta 1931 pa deluje v družabniški zvezi z očetom zastopnik tretjega rodu, g. Juriča Zadravec, imenovan tudi »Damfarski Juriča«. Vnuk Jurija Zadravca je v posesti inž. diplome iz Visoke tehniške šole v Liege-u v Belgiji, je kavalerijski kapetan v r. in zet blagopokojnega dr. Pivka. Oče in sin sta dvignila mlin do najvišje kapacitete. Danes lahko zmelje 10.000 kg pšenice v 24 urah, in se je s tem povzpel v prvo vrsto slovenskih umetnih mlinov. Od te moke dobavljata pekom 95%, samo mariborski pa dobe od tega 65%. Mariborčani gotovo ne vedo, od kod vsa lepa mo ka za pecivo in v pecivu. Evo, od Zadravcev v Središču! -š.
i
Od 31. avgusta do 9. septembra 1940
Ljubljanski velesejem
Razstava industrijskih m obrtniških izdelkov.
Posebne razstave: Pohištvo, mala obrt, turizem, motorna in jadralna letala. Zaščita pred napada iz zraka, zobna tehnika, naša vsakdanja prehrana, cvetje in povrtnina, perutnina, kunci, golobi, likovna umetnost.
Zabavišče — Toti teater — Tekma harmonikarjev 8. IX. — Žrebanje daril za obiskovalce
Polovična voznina na železnici in parnikih
Na postajni blagajni kupite rumeno železniško
izkaznico za din 2.’—.
Celje
Zadeve, ki jih je treba urediti
ka stranka potem dvigne. Take predale
Celje je važno tujsko-prometno mesto. Je pa pri nas še mnogo nedostatkov, ki bi jih bilo iz tujsko-prometnih ozirov nujno potrebno urediti. Ena taka zadeva je izvoz fekalij iz mesta. Dogaja se, da imamo priliko videti, tudi v poletnem času, kaiko se s primitivnimi lesenimi vozovi ob dnevu izvažajo fekalije po mestnih ulicah iz mesta. To je v vsakem količkaj pomembnem kraju, v našem mestu pa sploh popolnoma nemogoče. Že v neki seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se bo zgradila betonska centralna greznica, kar pa s do sedaj še ni zgodilo. Odklonjeno pa je bilo, nabaviti avtomobil za izvažanje fekalij. Nujna potreba je, da se k ureditvi te zadeve takoj pristopi in zgradi centralna greznica ter nabavi zadevni avto, s katerim bi se ta posel vršil in sicer samo v nočnem času.
Najmanj tako važna zadeva je izvažanje smeti. To bi se naj vršilo kakor v Ljubljani s hermetično zaprtim vozom in sicer vsaj v strnjeno zazidanem delu mesta, to je v bivšem policijskem rajonu, v katerega spada bivše mesto, dali« kraji (iaberje, Breg, Zavodna, Lava in Lisce. Cestno policijski red določa dva sistema, eden kakor je običajen v Ljubljani z zaprtim vozom, drugi pa določa, da mora imeti vsaka hiša betonirano jamo za smeti. Te jame hiše v mestu sicer po večini imajo, vendar pa se v redu ne praznijo. Na marsikaterem dvorišču se vidi ogabna slika, ko leže celi kupi smeti preko robov jam, okrog pa se podi v mnogih slučajih golazen, ki ima v takih kupih smeti in odpadkov svoj eldo-rado. Tudi ta zadeva Je za turistično mesto nujno potrebna ureditve.
Važna zadeva je tudi dostava pošte Pošta se v bivši celjski okolici dostikrat niti dnevno ne dostavlja. Po mestu imamo dvakrat dostavo. Pismonoše imajo precej naporno službo, ker morajo za vsako dopisnico, pa tudi tiskovino, tekati v visoka nadstropja mestnih hiš. Po naprednih mestih imajo hiše v pritličju poštne predale, opremljene z imeni stanovalcev ozir. najemnikov. Vsaka stranka ima ključ od svojega predala. Pismonoša porazdeli pošto v predale, kjer si jo vsa-
vanjem (vladin komisar s pravico veta) in vpliv v njenih odborih (vlada imenuje v petčlanski izvršni odbor guvernerja in dva viceguvernerja, torej večino članov), lahko preko svojih denarnih zavodov kupuje delnice Narodne banke do 20°/o, t. j. 12.000 delnic (podatek Tih. Paniča v »Politiki« 20. Vil,, da ima država 20,000 delnic, je netočen, ali pa je tu prekršen zakonski predpis), kar tudi dela preko Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice, ki spadata med 10 največjih delničarjev Narodne banke itd.
Torej tudi vlada ima vpliv na politiko banke. Toda, ker je politika vseh vlad doslej, kakor je to pokazal R, Bičanič v svoji knjigi sEkonomska podlaga hrvatskog pitanja«, večjih srbskih magnatov, a ti so obenem po Zagreb 1938, bila vodena le v interesu naj-večini delničarji Narodne banke, radi vern jemo delničarjem, da so oni delali vedno \ soglasju in skladu z vlado, Točna je tudi njihova trditev, da so vedno Izvajali v banki politiko državnih interesov, samo ne bi smeli trditi, da so zapostavljali pri tem svoje interese, ampak bi morali priznati, da so svoje interese postavili za državne interese in tako pod imenom državni interesi zastopali stvarno svoje. Kakšni pa so bili ti interesi Klavnih delničarjev, vuigo državni interesi? Na to vprašanje bomo odgovorili v prihodnjem članku.	'T.
c Sreča v nesreči. Močno narasla rečica Hudinja je v četrtek nosila s seboj velike množine lesa. Pri MajdiČevem jezu je lovil les iž vode 21 letni dninar Janez Strelec iz Trnovelj. Pri tem je padel v ,	v „ .	. .	,	naraslo vodo. Oprijel se je lesa m tako
ima urejene ze palača Pokojninskega	za-.	plaval po narasii Hudinji.	Posestnik Fer-
voda na Krekovi	cesti. Ministrstvo	za,	do Koštomaj je nesrečo	opazil. Strelcu
pošto je že stavilo	predlog, da bi si vsaj	je pomolil v	vodo železni	drog, katerega
se je slednji oprijel m se tako rešil iz
večje hiše v mestu omislile take predale ter tako razbremenile poštne organe. — Tudi mestna občina je nameravala za svoje hiše to urediti, zadeva pa je bila odložena na prihodnje proračunsko leto. Pri dobri volji bi bilo to lahko urediti že letos, saj stroški ne bi znašali več kakor okrog 3000 din. S tem bi se dalo dober vzgled drugim hišnim posestnikom, ki bi to gotovo upoštevali, poštni organi pa bi bili v svoji službi močno razbremenjeni.
Na Hribu sv. Jožefa bi bilo nujno, ta hrib, ki je postal eno najlepših naselj mesta, dokončno urediti. Uredili naj bi se nasadi in odpravili še nekateri nedo-statki. Zelo lep je bil ta hrib pred vojno, ko je bil zasajen s krasnim smrekovim 'gozdom. Lepo bi bilo, ako bi se travnik pod cerkvijo pogozdil. To ne bi okolice popolnoma nič kvairifo, seveda bi moralo biti urejeno tako, da bi bila cerkev lepo vidna iz nasada, -mč.
smrtne nevarno sli. Ce bi pomoč ne bila prišla pravočasno, bi bilo Strelca gotovo zaneslo pod Sodinov most, ki vode ni več požiral m bi bil gotovo utonil. Pogumnemu reševatelju gre zahvala in priznanje, Strelcu pa je čestitati k srečni rešitvi.
c Državna deška meščanska šola v Celju. Zavržni popravni izpiti bodo v petek, 30. avgusta, razredni popravni izpiti pa v soboto 31. avgusta. Vpisovanje v vse razrede bo 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. Podrobnosti so razvidne iz razglasa na šolski uradni deski.
o Iz carinske službe. Z rešenjem finančnega ministra je postavljen za pom, carinika carinanrnioe I. reda Dravograd-—Meža Franjo Planinc, pri glavni carinarnici Ljubljana pa Srečko Krašovec kot carinski pripravnik.
c Tečaj o kapunjenju priredi jutri na dvorišču deške osnovne šole v Komenskega uljci društvo nMali gospodar" v Celju.
c Tiskovna pravda. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 24 letni Izidor Cergol iz Celja. Obtožen je bil po § 52 k. z. in čl. 3. in 4, zakona o zaščiti države. Cergol Izidor je kot odgovorni urednik lani v Celju izhajajočega časopisa „Zbojr priobčil v svoji brošuri, katero je prevedel iz srbščine „Dramo sodobnega življenja1-', govore Dimitrija Ljo-tiča, v kateri kritizira sodobni red v naši državi. Z ozirom na to, da je drž. tožilec za zaščito države izjavil, da ni osnove za kazenski progon po sodišču za zaščito države, ie sodišče obtožbo po čl. 3 *ak,. o zaščiti države obtoženca oprostilo, pač pa zaščii države obtoženca oprostilo, pač pa ga jo obsodilo po § 53, tiskovnega zakona na dva meseca zapora nepogojno, ker je s svojo brošuro žalil najvišjega predstavnika državne oblasti,
c Občni zbor Jugoslovenske šahovske
zveze bo jutri ob 15. v Celju.
o Grajski kino v Soboti predvaja od nedeljo do torka velelilm „Sužnji zlata".
o Sokolska četa pri Sv. Barbari v Slov. goricah priredi v nedeljo, 25. t. m. srečelov v gostilniških prostorih g. Medveda. Ker je čisli dobiček prireditve namenjen za spopolnitev čelne strokovne in leposlovne knjižnice, ki je za naš obmejni kraj velikega kulturnega in narodnoobrambnega pomena, vabljene vse mariborske in okoliške sokolske edinice ter vse ostale narodnoobrambne organizacije.
• Žrebanje loterije LKB v Celju bo v
nedeljo, 8. septembra. Kupujte srečke, ki stanejo 5 dinarjev komad.
c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr, Jos. Čerin v Prešernovi ulici 1.
c Nočno lekarniško službo ima od 24. do 30. avgusta lekarna „Pri Orlu“ na Glavnem trgu.
c Imenovanje na celjski drž. realni gimnaziji. Na novo so bili imenovani za nar stavnike na drž. realni gimnaziji Rudolf Bajželj in l,da Guštin, oba iz Novega mesta, Ivan Krasna iz Kočevja in Franc Petehiel iz Plevlja.
c Sokolske atletske tekme bodo jutri ob 8.30 na Glaziji. ’ c Napad. Franca Jerela, splavarja iz Rečice ob Savinji sta ponoči napadla dva moška in ga s kolom poškodovala po glavi in hrbtu. Moral je iskati pomoči v celjski bolnišnici.
c Celjski šahovski klub bo imel danes zvečer ob 20.30 slavnostno sejo.
Iz doline solz in obupa
PESNICA JE ŽE SPET POPLAVILA VSO DOLINO — OBUPANEMU LJUDSTVU JE TREBA NUJNO PRISKOČITI NA POMOČ
Nalivi so Pesniško dolino že zopet spremenili v jezero, ki je s svojo blatno vodo pokrilo vse v dolini ležeče kulture. 2e itak z vodo prenapojena dolinska zemlja kratkomalo ne sprejema nobene vode več ter je v svoji zgornji plasti smolnato zaprta tako, da nazaduje vsaka nadaljnja rast poljskih, travniških in drugih pridelkov, ki so tako rekoč zadušeni v tej močvirni plasti! Po dolini voda naganja cele plasti deloma že pokošene otave, s svojim blatom duši vse rastlinstvo. Pa tudi z vodo prenapojena zemljišča ob pobočjih zastajajo z razvojem poznih kultur.
Okopavinski sadeži, kakor krompir,
Privatna dvorazredna trgovska šola
Začetek novega šolskega leta je na pragu. Spet se bodo odprle učilnice in mladina, prežeta novih sil, se bo posvetila učenju, veliki pripravi za kasnejši eksistenčni boj. Z novim 'šolskim letom pa prihajajo tudi skrbi za starše, posebno za tiste, ki sloje s svojimi otroki na razpotju po dovršenih študijah v nižjih razredih srednjih šol. Ni vsem dano, da bi njih finančni položaj omogočil poznejši vstop njih olrok na univerzo, pa tudi pri mladini je vedno večje stremljenje za realnimi in praktičnimi poklici, ki jih najdejo v trgovini, industriji in drugih podobnih pridobitnih podjetjih. Sedaj je prišel čas za starše, da se odločijo, v katero šplo naj pošljejo svojo deco in kje je najkrajša pot do samostojnih in primernih zaslužkov.
Take ugodnosti nudijo le strokovne šole. Ker pa državne strokovne srednje šole ne morejo sprejeti vse ukaželjne mladine, ki se za vpis v te šole priglaša, so se pri-
v Murski Soboti
vatne ustanove, v Ljubljani Zbornica za TOI, pri nas Združba trgovcev v Murski Soboti^ odločile, da ustanovijo v svojih režijah strokovne šole, ki prevzamejo ono mladino ,ki ni bila oziroma ne bi bila sprejeta v državne šole radi pomanjkanja mest.
Privatna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti je prva in edina strokovna šola v Prekmurju, ki uživa z odločbo ministrstva trgovine in industrije od 14. avgusta 1939 praviee javnega učnega zavoda. Gojenci te šole imajo iste pravice in kvalifikacije kakor gojenci državnih dvoraz-rednih trgovskih šol, to se pravi, da imajo absolventi naše šole pravico prestopiti v 3. razred trgovske akademije, dečki pa za službo v vojski pravico do djačkega roka, torej postanejo rezervni podoficirji in oficirji.
Ker ie šola privatna, ni vezana na določen šolski okoliš. V šolo se sprejmejo go-
Ali si že prliavil vsai enega novega narolnika
• •
?
pesa in repa pričenjajo v zemlji gniti. Se deloma nespravljen oves trohni na poljih. Grozi pomanjkanje vseh živil. Vsa Pesniška dolina je letos prava dolina solz in obupa!
Stojimo pred velikimi gospodarskimi reformami! Gospodje, ki boste o teh reformah v par dneh odločali, zavedajte se, da je regulacija Pesnice v njenem srednjem toku neodložljiva! Odložljivi pa morajo biti davki, ki jih več ne zmoremo! Ako dvomite, pridite zdaj k nam, zdaj, ko lahko z nami poplavate , po našem pesniško-dolinskem jezeru in blatu! Rešite nas in s tem sebe pred odgovornostjo na-pram nam — trpečim in potrpežljivim obmejnim državljanom!
Ijenci od koder koli Tudi se ne plača šol-| ska taksa, pač pa samo letna šolnina, ki je za vse gojence enaka. Za oskrbo so tu internali in tudi privatniki imajo stanovanja po zmernih cenah. Otroci drž. uradnikov dobijo draginjske doklade. Tisti, ki se vozijo z železnico, dobijo režijske popuste.
Z _ ozirom na to, da bo letos za prvi Jetnik otvorjena paralelka, bi nujno priporočali vsem staršem, ki menijo oddati svojo deco v trgovsko šolo, da vložijo pravočasno prijave, ki jih ni treba kolko-vali, do 25, oziroma 30- avgusta.
Šolski prostori so moderni, opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki, urejeni z vsemi predpisanimi higienskimi in sanitarnimi napravami In so nameščeni v „Trgovskem domu“, ki je bil šele lani dograjen.
Vpisovanje v prvi letnik bo 1. septembra ter morajo interesenti predložiti za vpis spričevalo o položenem nižjem tečajnem izpitu ali spričevalo o završnem izpitu na mesčanski šoli. Najvišja dovoljena starost je še nedovršenih 17 let. Ce je kdo ol> vstopu prekoračil dovoljeno starost, a ni starejši od 19 oziroma kot ponavljalec I. letnika 20 let, mora ob vpisu prinesti s seboj prošnjo za spregled starosti, naslovljeno na kr. bansko upravo. Natančnejša pojasnila dobijo interesenti od' 24. avgusta t. 1 dalje pri ravnateljstvu, vsak dan od 10. do 12. ure.
Naslov Sole: Zasebna dvorazredna trgovska šola s pravico javnosti v Murski Soboti.
Maribor
Radio
Stanovanjski najemniki o draginji
Ker nekateri tovarnarji in trgovci, ki so po uredbi o kontroli cen dolžni zahtevati za vsako povišanje cen, od 15. februarja t. 1. naprej, odobrenje od pristojne oblasti za kontrolo cen, to je za Slovenijo, od banske uprave v Ljubljani, pri
tem predlagajo zelo površne kalkulacije, ki so nepopolne in nejasne, katerih banski upravi, zaradi ekspeditivnosti v poslovanju, pogostokrat ni mogoče točno kontrolirati glede natančnih nabavnih cen in točnih režijskih stroškov, je Urad za kontrolo cen v Beogradu, pred nekaj dnevi dostavil vsem banskim upravam navodila, za določanje efektivnih nabavnih cen in maksimalnega kosmatega zaslužka za režijo in čisti dobiček.
Da se napravi red in postavijo načela za nadaljnje odobravanje prodajnih cen, se jc maksimalni kosmati zaslužek določil v naslednjih odstotkih: za domače testenine 10%, za riž 3%, za kavo 7%, za čaj 12%, za jedilno olje 5%, za mast 7%, za pralno milo 8%, za toaletno milo 8%, za sveče 10%, za parafin 6%, za vse vrste surovega molino m belega platna 6%, za kreton, flanelo in porhant 10%, za navadno sukr.o domačega izdelka 8%, za vse vrste sukanca razen sviienega 8%, za volno in za volno za pletenje in vezenje 10%, za bombažno prejo 5%, za sekire, lopate, kose, srpe in motike 10%.
Ti maksimalni odstotki kosmatega za. služka se pa lahko glede na razmere v posameznih banovinah za posamezne predmete povečajo za največ 3%, pri čemer je treba preizkusiti vse okolnosti. Lahko pa se določi tudi manjši kosmati zaslužek, zlasti v primerih, kadar se po krajevnih običajih doslej ni računal večji zaslužek.
Za vse navedene predmete, vštevši drva, premog, moko, otrobe in naknadno z uredbo pod kontrolo cen določene predmete,^ j. žica, žeblji, železo vseli vrst v palicah, fasonirano železo, izvzemši nosilcev v obliki U in T, nadalje za leseni stavbeni material, za zidno in strešno opeko, za rafijo in manila, je treba voditi glasom uredbe o kontroli zaloge, ki jo je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo, tudi točno kontrolo zaloge.
Vsakega prvega v mesecu se morajo pošiljati točni pregledi za nakupe in prodaje, izvršene v minulem mesecu, neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu,
Vse te uredbe in navodila pa ne zaležejo dosti, ker se cene kljub vsemu temu stalno dvigajo, zlasti prej navedenim predmetom. Večina tovarnarjev, proizvajalcev in veletrgovcev, katerih se te uredbe tičejo, kratkomalo teh uredb ne upošteva, ne prijavlja zalog, pod kontrolo stoječih predmetov in tudi ne zahteva odobrenja
za povišanje cen, kot bi se to moralo sto. riti glasom izdanih uredb.
Znano je, da se v nekaterih tovarniških skladiščih in pri nekaterih veletrgovcih nahajajo še velike, deloma prikrite zaloge nujnih življenjskih potrebščin, zlasti cenejšega tekstilnega blaga, ki spada pod kontrolo cen in pod kontrolo zalog.
Znano je tudi, da se je cenejše tekstilno blago, zlasti pa molino amerikan, t. j. surovo platno, belo platno, kreton in fla-nela, od meseca februarja t. 1. — ko je izšla uredba o kontroli cen —, najbolj podražilo, t. j. za najmanj 30%.
Lahko se trdii, da se niti eden od vseh naših tovarnarjev in veletrgovcev s tekstilnim blagom ne zadovolji pri temu blagu, z v uredbi navedenim kosmatim zaslužkom od 6 do i0%, temveč imajo pri tem najmanj trikrat toliko kosmatega zaslužka; to iz razloga, ker že režijski stroški sami znašajo — ne vštevši 5 do 8% za potovalne, ozir. prodajalne stroške in za skonto, — od 8 do 15% po obsegu posameznih podjetij in poslovanja.
Radi navedenih dejstev, je podpisano društvo stanovanjskih najemnikov v /Mariboru, na svojem občnem zborovanju U. t. m. in na svoji seji 21. t. m. sklenilo predložiti vsem pristojnim ministrstvom in banski upravi v Ljubljani resolucijo, ki jo bomo objavili prihodnjič.
Sokolska igralska družina na Teznem
Velik uspeh je žela sokolska igralska družina na praznik minuli čelrleks ko je uprizorila zvečer Vombergarjcvo burko v treh dejanjih ,,Voda“ na sokolskem letnem telovadišču. Režiser br. Vojko Cotič je imel prav srečno roko pri dodelitvi vlog. Vsi igralci so prav dobro rešili svojo nalogo in zaslužijo pohvalo. Dokazali so, da ni zaman trud, ki ga imajo večer za večerom s pripravami in vajami. Nekateri izmed njih so bili naravnost odlični in so dokazali več, kakor se lahko zahteva od diletantov. Prav prijetna in pravilna je bila pri večini izgovorjava, pri nekaterih pa treba odpravili pretiravanje in odvišne kretnje. K
uspehu je mnogo, pripomogla okolica pozorišča, ki je bila primerno urejena. Občinstvo se jc zabavalo in dalo duška zadovoljstvu in odobravanju posameznim igralcem pri posameznih prizorih in ni hotelo nehali s ploskanjem. Uspeh je bil odličen in finančna stran nad pričakovanje. Zato se bo na splošno željo igra ponovila v nedeljo popoldne, po uprizoritvi pa bo sokolska zabava in bodo nudili šotori lačnim in žejnim, strelci pa bodo lahko dokazali svojo spretnost pri streljanju na dobitke. Obiščite tezenske Sokole v nedeljo in pomagajte jim graditi lastno streho!
m Sočna lekarniška služba: od 24. do
vključno 30. t. m. Mesina lekarna pri Orlu, Glavni Irg 12, tel 23-85; lekarna pri Sv, Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 23-32.
m Premeščen je iz tukajšnje jetnišnico k jclnisnici v Novem mestu kontrolor Anton Sonncmvald. Sinoči mu je jezdni odsek tukajšnjega Sokola priredil prisrčno od-hodnico.
m Glasbena šola Glasbene Matice, bo pričela novo šolsko leto v novih šolskih prostorih v Kopališki ul. SL 11., oz. V Frančiškanski ul. št. 12.
m Združenje mesarjev poziva vse člane, da se udeleže nujnega sestanka v ponedeljek, 20. t. m., ob 19. Predmet razgovora bo obvezna izjava članov, ki refleklirajo na prostore v novi tržnici. Poznejše prijave ne bodo mogle bili upoštevane.
m Cerkvica sv. Janeza na Sp. Muti bo jk) nalogu banovinskega spomeniškega urada v Ljubljani znanstveno raziskana. Delo jc [»overjena asistentu mariljorskega pokrajinskega muzeja akademskemu slikarju g. Franju Golobu,
Dobro uro
od urarje
M. J Igerlm* Sin
Gosposka 15
m Jadranska straža sporoča vsem staršem, ki imajo otroke v koloniji v Bakru, da se bodo otroci vrnili v nedeljo, 25. t. m. dopoldne. Cc bodo imeli ugodno zvezo, pridejo ob 9.14, sicer pa opoldne. Prosimo starše, da počakajo na otroke pri prihodu vlaka.
m Zdravniško dežurstvo OU/.D za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo 23. t. m. g. dr. Ivan Turin, Mari lior, Linhartova ulica 12.
m Premeščen je za pristava 8. _ skup. izprašani sodni pripravnik Josip Vidic iz Maribora na okrajno sodišče v Cerknico.
m Postavljen je za brezplačnega sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru Boris Kmet iz Kranja.
* Za mnogo predmetov so izdelali strokovnjaki sedaj čislo nova predavanja, za ostale so jih pa obnovili pri Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg št 46/II. -- Zato Vas ta ?ola nauči po najbolj sodobni metodi poceni in hitro tujih jezikov in številnih gospodarskih ved — potom 'dopisovanja doma. Pišite po prospekt.
OKVIRI - VAHTAR - TYRSEVA 7
m Koko sl jc zlomila 7 letna Adela Bučarjeva na počitnicah v Šmarju pri Jelšah. Prepeljali so jo k staršem v Maribor in nato v bolnišnico.
* Zobozdravnik dr. Sedaj ordinira zopet od ‘JV. avgusta.
m II. drž. dekliška meščanska šola sv. Cirila in Metoda v Mariboru (Cankarjeva št. 5). Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra do poldne. V t. razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene ter do 1. januarja 1911 ne bodo presegle lt. leta. Iv vpisovanju prinesi vsaka učenka zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Učenke iz izvenmariborskih občin morajo predložili nekolkovano potrdilo svojega občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Novinke in učen-kp, ki pridejo iz drugih zavodov, naj prinesejo še krstni list s seboj, Učenke, ki žele obiskovali luk. šolo, a stanujejo izven šolskega okoliša, morajo vložiti pri ravnateljstvu zavoda posebno prošnjo, šolnina se odmerja po višini davkov. Učenke, katerih starši plačujejo manj kot 800 din davkov, ne plačujejo šolnine. Če obiskujeta 2 otroka iste družine luk. zavod, zadostuje eno davčno potrdilo. Starši, ki imajo v šolah več otrok, plačajo Za prvega otroka polno, za ostale otroke le polovično šolnino. Popravni izpiti bodo za vse rajre.de ■ t. septembra, od 8. ure dalje. Vse podrobnosti glede odmere šolnine, raznih plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetek rednega pouka bodo zvedele učenke pri vpisovanju.
• KoVačev enoletni Irg. tečaj, Maribor, Tyrševa 14, (pravica javnosti). Začetek 9. septembra. Večerni trg- tečaj, začetek 1. oktobra. Tečaji za nemščino, strojepisje itd. Prospekt zastonj.
IvAJ VAM PRIPOROČAMO, DA POSLUŠATI; JUTRI?
Ljubljana: programa nismo prejeli. — Beograd: 13. narodne pesmi; 19.40 narodne pesmi s spremljavo lamburaškega RO; 12 .salonski kvintet; 22. vokalni koncert. — Zagreb: 10. revija hrvatske kmetske kulture. — Sofija 20.30 zabavna glasba; 22.55 plesna glasba. — Praga 18.25 lahka glasba. — Bratislava: 21. pester glasbeni* program. — Rim: 23.50 plesna glasba. — Sotlens 22.20 švicarske pesmi. — Bera-iniinster: 22.10 lahka glasba. — Budimpešta: 12.30 cert RO.
ciganska glasba; 23.120 kon-
Vestt: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., 22. Beograd: G.io, 13.30. 14.10, 19.10, 21.40,22.40,
KARTONAŽA - VAHTAR - TYRSEVA 7
* Slovenska železarska industrija zaradi velikih razširitev drugih železarn ni bila nič prizadela, čeprav je bila to skrb marsikoga. Toda naše gospodarsko življenje sloni na zdravi tradiciji in je prebolelo že mnogo hujših udarcev. Spomnimo se samo kritičnih dni na Jesenicah v času krize. Še s tem večjo požrtovalnosljo in žilavo-sljo so se naši gospodarstveniki lotili dela za obstoj in razmah slovensko železarske industrije ter vanjo v zadnjem času zopet vlagajo večje investicije. Izdelki naše železarske in kovinske industrije bodo učinkovito prikazani na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra.
* Revanžna nogometna tekma Doctor inr drug—Hosner. Začetek ob 16.30 na stadionu Siv „Železničarja“. V slučaju slabega vremena se bo vršita tekma v nedeljo, 25< avgusta, ob tl uri dopoldne. Vstop prosti Vljudno vab!*, ni!
* „GRMLK—Studenci, vsako nedeljo koncert.
* Kreditna zadruga zasebnih nameščencev v Ljubljani daje zasebnim nameščencem in nameščenkam posojila na obročno vračanje po zelo ugodni obrestni meri* Informacije pri poverjeniku I’. Trop, Maribor, Verstovškova ul. 4/II.
* Krojaški pomočniki in pomočnice. V nedeljo, 23. t. m., ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici II. nadstr. bo važen sestanek kroj. pomočnikov in pomočnic za kolektivno pogodbo.
* Vse priprave so v teku za veliko- nedeljsko veselico, ki bo 1. sept. v mag-dalenskem ok^šu. Plesišče popravljeno. Cevabdžija bo pripravljal dobre čevapčiče ter razne druge dobrote. Igrala bo „Drava“ in kar je važno, veselica se vrši brez vstop niiie. Razen tega je tudi vreme že naročeno. Zato vsi 1. sept. k Sokolu I. v Va okraj!
* Pavešič, Kamnica. V nedeljo odojki na ražnju in ocvrte piske ter vedno dobra sveža vina.
Kino
* Grajski kino. Danes vojna filmska reportaža „Od Narvika do Pariza"4 prva predstava že ob 14. uri. Kupite in dvignile vstopnice v predprodaji.
* Union kino. ,,Kapitan Džek“, covboj-ski film izredno napete vsebine in prekrasnega petja z divjega zapada. Bob Baker in njegov senzacionalni konj v glavnih
vlogah.	v,..... .
* Esplanadc kino. Nemški kriminalni film sijajne in velenapele vsebine „V imenu zakona"".
* Zvočni kino Pobrežje 24.—2o. avg. „Kina dobiva orožje"". Napetost.
m
MOJA PLEŠA
Jaz sam iz sebe se lehko norčujem, a drugemu teh šal ne dovoljujem.
Cyrano de Bergerac.
Da sem v posesti prostorne pleše, stoji kot amen v očetiasu. Kje in kako sem sl jo prisluži!, pa ne vem točno. Vidiva se le redkokdaj, ker ji kažem najraje hrbet, ona je pa menda mesečna, kajti zija vedno tja nekam proti nebu. Da.bi slučajno ne pozabil nanjo, se ni bati; trop dobrih prijateljev in znancev mi jo vestno omenja prav vsak dan.
Bog mi oprosti grehe — moja pleša bo moje večno pogubljenje! Mene, sicer docela pošteno bitje, je spravila na kriva pota! Obsedla me je laž. Sedaj lažem, strašno lažem. In to vse zaradi pleše. Ne verjamete?
Grem takole po aveniji in se z odličnim spoštovanjem odkrijem visokemu poznanstvu. In kaj so že začetne besede visokega poznanstva:
»Na zdravje, Toti! Vaša pleša res kar vidno napreduje. Veste kaj, vzemite Sil-vikrin. To pomaga.«
»Ne 'bo pomagalo, visoko poznanstvo«, potožim, »moja pleša je namreč huda posledica španske epidemije, ki je pred 'leti gostovala v Ljubljani. Dobro vem, da taki pleši nema leka in da ne pomaže apoteka.«
Evo, gospoda, smo že tam! Lagal sem, strašno lagal. Španske bolezni še nikoli niti videl nisem, ne da bi jo celo imel! — Tako se prerivam z lažjo mirno znancev in dobrih prijateljev. Zdaj dolžim špansko bolezen, zdaj zopet tifus itd. Vse bolezni, ki puščajo žalujočim ostalim plešo v trajen spomin, sem se v to svr-ho naučil na izust.
V sredstva za zopetno rast las verjamem toliko kot v svetega Miklavža. Nič! četudi niso vsa enako slaba. Poznam, na primer, papana, ki se je naveličal pleše in si kupil ..stoodstotno sigurno sredstvo”, ki ima bojda nadnaravno moč nad koreninicami las. In kaj se je zgodilo? Papa si je ribal glavo, sinčku so pa rasli lasje. 'Bojni lasje!...-Nimam sinčka in tako tudi to ..stoodstotno sredstvo” zame nima pomena.
?Muwitev,fkaUie$idta* vJUisok
v soboto, 24. t. m., ob 20 uri. — Iz Maribora poseben vlak ob 19. uri
Priznam, moja pleša za enkrat še ni popolna; polno hib še ima. Upam pa, da bo že tekom mesecev ustrezala tutži najbolj prefinjenim okusom. Sedaj je še nekam po frančiškansko zaokrožena, tako rekoč tonzurna. Ogledam si jo sem ter tja v brivskem salonu, kjer mi z naj-večjo vljudnostjo nastavijo ogledalce št. 2 za glavo, tako da v ogledalu št. 1 zagledam svoje zadnje obličje. Grobna tišina nastane ob takih trenutkih, nihče ne ve, kaj bi dejal. Ne brivec, ne jaz, ne moja pleša. Jaz molčim iz previdnosti, ker mi je znana nezgoda bivšega mariborskega podžupana, ki se je v nekem brivskem salonu na tak način ogledoval in vzhičeno pripomnil:	»Hvala
Bogu, ta gospod ima pa dokaj večjo plešo kot je moja.« Pa je le svojo občudoval ...
Omenil sem že, da ne vem, kje in kako sem si plešo pridobil. Nalezljiva, kot meningitis, menda ni! Zakaj mi sedaj raste, pa vem. Od misli, ki me tarejo! Mislim, strašno dosti mislim. Vedno mislim — kje in kako sem prišel do pleše. In to premišljevanje bo moj grob in pleša bo tista, ki bo kriva moje smrti m pogubljenja po smrti.
Strašno!
Naj vam h koncu zaupam, da sem menda vendarle našel pravi vzrok svoje pleše. Cim bom utegnil, povprašam še kakega specialista, če sem na pravi poti. Pa bo verjetno kar držalo. Saj je čisto enostavno. Dobil sem jo, ker so mi pač izpadli lasje ..,	Božo.
Mrodonlsha kr&mBš&nša
Sianko Bevk
Jugoslaviji je neka] nad 29 vrst raznih kač
vezane z ozkimi progami, jo ljudje pogosto zamenjujejo z gadom. Vendar jo od tega ni težko ločiti, kajti njena glava ni trivoglata kakor gadja in se položno oži v vrat; rep je dolg in tenak; njegova konica ni belkasta kakor pri gadu; lise na hrbtu nikoli ne tvorijo lomljenega traka; vsa kača je gladka, luske priležne, gadove pa so vidno rebrate, da se zdi naščeperjen; oko smokulje ima okroglo zenico, ne pa pokončno podolgasto kakor jo ima gad. Smokulja rodi žive mladiče kakor gadi.
Tretji rod gožev tvorijo hitre, ujedljive kače naglice (zamenis). Te kače so pri nas z eno samo izjemo jako svetle barve. Najbolj znana je belica (z. gemonensis), ,ki
zraste do 2 m in še čez. Njena zvrst črnica (z. g. var. carbonarius) je sprva kakor belica svetlorjava ali svetlosiva, leto stara pa počrni popolnoma. Za polovico manjša je vitka Dahlova kača (z. dahli), ki je
najbolj urna kača v Evropi.
V južnih predelih naše države živita naj-brže še dve kači, ki sta v Mali Aziji precej pogostni, pa so znana njihova najdišča tudi v Grčiji ali Albaniji. To sta topookec (typh-lops vermicularis) in peskarica (eryx jacu-lus). Topookec je majhna, 30 cm dolga in kakor svinčnik debela kačica z odebeljenim repkom, da je na prvi pogled komaj razločiti, kje je sprednji in kje zadnji konec. Živi
v zemlji kakor deževnik, ima komaj vidno, pikčasto dčesce in prileze najraje po dežju na dan.
Prestrašena takoj smukne v svoj rov, kjer glavo; kljukasto ukrivi, da. je ne moreš izvleči. Živalca komaj zasluži ime kače in je popolnoma .neškodljiva. - Peskarica je večja; navadno kakih 60 cm dolga, doseže pa tudi 80 cm v dolgosti. Spoznati jo je lahko po kratkem repu s topim koncem in majhni glavi, ki skoraj ni širja od vratu. Ob zadnjici sta dva majčkena izrastka, pokrneli nožiči. Po hrbtu in bokih je na rumenosivem dnu mnogo velikih, voglatih lis. Ta kača spada v družino udavov (boidae) in je edina njena zastopnica v Evropi. V primeri s svojimi tropskimi sestrami je pač pritlikavec, če pomislimo, da meri anakonda 9 m in še več. vendar so človeku nevarne le gadje vrste in modras.
Med naštetimi	23	kačami je	8 strupenih,
Zobje strupniki	so	pri	naših	strupenjačah
dolgi le 3—4, kvečjemu 5 mm, zato skozi količkaj debelo usnje ali blago že težko dosežejo krvne žilice, kamor mora priti strup, da učinkuje. Tropske kače strupenjače so mnoge večje od naših in imajo temu primerno tudi daljše strupnike. Največja strupenjača je naia bungarus iz Vzhodne Indije in ta-mošnjega otočja; meri tudi preko 4 m. Najdaljše strupnike	pa	ima	kača kasana (bitis
gabonica), namreč	30	mm	dolge. Žleze
strupnice izločajo ob ugrizu razmeroma malo strupa: dorasla kača klopotača kvečjemu 4—6 kapljic. Od strupenjač ugriznjeni človek naj rano s kakim rezilom poveča, da odteče strup s krvjo. Do zdravnikove pomoči naj vbrizga v rano V* g jodove raztopine v 30 g vode in pije v presledkih močno vino ali žganje.
SSSR - najbogatejša država surovin
Pred nedavnim je bilo citati v časopisih, da so delavci pri podiranji! neke hiše v bližini Mostarja naleteli na 180 gadov, od katerih so posamezni komadi tehtali po 7 kg in v^č. če poznavalec domače kačje favne že dvomi nad številom teh kač, se tembolj čudi, da more v svet taka debela neresnica o teži posameznih gadov. Gad, ki tehta 20 dkg, je že pravi velikan med svojimi brati, kajti povprečna teža gada znaša kakih 15 - dkg. Pa tudi če najdene_ kače niso bili gadi ali modrasi, ampak kakšna vrsta gožev, ki so največje naše kače,_ je teža 7 kg petkrat pretirana. Najveeja kača, ki živi v Hercegovini, je črtasti gož, ki zraste do 2% m :n tehta morebiti do I1/® kg.
O kačah, tako glede njihove raznovrstnosti kakor glede tega, katere so strupene in katere niso, vlada pri večini ljudi precejšnja nevednost. Pri nas — pa menda tudi drugod — se pobije vsaka kača, na katero kdo naleti. Ko so 1. 1912. tedanje deželne vlade razpisale nagrade za ubite strupenjače, je bilo vposlanih poleg gadjih in modrasjih glav jako veliko glav nestrupenih smokulj, belic in celo beloušk. To kaže, da smatrajo mnogi vsako kačo za strupeno, kajti na to, da bi za glave nestrupenih kač prejeli nagrado, pač niso mogli računati.
V Jugoslaviji živi nekaj nad dvajset vrst in zvrsti raznih kač. V slovenskem ozemlju, kar ga je v dravski banovini sta samo dve strupenjači, namreč gad in modras.
Na Goriškem pa se nahaja poleg teh dveh še tretja strupenjača, namreč vlaški gad (vipera aspis), ki jo je prvi natančneje spoznal in opisal italijanski prirodopisec Redi ter se po njem tu pa tam tudi imenuje. Nekaj komadov, o katerih se je pisalo, da so ‘ jih našli tudi na Koroškem in Kranjskem, se z vso verjetnostjo domneva, da so bili to polutani med gadom in modrasom.
Navadnega gada (vipera berus) je spoznati po nalomljeni progi, ki se vleče od glave do konca repa. Ta proga je pri samcu temnejša kakor pri samici. Osnovno barvo pa izpreminja gad kakor menda nobena druga kača ne. Od svetlorjave do črnorjave so zastopani skoraj vsi odtenki. Dobe se tudi popolnoma črni gadje (v. b. var. prester), pa tudi pri teh se vsaj pri poševni svetlobi loči na hrbtu značilni rogljati trak.
Mladiči črnega gada so rjavi in počrnijo šele z drugim letom starosti. Dorasel gad meri 80 cm; daljši so redki. Med očesom in ščitki na zgornji čeljusti ima navadni gad samo eno vrsto lusk, njegova zvrst bosanski gad (v. b. var. bosnienšiS) pa ima tam dve redi teh lusk. — V Bosni, Hercegovini in Črni gori živi še druga vrsta gadjega rodu, namreč kraški gad (vipera maerops), ki je manjši od navadnega gada, kajti meri le dobrih 50 cijj.
Ta kača ima tudi votle zobe strupnike kakor drugi gadje, toda le redko piči. To je najbrže v zvezi z njeno prehrano, kajti živi se skoraj izključno s kobilicami. Tudi po sto . teh živalic so že našli v njenem želodcu. Najpogostejša je v višinah 1.000—1.600 metrov, kjer se pokaže v večjem številu z nastopom kobilic, pa z njimi tudi istočasno izgine. — V Slavoniji zastopa tega gada orsinijev gad (vipera ursinii), ki je tudi le pol metra dolg. Ob straneh je temnejša kakor na hrbtu, pa ima na njem prav tako kakor vsi gadje temno siksakasto progo.
. Hrani se ponajveč s kuščaricami
ki so mu celo ljubše od miši, najnavadnejše hrane večine gadov. — Modrasa (vipera amrriodytes) spoznaš op rožičku na nosu. -Te gadje vrste je pri nas največ. Na prej omenjeni razpis deželnih vlad je bilo n. pr. v bivši Kranjski vposlanih 14.623 modrasovih glav, pa le 412 gadovih; na Spodnjem Štajerskem 4368 modrasov, samo z Vranskega 1039; v šestih letih 1906—1912 so v : Bosni in Hercegovini pobili 863.000 strupenih kač, med temi večji del modrase. Kakor pri drugih gadih je tudi pri modrasu barva prav različna, siksakasti trak na hrbtu pa vedno dobro viden. V velikosti presega modras navadnega pada za nekaj centimetrov. Vse naštete strupenice imajo votle strupnike, lei leže v kožni gubi in se postavijo pokonci, kadar kača useka. Je pa tudi mnogo strupenih kač, pri katerih so strupniki žle-basti. Dve vrsti takih kač živita tudi v naši državi. Brazda je na zobu spodaj, kakor je tudi pri votlih strupnikih izlivna odprtina spredaj nekoliko nad zobovo ostjo. Ta uredba ima prednost, da se strup iz žleze strupnice pri ugrizu laže izlije v rano, kajti, ko kača useka, potegne z glavo nazaj in tudi usekana žival sune nazaj. Pri tem nastane pred zobom neteoliko praznega prostora, v katerega se z lahkoto izcedi strup. Obe kači spadata v družino gožev in sta daljši od gadov. Prva, mačjeoka kača (tarbophis fal-lax) doseza l m dolžine, druga gažčeričja kača (coelopeltis monspessulana) pa je dvakrat daljša. Ona je redka; dobi se tu pa tam v Istriji, Dalmaciii, Hercegovini, Albaniji, na Grškem, v Turčiji in Mali Aziji, ta pa je pogostejša; zlasti v Dalmaciji jih je precej,
Mnčjeoka kača je siva
in po hrbtu na široko posuta s temnimi lisami; po bokih ima pokončne proge iste barve. Za hrano zalezuje razne manjše plazilce; njen pik usmrti tako živalco v poldrugi minuti, človeku pa ni nevaren. Ta kača je jako živahna, pleza izvrstno, sika pa le poredkoma. Prava mojstrica v sikanju pa je gašče-ričja kača; češto bi jo človek prezrl, da se
sama ne izda z glasnim sikanjem. Barve je različne, rjave do zelenkaste, po trupu pa ima 5—7 redi temnih pik, ki so belo obrobljene. Hrani se z gaščaricami, , mišmi, ptiči, pa tudi s manjšimi kačami.'
Te živalce umori, preden jih pogoltne s svojim strupom, ki pa ni posebno učinkovit, zato človeku ni baš nevarna. Jako je požrešna: ujeta je izbljuvala kobilarja, štiri miši in dva kuščarja.
Razen teh dveh kačjih vrst iz družine gožev živi v naši kraljevini še 8 vrst teh kač s štirimi zvrstmi. Od teh pa ni nobena strupena, ako se ne oziramo na to, da je kri vseh kač strupena. Najbolj pogostna je znana belouška (tropidonotus natrix) s posebnim različkom, progasto belouško (t. n. var. persa). Njej podobna je kobranka (tropidonotus tesselatus), pa se loči od nje po štirioglatih lisah, ki je z njimi slično posuta kakor šahovska deska. V Dalmaciji živi njena zvrst, rumena kobranka (t. t. var. fla-vescens), ki ribari tudi v slani vodi. Od navadne kobranke jo razlikujejo svetlejša osnovna barva, dvoje podolžnih prog, rdeči jezik in rdeča šarenina v očesu. Iz rodu gožev (coluber) je največji črtasti gož (c. qua-tuorlineatus), ki je obenem
največja kača v Evropi
Ob bokih se mu vlečeta dve črti od glave do repa, spodaj pa je bledorumen. Osnovna barva je različna, navadno rjavkasta; dobe pa se tudi skoraj črni primerki. Do 2 m dolg zraste navadni gož (c. longissimus), ki tudi v Sloveniji ni redek. V sprednjem delu trupa je svetlejši, svetlorjav ali zelenkast, proti repu pa postaja vedno temnejši. To je kača zdravnikov in lekarnarjev: Eskulapova kača^ znak zdravilstva. Najlepši gož je pisani gož (c. leopardinus), ki ima na svetlosivem hrbtu rdeče lise s črnim robom; ob bokih se vrste samo črne lise. Po trebuhu je spredaj rumenkastobel, potem črno pegast, proti koncu trupa pa se pege zlijejo v skupno, skoraj črno barvo. Pri njegovem različku, progastem gožu (c. 1. var. quadrilineata), ki je pa precej redek, so bočne lise spojene v dve progi na vsaki strani. Domovina teh dveh gožev so Istrija, Dalmacija, Hercegovina, veliki jadranski otoki, Kreta, Turčija i. dr. — V poseben rod družine gožev spada smokulja ali rjava kača (coronella austria-ca), ki je
pri nas kaj pogosta kača.
Zaradi temnih lisic, ki so v dveh redeh po
hrbtu in’ ki so včasih povprek ali celo podolž
Francosko pristanišče La Rochelle
dobri z našim človekom; ampak od časa do časa se morate narediti, kakor, da ste se strašno razburili« Tudi si je takoj kupil prekoramni jermen kot vidnejši znak podoficirja, torej si ustvaril zavestno distanco od moštva.
Gotovo eksistira tajnost uspešnega poveljevanja; nekateri jo ima od rojstva, drugi bi se jo moral posebej in natančno učiti. Vsekakor pa se ni treba nikomur ženirati svoje oblasti, ki mu je dana naenkrat čez množico ljudij. Vzeti jo je menda — jaz sem ja samo redov-dijak — kot samo ob sebi umljivo in se tako tudi ponašati. Je pač tako; naš človek — pri vsej svoji zahtevi za čisto človeško enakostjo — hoče imeti gotovo distanco in to je predpogoj, da te ceni. Naša duhovščina to dobro ve in je radi tega ohra nila intaktno svojo auktoriteto do danes, Spomnimo se kako je baš v Prekmurju dolgo časa slovenskemu uradništvu bil glavni ljudski očitek — njegovo prede-mokratično ponašanje. Glavno pa bode
V poslednjih letih je zelo porasla proizvodnja ruskih surovin, kar.je posledica intenzivnega geološkega raziskovanja in industrijalizacijske politike petletnega načrta.
Sovjetska zveza, razpolaga z 1.5 milijarde ton ležišč črnega premoga, kar predstavlja eno tretjino svetovnih nahajališč. Kako je porasla produkcija črnega premoga v SSSR, se najbolje vidi iz. tega, da je še leta 1928 znašala 35.5 milijonov ton, leta 1938 pa že 132.9 milijonov ton ali 9% svetovne produkcije. Po petletnem načrtu je računati, da 1)0 znašala ta produkcija leta 1942 že 243 milijonov ton,	.
Izredno velika so tudi ležišča nafte. Sovjetska zveza ima 8.6 milijard ton vseh kategorij ali 58.8% od vseh svetovnih ležišč. Ležišča nafte so porastla od leta 1928, ko jih je bito 13.7 milijonov ton, na 32.2 milijona ton leta 1938 s plinom vred. Kar tiče svetovne produkcije nafte, je sovjetska zveza z 10.2% na drugem mest«, to je takoj za USA in Venezuelo^ Trdi se, da bo skočila sovjetska produkcija nafte do leta 1942 na 54 milijonov ton. Skoraj tri četrtine produkcije pride iz Bakua. Drago leto bo končana dograditev »drugega Bakua«, kije med Uralom in Volgo in čigar produkcija je znašala leta 1938 1.3 milijona ton ter bo do leta 1942 narasla na 7 milijonov ton.
V Sovjetski zvezi so pomembna tudi ležišča železa. Pravijo, da znašajo geološka ležišča preko 268 milijonov ton, kar vsebuje okoli 60 milijonov ton železa. Proizvodnja železne rude je dosegla leta 1938 26.5 milijonov ton naprarn
tudi tukaj kakor povsod — človek. Odkritost je po Masaryku najlepša lastnost poveljnika napram vojaku.
Rekel sem, da je vprašanje discipline predvsem pedagoško-psihološki problem in več ali manj neodvisen od socialnega. Ta trditev potrebuje gotove korekture: socialne razmere, čeprav ne neposredno, imajo pa posredno gotovo vpliv tudi na to vprašanje.
Predvsem je važno, da imam zavest, da riskiram svoje življenje za obstoj svojega doma in možnosti častne eksistence, da torej vem zakaj gre. Tu pa je zanimivo, da je tisti, ki ima svoj dom neprimerno zavestne je discipliniran in boljši vojak od onega, ki tega nima. Zopet se potrjuje oni slavni izrek Dostojevskega; da ni vseeno kje si rojen ali na trotoarju velemesta ali na kosu — in če je še tako majhen — lastne zemlje. Skoraj vse v državi je odvisno po njem od pravilno urejenih zemljiških razmer. Tisti, ki ima svoj lasten dom — in četudi je le domek — mislim, da je neprimerno boljši vojak
6.1 milijona ton leta 1928. Do leta 1942 se bo proizvodnja železne rude dvignila na 40 milijonov ton. Skoraj dve tretjine, torej 63.8% proizvodnje železne rude odpade na južne pokrajine, 29.2% pa na območje Urala. V svetovni proizvodnji železne rude zavzema SSSR s 13% tretje mesto.
V pogledu ležišč manganske rude je Sovjetska zveza na prvem mestu na svetu s produkcijo 785 milijonov ton. — Produkcija se je dvignila od 702.000 ton leta 1928 na 2,752.000 ton leta 1937.
Lesno bogastvo v SSSR je ogromno. Trdijo, da je z gozdom pokrito 540 do 610 milijonov ha zemeljske površine, torej več kakor je velika cela Evropa brez Sovjetske zveze. Zaloga lesa znaša okoli 30 milijard kub. metrov. Porast je večji od trebljenja.
Radijski aparat, ki polepša obraz
y,Znanstveniki^ ki skrbijo za lepoto moderne Eve, so iznašli aparat za olepšavanje obraza. Je to maska iz gume, skozi katero jc napeljana žica antene, zemlje in radijskega aparata, ki deluje na kratke valove. Izumitelji tc maske trdijo, da oscilacija in frekvenca kratkih valov izredno dobro delujeta na lepoto obraza. Težko pa je reči, da se bodo dame pri tej nenavadni kratkovalovni radijski masaži lepo držale.
Mati je srce, otrok pa usta hiše; od otroka lahko zvemo, kaj se dogaja v materinem srcu.
in zavestneje discipliniran.
Kmet ve, da mora biti red in da se tudi njega mora ubogati doma če kaj reče. Zato zna tudi sam ubogati. On ima ono, čemur pravi Nemec: den inneren Halt. Zanimivo je analizirati tega ali onega nergača. Njemu ne bo prav ne juha, ne kruh, na zanimanje, ne ničesar. Ne morda radi tega ker bi mu zunaj bilo bolje; narobe, tam bo videl meso komaj enkrat na teden in tudi kruha mu ne bo pre-ostajalo kakor tukaj. Temveč, ker se ne čuti ničesar in je to edini način, da pokaže svojo veljavo m da se njegov glas sliši. Isto kot v vaški krčmi, kjer bo tudi najbolj zapit mejaček najbolj razsajal. Sicer nisem šel iskati njih kazenske liste; toda kolikor se spoznam na fiziognomije mislim, da bi me pričakovanje ne varalo. Tudi tukaj pa je za nas Slovence največja napaka •— kralj alkohol. Vedno in povsod trčiš nanj.
S tem naj bodo torej končana desetdnevna opažanja mojega kratkega vojaškega življenja. V tem kratkem mesecu in pol — toliko, da nisem postal najhujši .militarist. Toda vendar:
»Nič ni lepšega na sveti
kak je ta urlauberski »as«.
Dr. Igor Rosina:
Na vežbi
»Veste« — mi pravi •— »vi morate biti
Zenski kotiček
Križi in težave v gospodinjstvu
Lepo je domače ognjišče in domače gospodinjstvo, dokler mu sije sonce. Toda trenutno so gospodinje pomilovanja vredna bitja. Doživljajo najrazličnejša presenečenja na rovaš svojih gospodinjstev. Sedaj zmanjka tega, sedaj onega, tako da stoje gospodinje kakor zvezane ob svojem štedilniku'
Nekoč je zmanjkalo kave. To nas ni zadelo prehudo, ker za kavo imamo nadomestke: žiko, kneip, kakao, čaj, mleko. Zmanjkalo je petroleja, pa smo kupili sveče, karbid ali pa hodili rano spat. Sedaj je pa pesem mulo hujša. Še bolj nepričakovano je zmanjkalo sladkorja. Stopim v trgovino in zahtevam osminko kave — dobim. Zahtevam še kilogram sladkorja — ne dobim. Nič hudega sluteč stopim v drugo trgovino in zahtevam sladkor — zopet ne dobim. Le tu so bili toliko zgovorni, da so nii povedali, da sladkorja sploh ni dobiti. Zelo presenečena sem se vrnila v prejšnjo trgovino in morala vrniti kavo, ker mi je brez sladkorja neuporabna, a se doma le brez potrebe zvetri. Ob tej priliki sem tudi
zvedela, da prav tako ni več bele moke. Poleg tega, da me je ta novica zelo zadela, ker je z njo moje gospodinjstvo zelo zadeto — nimam namreč ne praška moke ali sladkorja v zalogi — me je začudilo tole: čim poči na svetlo vest, da primanjkuje sladkorja in moke, na mah
ELITNA KONFEKCIJA
^ MARIBOR
PDMASA VEDNO NAJNOVEJŠE'
nima trgovec, ki je bil včeraj še srečen nad večjim nakupom iste robe — niti trohice več. Morda se zdi to še komu drugemu čudno!
Kam so padli sedaj naši načrti o vku-havanju? Ranega sadja ni bilo, k poznemu pa ni sladkorja in shrambe bodo ostale lepo prazne. Če kdo, tako je danes gospodinja srednjega sloja velik trpin.
Shranjevanje sadja in zelenjave za zimo
Brusnice, Brusnice izberi, operi in jih stresi na rešeto, da se voda odteka, nato jih deni v kozo za prst na debelo, potresi po vrhu sladkorno sipo, zopet brusnice in sladkor (za 1 kg brusnic Va. kg sladkorja). Nazadnje pri-lij osminko litra rdečega vina, košček cimeta, 1—2 nageljnovi žbici in kuhaj vse skupaj 10—12 minut, eh se brusnice nekoliko razpočijo; še gorke stresi v gorke kozarce in ohlajene zaveži.
Češplje v kozarcih s salicilom. Kuhaj v kotličku tVs 1 vode s 3 osminami 1 špirita, 1 kg sladkorja, V« dkg salicila (ki ga dobiš v lekarni z opombo »za sadje«) in skorjo cimeta % ure. Nato prevri v tej sladkorni vodi zaporedoma 4 kg .svežih, nepoškodovanih češpelj, vsakokrat toliko, kolikor jih gre v kotlič. Dobro prevrete poberi s penovko iz kotliča ter jih pokladaj v lončeno- skledo, ki ni bila še nikdar mastna. Ko si prevrela vse češplje, povri sladkorno vodo še 10 minut in jo zlij na češplje. Tako pusti v skledi vse skupaj do drugega dne. Naslednji dan odlij sladkorno vodo in jo prevri, naloži češplje v kozarce ter jih zalij s prevreto sladkorno vodo. Popolnoma ohlajene češplje zaveži in shrani. Pozimi jih uporabljaj za kompot, češpljeve cmoke, vse kakor iz svežih češpelj.
Gpbe (jurčki) v kisu. Male, trde in nečr-vive jurčke osnaži, operi (debelejše zreži na 4 dele) ter jih stresi v dobro osoljen krop, da vro 10 minut; nato jih stresi na rešeto, da se odtečejo. Odtečene zloži v kozarce in nalij nanje prav močnega vinskega kisa, na vrhu pa za prst dobrega olja. Priden! tudi nekaj strokov česna, celega popra, šalotko in lovorjev list.
Stročji fižol, konserviran s soljo. Zelo priljubljena jed je fižol v stročju, zato ga pripravimo čim več na zelo priprost način v soli ali pa v slani vodi s kisom, in sicer: za 5 kg fižola vzemi 1 kg soli. Fižol operi, osuši in na obeh straneh obreži. Naloži v lonec .plast fi-
žola, ga posoli, nato zopet fižol in sol, dokler ni posoda polna. Na vrhu mora biti sol. Položi na sol deščico in snažen, opran kamen ter postavi lonec v klet kakor zelje. Zelo veliko koristi ta fižol pozimi, ko nam primanjkuje prikuh; pripravlja se kakor svež fižol. Fižol vzemi prejšnji dan iz lonca, ga daj v skledo in nalij nanj mrzle vode, drugi dan vodo odlij in fižol operi. Zavri v loncu vodo, stresi vanjo fižol in ko zavre, odlij vodo in na novo zalij s kropom ter kuhaj do mehkega. Ako rabiš fižol za kuho ali Omako, ga, ko prvič prevre, odcedi in zreži na rezance. Kadar jemlješ fižol iz lonca, deščico vedno umij.
Celi paradižniki v slani vodi. V lončen lonec ali kozarec naloži zrele obrisane paradižnike, ki jih zalij s slano, prevreto vodo. (Na liter vode deni 20 dkg soli.) Lonec ali kozarec zaveži. Paradižnike lahko uporabljaš poljubno, pazi le, da vsako jed, ki si jo pripravila s temi paradižniki, pokusiš, preden jo soliš, ker bi bila sicer jed mogoče včasih preveč soljena.
Male kumarice v kisu. Kumarice na obeh straneh obreži, jih • deni v skledo, dobro nasoli in pusti v soli 24 ur; medtem jih enkrat prepolji, da pridejo zgornje kumarice na dno. Nato jih obriši s prtičem in vloži v velik kozarec trdo drugo poleg druge, vmes pa deni zelene liste, nekaj listov vinske trte, janeževih listov ali kopra, kako zeleno papriko, vršiček pehtrana in nekaj kosov čebule. S kumaricami napolnjeni kozarec nalij do vrha s hudim in prevretim ohlajenim kisom ter pologi po vrhu navzkriž dva prsta širok upogljiv les ali debelce od janeža, da pritiska kumarice navzdol. Nato nalij na vrh za prst visoko olja in zaveži kozarec s pergamentnim papirjem, ki ga prej na zunanji strani zmoči, da se tako laže zaveže.
Spomnite se CMDE
Kaj bi kuhala?
Ponedeljek:
Opoldne: i. Goveja juha. 2. Govedina.
3.	Čebulna omaka. 4. Krompir.
Zvečer:	Ajdovi	žganci.	Paradižnikova
omaka.
Torek:
Opoldne:	1.	Zeljnata	juha.	2.	Riževo
meso. 3. Endivija.
Zvečer:	Bržola	v	smetanini omaki.
Žganci.
Sreda:
Opoldne: 1. Juha iz prekajenega mesa. 2. Prekajeno meso. 3. Zelje. 4. Krompir.
Zvečer: Telečja pljučka. Tirolski cmoki.
Četrtek:
Opoldne:	1.	Obara	iz jagnjetine. 2.
Kruhovi cmoki. 3. Jabolčni kompot.
Zvečer: Krpice s sirom. Solata.
Petek:
Opoldne: 1. Grahova juha z žemeljni-mi rezinami. 2. Zabeljen krompir. 3. Kumarč-na solata. 4. Žomeljni narastek.
Zvečer: Kava. Kruh z maslom.
Sobota:
Opoldne:	1. Goveja juha z jetrnimi
cmoki. 2. Govedina. 3. Kutnarčna omaka.
Zvečer: Pražena jetra. Dušen riž. Nedelja:
Opoldne: 1. Karfijolna juha. 2. Ledvična pečenka. 3. Opečen krompir. 4. Solata. Zvečer: Oblečena jabolka. Čaj.
Solatna juha z rižem. Tudi iz solate se da napraviti okusna juha. Deni v kozo 5 dkg surovega masla ali masti, v razgreto mast stresi krožnik oprane in na rezance zrezane solate (dobra je tista, ki je za solato prezelena), premešaj in pokrito duši V2 ure; med dušenjem prilivaj žlico tople vode; nato pri-deni k solati osminko litra riža in ga duši s solato 3 minute, zalj z 2 litroma juhe od kosti, krompirjevke ali tople vode in pusti, da vre 1 uro. Nato juho precedi in pretlači skozi sito v drug lonec ter ji primešaj 2 žlici kisle smetane, nekoliko soli in ščep popra. Preden postaviš juho na mizo, ji primešaj rumenjak in jo vlij na opečene krušne rezine.
Juha iz endivije. Juha iz endivije se pripravi kakor solatna juha z rižem.
Paradižnikova juha z rižem. Prereži čez polovico 3 debele, zrele paradižnike, jih deni v kozo in prideni nekaj kosov čebule in žlico masti. Ko se nekoliko zarumeni, potresi z žlico moke in duši še 3 minute; nato prilij 2 litra tople vode, osoli in kuhaj 35 minut. Ako hočeš, prideni žličico sladkorja. Posebej kuhaj v juhi osminko litra riža in v kuhani riž pretlači paradižnikovo juho. Ko vse še prevre, je juha gotova.
Petršiljevka. Pristavi v lonec 2 I vode, korenino petršilja, 1 šalotko, por, košček zelene kolerabe, kak storžek od karfijole, zelja ali ohrovta in olupljen, zrezan krompir, lahko prideneš tudi nekoliko magija. Pokrij in kuhaj vse skupaj eno uro.
Kako zalivam lončnice?
Mn020 gospodinj in ljubiteljic sobnih rastlin ne ve, kdaj in koliko naj zalivajo, da bodo rastline imele vedno v zadostni množini vlage, ki je pogoj za lepo in zdravo rast. To bomo pa dosegli le tako, če bomo spoznali kdaj je lončnica suha. Popolnoma napačno je, da se zaliva redno vsak dan vse cvetice, treba je ravnati individualno.
Ako potrkamo s členkom prsta ali s kakim trdim predmetom po loncu, čuje-mo, ako je zemlja v njem suha, čist glas; obratno pa, ako je mokra, nima glasu,
ker se mokra zemlja drži lonca. Tako spoznamo suho zemljo in torej zalijemo le te rastline. Mnogo bolje je, da trpe rastline nekoliko suše, kot pa da bi jim stala voda v podstavku, ker ta povzroča zadušitev koreninic. Če rastlini segnijejo koreninice, kar spoznamo po rumenenju zunanjih delov, cvetico presadimo v manjši lonec, koreninice potresemo z zdrobljenim ogljem, zemlji pa primešamo precej mivke. Izsušeno rastlino pa postavimo z loncem vred v vodo, kjer se zemlja lahko temeljito prepoji. -n-n.
Gost v tvoji hiši
Sprejemanje gostov je vsekakor' jako delikatna zadeva. Gost se zaveda, da je gost im je zaradi tega silno občutljiv. Malenkostna kretnja gostitelja, oz. gostiteljice lahko gosta silno pritegne, če je dobro mišljena, lahko ga pa tudi silno odbije ali užali, čeprav morda ni niti slabo mišljena, temveč le nerodna.
Je že tako, da sprejemamo včasih ljube in nad vse dobrodošle, včasih pa tudi neljube goste. Da pridejo v hišo včasih tudi neljubi gosti, si je gostiteljica navadno sama kriva, in sicer radi svojega neodkritega nastopa. Kolikokrat se namreč zgodi, da vabi kdo svoje znan ce v goste v dobri veri, da itak ne bodo prišli, ker si jih v resnici tudi ne želi, pač pa smatra za potrebo, da jih radi lepšega povabi. Ako se takšni nezaželeni, a vendar vabljeni znanci vabilu od-
zovejo, je sveta dolžnost gospodinje, da se ne pregreši zoper zakone gostoljubja in ne pokaže gostom' že po par urah bolj ali manj jasno, da lahko zopet gredo. Nič ni namreč bolj obsojanja vredno, kakor če v lastni hiši na ta ali oni način žalimo gosta, ki smo ga sami povabili. Že o starih Slovanih se piše, da so bili nad vse gostoljuben narod in je bil pod njih streho celo neprijatelj svet in nedotakljiv. Bodi torej gostoljubna na-pram vsakemu gostu, če si pa enkrat nakoplješ nezaželenega, gosta, 'naj ti bo to dobra šola, da ne boš drugič zinila povabila, ki ti ne prihaja iz srca.
Gost je v hiši oseba, kateri se daje v vsakem pogledu prednost. Tvoja hiša mu naj nadomesti dom, tvoja pozornost in gostoljubnost pa mu naj vtisne v skomin lepoto in prijetnost pod tvojo streho preživetih dni.
Sergiusz Plasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
81
Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Nato je umolknil, čez čas pa je še pristavil:
— Sedaj pa poslušajte mojo željo.,.
Vsi so se mu zagledali v obraz.
— Čez mejo ne pojdete več!... Nikoli!... Radi zlata nočem izgubiti svojih sinov. Ne iščite lisičje kože, ampak var rufte svoje! Taka je moja vollja-
Nihče mu ni ugovarjal
Poslej bratje niso več šli čez mejo, četudi so se ponujate ugodne priložnosti. *
Dan za dnevom mineva. Teden za tednom. Se vedno sem v samoti pri Dovril-čukovih. Pomagam jim pri delu. Sicer me k temu ne silijo, toda jaz jim nočem biti zgolj v napotje. Ali čedalje bolj dolgčas mi postaja. Moj položaj Se mi zdi nevzdržen. Mar naj bom tu na večne čaše zajet in prikovan? Sleherni dan me zalezuje skušnjava, da bi se rešil te samote ter se skrivaj priplazil v mesto, kjer bi se varno skril ter hodil z Lordovim krdelom čez mejo... Morda pa bi celo videl Felo.
Obiski moje ljubice se nadaljujejo. Vsak večer jo nestrpno pričakujem; ona edina mi lajša samoto, saj bi sicer že zdavnaj zbežal. Toda z&kaj še vedno molči? Tretji mesec že prihaja k meni. Morda pa si želi, du je ne spoznam? Kaj
bi silil vanjo? Ostaniva si neznana.
Proti koncu marca je jel'vleči od za-pada topel veter. V zraku so trepetale prve vonjave spomladi. Meni je bilo še teže. Potrt sem lazil po hiši in okoli uje. Veselje do dela je splahnelo. V takih trenutkih sem zavil v bližnji gozd ter sem se po ves dan potepal okoli, ne da bi prišel h kosilu. Včasih sem se po gozdovih prikradel tik do meje ter iz skrivališča opazoval' obmejne straže. In ves žalosten sem se proti večeru vrnil domov.
Skrivoma sem pričel piti vodko, ki mi jo je v bližnji vsai kupoval Simon, ne da bi drugi za to vedeli. Nekega dne sem spet zavih v gozd. Precej goloboko sem prodrl. Domov pa sem se vrnil šele v mraku. Koilika ie bila moja radost, ko sem našel v sobi Lorda. Navdušeno sem ga pozdravil ter ga jel povpraševati po novicah. Znenada pa, me je Lord vprašal:
— Ali ti tukaj ni več všeč?
— Ah, ni mi več! — sem mu dejal v eni sapi.
— Delo imam, če hočeš. In sicer vprav zate. Nekoliko tvegano sicer, toda do-bičkanosno.
— Kakšno delo? —•. sem ga spet vprašal.
— Begunce bi vodil iz Sovjetije...
Lord mi je nato podrobno razložil, kako išče Havranek pomočnika, smelega in zanesljivega fanta, ki bi hotel z njim voditi iz Sovjetije begunce na Poljsko. Njegovega prejšnjega pomočnika so zajeli v Minsku, ko je nesel tja svojim sorodnikom blago. Spomnil sem se Hav-ranka. Da, saj to je oni fant, ki je s steklenico razbil Alfredu Alinčuku glavo.
Lordov predlog sem navdušeno sprejel. Mikal me ni samo dober zaslužek, ampak zlasti zanimivo delo. Havranek pa je bil znan med fanti kot značajen in zanesljiv tovariš.
Ta večer se Lord ni vrnil v mesto, nego je ostal čez noč pri Dovrilčukovili. Pri večerji je navzočim povedal, da odideva drugo jutro oba v mesto.
— Za dolgo? — je vprašal Simon.
— Težko reči... Morda za vedno...
— Pa se mu morda nismo s čim zamerili? — je zaskrbelo Matijo.
— Ne, niti žal besede niste zagrešili. Vselej se vas bom z radostjo in hvaležnostjo spominjal!
— Storite po svoji pameti! — je dejail Matija. — Ce boste pa kdaj spet v stisiki, kar k nam pridite. Razkošja pri nas sicer ni, kruha pa tudi ne boste stradali!
To noč me je kljub temu, da je spal v isti sobi tudi Lord, obiskala moja tiha in molčeča ljubica- Dolgo je bila pri meni, toda tudi tokrat ni spregovorila besede.
Drugo jutro sem se prisrčno poslovil. Ko sva z Lordom odhajala, sem se večkrat ozrl na poslopja, ki so se izgubljala v daljavi, in priznati moram, da mi je
bilo tesno v srcu. Človeško srce je čudovita stvar: dolgočasijo ga vedno isti obrazi, muči ga enoličnost, ob ločitvi pa mu je vendarle težko. Sonce je živo gorelo na svodu. Sneg na cesti se je talil. V toplih valih vetra je dišala pomlad. Z Lordom sva hitela ter se spotoma živahno razgovarjala. Lord mi je povedal, da hodijo fantje poredko čez mejo, večina je posel odložila do jeseni. Sonja je z Vanko Bolševikom pobegnila iz mesta. Videli so ju v Olehovičih, ko sta stopila v vlak, ki je vozil proti Vilni. Jurlin je besen pohitel za njima, češ da ju ubije... Nekaj fantov iz krdela divjakov so v Sovjetiji zajeli.
Spoznal sem, da hitiva z Lordom proti Rakovu. Lord mi je povedal, da je hiša, kjer stanuje Havranek s svojo materjo, nekaj kilometrov pred mestom, na ugodnem prostoru, da mi bo nudila varno zavetišče.
Vprašal sem tovariša, če Havranek ve, da sem pripravljen pomagati mu. Lord mi je pojasnil, da je o zadevi prav včeraj govoril s Havranikom ter mu je obljubil, da me pripelje k njemu, če bi s ponudbo soglašal.
Približno dva kilometra pred Rakovim je Lord krenil s ceste na desno. Precej časa sva šla kar povprek. Slednjič sva prišla na rob prostrane ravni. Ob skupini dreves je bila majhna kooa.
Nasproti nama je pritekel velik črn pes.
— Karo, Karo! Pojdi, pojdi!
(Dalje.)
Dan Jugoslovanskega šaha v Celju
BODIMO SLOŽNI, DA BOMO MOCN1 IN UPOŠTEVANI!
Jutri bo v Celju v okviru jubilejnih svečanosti Celjskega šah. kluba kongres Jugoslovanske šah. zveze. Jugoslovanski šah bo ob tej priliki proslavil dve dvajsetletnici: Celjskega šah. kluba in Jug. šah. zveze. Dva pomembna datuma, ki zelo mnogo pomenita v jugoslovanskem šahu.
Poleg tega bo v Celju ta dan tudi redni občni zbor Jug. šah. zveze. Letošnji zbor je med vsemi dosedanjimi najvažnejši. Na njem bodo padle važne odločitve o bodoči organi-zaciji jugoslovanskega šaha. Upravno-poli-tična decentralizacija državnega življenja je namreč imela svoj odmev tudi v dosedanji organizaciji jug. šaha. S hrvatske strani se je postavila kategorična zahteva, naj se JŠZ decentralizira, poglavitne šahovske posle pa naj prevzamejo narodne šahovske zveze, ki so že ustanovljene. Mesece se že vodijo zgovorne debate in žolčne polemike. Jasnosti pa še ni, razen načelne ugotovitve, da se naj JŠZ dejansko reorganizira ter prilagodi novo nastalim razmeram. Nekateri predlogi iz Hrvatske gredo tozadevno še dalje, zahtevajoč, naj sedanja JŠZ likvidira. Narodne šah. zveze pa naj si ustanovijo svoj novi reprezentančni šahovski forum.
V Celju je bila porojena in utemeljena jugoslovanska šahovska skupnost. Tu so sedli Slovenci, Hrvatje in Srbi za skupno in bratsko šahovnico. Mar naj se po 20. letih spet snidejo v Celju zato, da bi pokopali veliko in ugledno veljavnost, skupnost in šahovsko bratstvo? Ne! To bi bilo napak. Čez 20-1 et-ne uspehe jugoslovanskega šaha doma in v tujini ni mogoče z neko kapriciozno gesto napraviti križ in vse skupaj vreči med obrabljeno šaro! Tako ravnajo samo otroci, ki so se naveličali igrače. Šah in njegova organizacija pa pomenita kulturno možatost, pamet in logiko. Če nove razmere terjajo preusmeritev, reorganizacijo in novo delo, se da to doseči brez hude krvi, brez žolča in likvidacij. Zakaj, če so bratje res pametni, potem jim to ni težko doseči.
Slovenski šahisti so po svoji Slovenski šahovski zvezi že povedali svoje načelno stališče. Reorganizacija da, nikakor pa ne likvidacija! Podrobnosti niso važne. Važno pa je, da zastopa jugoslovanske šahiste v tujini enotna in skupna reprezentančna organizacija. A ne samo to, tudi v domači hiši je potrebna skupnost, kajti le iz te skupnosti bomo dosegli v tujem svetu uspehe, ugled in priznanje. Končno pa je vendar šah široka, prostrana igra, važen vseobči kulturni element. Mar naj ga v lastni državi postavimo za tri plotove, za katerimi bo hiral in pešal? To bi bilo napak! V današnjih dneh, ko le
skupnost nekaj odtehta, pa celo dvakrat napak!
V šahu ne gre zgolj za formalnost, za pravila in poslovnike. Ne, tu gre za duha, za od-nošaje, za kri, če hočete. Dvajset let smo lahko šahisti sedeli za skupno šahovnico. Zdaj naj bi se razšli ter dvajsetletno jugoslovansko šahovsko skupnost reducirali na papirnata pravila nekega brezkrvnega bodočega skupnega foruma, kot ga nekateri predlagajo!? Ne! Likvidirati jugoslovansko šahovsko skupnost bi pomenilo, zadeti jugoslovanski šah v srce. To pa ni in ne sme biti namen jutrišnjega celjskega kongresa. Jubilejni celjski kongres bodi nasprotno vidna in odkritosrčna manifestacija jugoslovanske šahovske šahovske skupnosti! —- France Gerželj.
Prvenstvo Nemčije
V kopališču Oeynhausen je bil pravkar zaključen večji turnir za prvenstvo Nemčije. Letošnja udeležba je bila znatno šibkejša od prejšnje letnih. Manjkali so vsi »olimpijci«, ki jih je vojna zatekla na olimpiadi v Buenos Airesu, od koder se doslej še niso vrnili. Tu je treba zlasti omeniti prvaka Eliskasesa in Engelsa. Njuno vrzel je vsaj deloma izpolnil bivši estonski državljan, znani mojster Pavel Schmidt in Poljak Regedzinsky. Turnir je potekal v znamenju dvoboja med Schmidtom in nekdanjim prvakom Kieningerjem. Skupno sta vodila do prezadnjega kola. Med seboj sta partijo remizirala. Oba sta torej morala v finalu vse tvegati. Kieningerju je uspelo, dočirn je Schmidtu v predzadnjem kolu spodrsnilo proti Dunajčanu Kellerju. V težki ofenzivni poziciji je zašel v časovno stisko ter izgubil v kontumacu. Tako je nemško prvenstvo za leto 1940. osvojil Gregor Kieninger iz Kdlna z 1 L1/*'točkami, dasi bi prvenstvo po stilu in podjetnosti mnogo bolj zaslužil Schimdt, ki je z IOV2 točkami ostal na drugem mestu. Tretje in četrto mesto sta si razdelila Gilg in Richter z 9Va, sledijo Kohler 9, Ahaues, Heinicke in Keller (Dresden) in Kranki s 71/s, precej je zaostal Re-gedzinsky s 7, Engert, Herrmann, Keller (Dunaj) in Lachmann 5, na zadnje mesto pa je padel Alfred Brinckmann, ki je bil svojčas velika zvezda v Nemčiji.
S tega turnirja je naslednja dobra pozicijska igra:
121. Damin gambit Beli: Pavel Schmidt črni: dr. Lachmann
1.	d4, d5 2. c4, e6 3. Sc3, Sf6 4. Lg5, Le7
5.	e3, 0-0 6. Sf3, h6 7. Lh4, Se4 8. Lxe7, Dxe7 9. cxd5, Sxc3 10. bxc3, eXd5 11. Db3,
Dd6! 12. c4, dxc4! 13. Lxc4, Sc6 14. Dc3,
Lg4 15. Le2 (do te poteze je partija identična s partijo dr. Euwe—Eliskases s turnirja v Noordwijku 1938. Dr. E. je takrat zaigral drzno 15. 0-0, računajoč, da bo po 15.... Lxf3 dobil premoč na odprti g liniji. Eliskases pa je fino zavrnil to namero ter partijo dobil in na turnirju osvojil prvo mesto), Tad8 16. 0-0, Tfe8 17. Tabl, Lc8 18. Lb5, Te6 19. Tfcl (Sch. konsekventno pritiska na c6), De7 20. Dc5, Td8d6 (črni pričenja drzno kombinacijo, ki pa se razbije) 21. Lxc6, Txc6 22. Dxa7, Txcl+ 23. Txcl, TXe3 (lepa, toda nesrečna pointa kombinacije) 24. Db8, Txf3 25. Dxc8 + , Kh7 26. Dxb7, Td3
27.	Dd5, De2 28. h3, Tdl+ 29. Txdl, Dxdl *-30. Kh2, Dd2 31. Kg3!, Dd3+ 32. f3, Dg6 + 33. Kh2, Df6 34. De5. Da6 (beli a kmet sicer pade, toda d kmet postane izredno močan) 35. Dxc7, Dxa2 36. De5, Db2 37. h4, Dc3 38. h5, Dc8 39. d5, Dc5 40. De4 + , g6 41. hxg6+, fxg6 42. f4, Dd6 43. De5, Dd8 44. d6, Kg8 45. De6 + , Kf8 46. Kg3, Kg7 47. d7, g5 48. fxg5, hxg5 49. Kg4, Kh7 50. Df7 + in črni preda.
š.. V Neaplu je 18. julija umrl David Ma-rotti, predstavnik starejše italijanske šahovske generacije. Največji uspeh je dosegel 1911 na turnirju v Rimu, kjer je osvojil prvo mesto. Leta 1921. je na turnirju v Viareggiu dosegel naslov prvaka Italije, ki mu ga tudi Ros-selli ni mogel * iztrgati, ko sta igrala match. Marotti se je tudi udeležil 1922 močnega mednarodnega turnirja v Londonu, na katerem je sodeloval tudi naš prvak dr. Milan Vidmar.
w-
0% ■ Iys
aika ; i» £ i
i m
S.S&HOVSKI OREH
Mikavne in zanimive so zlasti bitke figur proti dami. Polne so presenetljivih potez in čudovitih možnosti. V marsikateri partiji ste že sami doživeli tak, na videz neenak boj. Težak, a vendar poln mrzličnega užit-ka. Poglejte zaključek partije med češkim mojstrom Karlom Opočenskim in Švedom Stolzem. Presenetil vas bo. Beli (Opočen-sky): Ke3, Dh4 in kmetje na a4, b7, e4 in g5. Črni (Stolz):	Kg8,
Tb2, Le6 in kmetje na f7, g6 in h2. Črni na potezi remizira. Ne, boste rekli. Stolz je vendar izgubljen. Pa je mož vendarle našel čudovito rešitev, ki vas bo osupnila. Poskusite, znabiti ste dorasli Stolzu. Rešitev s kuponom pošljite najkasneje do četrtka, 2!). t. m.
Rešitev 7. čr.hovskega oreha
Rešitev študije A. Troickega je zares zabavna. Trdnjava je v divjem lovu za damo, ko da je nanjo prilepljena. Zanimivo, da sta si začetna in končna pozicija malone popolnoma podobni. Poglejte:	1. Tb4!, Dc8 2.
Tb8!, Dh3 3. Th8, Šh4 4. Txh4!, Dc8 5. Th8, Db7 6. Tb8! in beli dobi, ker je črna dama zajeta.
Vseh rešitev je uredništvo prejelo 28, od tega 19 pravilnih. Pravilno so rešili: S. Krištof, Mirko Gradišnik, Dolfe Ketiš, Boris Golež, Viktor Dasko, vsi iz Maribora; Lojze Zajc, Viktor Škof. Rudolf Hiti, vsi iz Ljubljane; Emil Csorgo, Ivan Marek, oba iz Celja; Jože Šacer, Sv. Marjeta niže Ptuja; Gustav Huči, Velika Nedelja; Ivan Limbek, Vera Griinthal, oba iz Domžal; M. Skralovnik (če ne morete prenesti trohico šahovskega humorja, potem Bog z Vami!), Zagreb; Franjo Škarabot, Murska Sobota; Rudolf Tra-vinič, Podlože-Ptujska gora; Stanko Tomšič, Ormož; Milan Apih, Bileča, koncentracijsko taborišče.
Žreb je določil dr. Milana Vidmarja »Zanimivosti elektrotehnike« Lojzetu Zajcu iz Ljubljane.
Posebno zabavno rešitev nam je poslal tajnik šah. kluba »Gaberje«, g. Emil Csorgo, ki jo je opremil z ljubavnim dvogovorom.
1. Tb4, Dc8 — Jaz te ljubim!
2. Tb8, Dh3 — Usliši me!
3. Th8, Sh4 — Prosim te!
4. Txh4, Dc8 — Hočeš?
5. Th8, Db7 — Nočeš?
6. Tb8, Dxb8 — Moraš!
7. Sc6+ črni se vda in reši svoji zvesti ženki življenje.
£j itm
m gpj-	■
X
M
mk
Črni na potezi remizira
PRVENSTVO ČEŠKO-MORAVSKE
Združenje čeških šahistov je priredilo v Rakovniku svoj letni kongres, v čigar okviru je tudi več turnirjev. Najpomembnejši je vsekakor turnir za prvenstvo češko-Morav-ske, ki se ga udeležuje 10 mojstrov in 2 amaterja, in sicer mojstri Opočensky, Hromadka, Foltys, Žita, Katjetov. Krtička, inž. 01exn, Pokorny, dr. Treybal in Dobiaš ter amaterja Louma iz Prage in Podgorny iz Brna. O turnirju, ki je pravkar pričel, bomo še poročali.
š. V Stokholmu sta velemojster Rudolf Spielmann in švedski mojster Lundholm odigrala match šestih partij. Zmagal je Spielmann v razmerju 5Va: V*. V Lundu pa je Ekenberg v matchu porazil Karlina 4 :3.
š. II. Dr. Anton Švabov turnir, ki ga priredi šahovski klub »Gaberje«, prične 29. avgusta v klubskem prostoru pri Permozerju. Vabljeni vsi gaberski člani.
Kupon za šahovsko nagrado
„Večernlk“, 24. avgusta 1940
N«VvWvVAVvWvWvVVWV VANW»VWvWAVV\A,WvWv'AlW.'.,,’.VA'.Wv'v,»V«Wv'.V).V.'A’vV	VW/vVvWvVvVWvV*WA\VVW*\\V*\W//vW/wW/vW«MVAV//VWvVv*.
hišami slovenskih vrtnarjev. Tem posestvom pravijo tam mandrge.
Lepo je na teh mandrgah med cvetočim sadnim drevjem, med vinskimi trtami, lovorikami, oljkami, rožmarinom in smokvami. Ko stopile iz lii-i še, leži pod vami Trst z morjem pred njim. V toplem soncu se čudovito leskeče morska gladina in ladje na njej so kakor mali metulji na veliki poljani. To je naš obmorski jug. Težko mi je bilo,	ko sem se	moral	posloviti od njega. Naš vlak	me	je	za-
peljal nazaj v zimo in sneg.
(bTSStS
Li kmalu mine
VIKTOR EMERŠIČ
Ko svetel dan na zemljo sine, srce je polno	bolečine,
ker gleda svet, ki v krvi gine.
Kedaj li grozni čas ta mine, na lihem sam	vprašujem	se,
in zrem tja v jutrnje daljine, kjer bela smrt sprehaja se.
Molče mi ptiček v gaj izgine, ker mi odgovora ne ve: kedaj moritev strašna mine, kedaj lopovi obmolče?
GIBRALTAR
Gora, mesto in angleška trdnjava ob stiku Sredozemskega morja z Atlantskim oceanom — ..Gibraltar r— so dobili ime po mavrskem vojskovodji Gebl-cl-Tariku, ki je leta 711 osvojil ta najjužpejši jezik, Pirenejskega polotoka. Mavri, ki so ostali 750 let gospodarji tega kosa zemlje, so pravili kraju Gebeleltarik, iz česar še je postopoma razvilo sedanje ime Gibraltar.
ZGODOVINA OČAL
Od kdaj nosijo ljudje, očala? Tega natanko ne vemo. Najsturejša slika človeka z očali izvira iz leta 1352. To je podoba Tomaža Modemskega v treviški cerkvi v Italiji. Da pa so nosili ljudje očala že prej. dokazuje neka kronika iz leta 1299. Očala so torej iznašli po vsej priliki v 13. stoletju, in sicer najbrže v Benetkah.
NAMAKANJE PUŠČAVE
V Afriki, kjer so ogromne puščave, se trudijo ljudje, da bi jim ugrabili vsaj košček tal in jih spremenili v rodoviino zemljo. Ob Nilu dvigajo vodo s posebnimi kolesi, na katerih so zajemalke, in jo potem po koritih odvajajo na svoje vrlovc.Drugod kopljejo globoke vodnjake, iz katerih dvigajo vodo z mehovi, ki jih vlečejo velblodi, voli ali osli. Ponekod vrte kolesa ali dvigajo vodo tudi ljudje sami.
Križanka
t M	2	3	4	5	6	1 IB
	IB					
		B				
			M		|	
				i		
					m	
9						1
Vodoravno: l .mesto v bivši Avstriji; 2. prestolnica zasedene države; 3. igralna karta, zemeljska vzpetina; 4. začimba, oblika osebnega zaimka; 5. po manj Sevalna oblika izraza za očeta, prislov; 6. nasproten od zimski; 7. obrambna naprava pred vodo.
Navpično: 1. divji pes, ki živi tudi v Dalmaciji; 2. nadležen; 3. nada, vložek za čevlje (tovarniška znamka); 4. neoblečen, očitek vesli; 5. Mojzesov brat ,nikalnica; C. slovenski slikar; 7. pamet.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: L Cankar. 2. bel. 3. ol, uvoz, 4. kra, 5. gora, la. (i. len, 7. ravnik. —■ Navpično: 1. Bolgar, 2. cel. 3. al (aluminij), krov, 4. ura, 5. kava, li 6. tek, 7. Rezjan. j Rešitev zadnje uganke: vera v na-i rodno bodočnost.
UGANKA
Oklopljena je, vendar ni trdnjava; premika se, a tudi dobro plava.
sza
»Večernik«
mladino
Leto 2
Maribor, 25. avgusta 1940
Stev. 55
Ameriška uspavanka
VLADKO KOS
Sladko spančkaj,. dele moje!
Mamica gre zdaj na ples, očka gledat film „Cowboye", li pa zlezi v spalni dres!
Kupimo ti avione,
, Chamberlainov še dežnik,
tvrdke „Ford in drug" kanone,
rifSSA
cukerčkc „Franzovov umik". Če pa se boš vendar drl, zgrabijo te gangsterji, in od krogle boš umrl brovvninga številka tri.
Sladko spančkaj, dete moje, na poljubček, in — gud najt!
»Vlomili SO
<1
PAHIČ STANKO
Res je bil kmalu razvezan in prost. Takoj je moral povedali vse, kar je bilo in se mu je pohvalno zdelo, ko je zajetni orožnik smehljaje se rekel, da bo dosti pripomogel k odkritju tatu. Veselje pa ga je minilo, ko je Koren nadaljeval precej hudomušno, češ, da le zalo, ker je neznani storilec pustit na njegovem obrazu krasne odtise in bi jih morali precej posneti.
Levi žep pa mu je bil precej narasel. Ni čuda, saj sla domovala v njem samokres in škatlica z naboji, Peter bi bil rad to prikril, ker je dobro poznal očeta in si ni hotel po nepotrebnem nakopali njegove jeze. Na nesrečo pa je orožnika Korena prav la žep izzival in laskavo ga je vprašal ,kakšen plen ima on v žepu.
„Eh, to je samo moja žepna svetilka', se je Peter namrdnil in naskrivaj poškilil k očetu, ki je ogledoval prazne police in zaboje. Ni se menil zanj. Peter sc je oddahnil in se hotel izmuzniti Korenu, ki ga jo smehljaje motril. Stopil je k lini.
„0, fant, le počakaj,' , je dobrodušno rekel debeli orožnik, „m pokaži mi listo svetilko".
Petra je spreletela zona in v mi-
slili je nekaj prav krepkega povedal gospodu Korenu. Oče je pristopil in začuden gledal prvega kakor drugega. Kaj naj to pomeni, saj vendar orožnik ne misli, da je njegov sin vlomilec? Toda nekaj je moralo biti, ker Peter je bil bled kol stena. Kaj le?
Katastrofa je bila neizbežna. Obotavljaje je potegnil Peter škatlico z naboji iz žepa.
„To sem v/.el onemu, je jecljaje rekel.
Koren je pregledal škatlico'in pomenljivo pomežiknil postajenačelniKu. Kjer je mačka, Lam je miš, je pomislil, in to se mu je videlo zelo modro, tako da je postavil puško v kol in rekel bledečemu fantu:
„Zdaj pa pokaži še svetilko."
Peter se je obotavljal in kakor miš iskal najmanjše špranje, da bi pobegnil. Polom je bil tu, če pokaže samokres orožniku, potem... Tega si niti misliti ni upal. Očetov samokres ni bil prijavljen.
Končano. Potegnil je samokres iz žepa in ga podal Korenu. Tedaj je postajenačelmk razumel in mignil vratarju, naj brž izgine, če hoče, da ne
132
129
tovarna radioaparatov O. Benišek. To je tretja aparatov v naši državi, delal v dunajski tovarni
FiBm
ShirSey Tempie — 11 letno dekle
Na nedavni premieri svojega najnovujšega filma »Modra ptica« v New Yorku je dosegla
SHIRLEY TEMPLE (Fox)
Shirley Tempie svoj največji dosedanji uspeh. Navdušeno občinstvo je burno pozdravljalo malo umetnico, ki je v družbi svojih staršev prisostvovala premieri. Navdušenje je bilo celo tako veliko, da so hoteli zvezdnico na rokah odnesti iz dvorane. Staršem se je komaj posrečilo re. i svojega otroka pred navdušeno množico, ki je še pred Rivoli kinom, kjer so predvajali njen film, prirejala prave manifestacije, tako da je bil ves promet za dalj časa prekinjen.
Premiera »Modre ptice« je bila na rojstni
dan male umetnice.	J,..' je stopila Shir-
ley Tempie v 11. leto. Ugledna ameriška revija »Newyorker«' je ko-, ntiraia vest. d n zapušča Shirley film, na ?a način: »Mala gospodična je preživela zares že celo življenje. Brez dvoma je najpopula . '.i deklica na svetu, najslavnejši filmski star. Imela je prijateljske zveze in jih še vzdržuje s številnimi mogočnimi in slavnimi osebnostmi. Njenemu izrednemu otroškemu šarmu in dražesti ni mogel odoleti nihče, kdor jo je le enkrat samkrat videl. Ni dvoma, da bo ostalo njeno ime trajnfe zapisano v analih filmske umetnosti. Mi Američani smo zares lahko ponosni na otroka, kakršen je mala Shirley. Toda ne samo mi, marveč ves svet, ker pripada danes Shirley vsemu svetu, saj je ljubljenka vsega sveta. To je dokazal njen najnovejši film »Modra ptica.« Mirno lahko rečemo, da je njena biografija največkrat tiskana biografija na svetu. Njene slike so razširjene po vsej zemeljski obli, kjer je le najmanjši kinematograf. Lani so celo trdili, da je z neko svojo izjavo skoraj zrušila ameriško vlado.
Zelo nam je žal, da bomo izgubili Shirley, ki štopa sedaj v zrelejša leta in neha biti otrok. Ni dvoma, da se tudi njej ne bo lahko navaditi na miren ritem šolskega življenja. Zares, Shirley Tempie ni le filmski star, marveč je postala pojem nečesa, kar je vsakomur izmed nas tako blizu, brez razlike na dobo in starost, in bomo zato z iskreno radostjo pozdravili njen prvi nastop, ko jo bomo zagledali na filmskem platnu že kot pravo mlado damo«. •
riški ženski svet je sklenil zaroto proti lep: j Gloriji. Vsa ženska društva so sklenila bojkot njenim filr-. 'i se ja morala končno umakniti in živi sedaj zapuščena od vsega sveta v siromašni četrti New Yorka.
DVA NOVA ČEŠKA FILMA
Praško podjetje Ufe bo v kratkem pričelo vrteti dva nova češka filma, komedije, ki jih je zrežiral znani češki režiser Martin Fritscn. Prvi film je »Baron Prašil« s komikoma Vlasto Burianom in Oldrichom Novim v glavnih vlogah. V drugem filmu »Prepustite to Suzani« igrata glavni vlogi popularna češka filmska igralka Adina Medlova in komik Oldrich Novi.
Medeni tedni
Sonje Henie
Znana kraljica ledu in filmska zvezdnica Sonja Henie, ki se je nedavno omožila s popularnim ameriškim športnikom Dunnom To-pingom, je odpotovala na Aljasko, kjer bo preživela medene tedne. Na žalost bodo ti medeni tedni trajali samo 15 dni, ker mora Sonja na snimanje nekega novega filma.
CARSTA LOECK
Žena, katero so upropastHe — žene
GLORIA SWENSON, KI JE NAVDUŠILA MILIJONE KINOGLEDALCEV, ŽIVI OSAMLJENA V NEW YORKU
Zgodovina filma je nekoliko starejša od 30 let, pa je vendar bilo že toliko sprememb v teh treh decenijih v plejadi slavnih filmskih starov. V tej razmeroma kratki dobi, tako rekoč čez noč, so izginili številni znani filmski zvezdniki in zvezdnice in se pojavljali novi.
Kam so izginili bivši filmski igralci? Kje je danes in kaj dela ena izmed najzanimivejših in najekstravagantnejših filmskih igralk, kate ro so pred 20 leti imenovali kraljico filma, Gloria Swenson? Ali je umrla? Ne. Že davno se je odtegnila iz hrupnega življenja in postala »zasebnica«, kar pomeni za filmsko igralko toliko kakor smrt.
Gloria Swenson je po rodu Švedinja. V njeni dobi je bila filmska umetnost še v povojih. Kot neznano dekle, svetlo plavih oči, je prišla v Los Angeles, kjer jo je režiser Mac Senet angažiral za neki komičen film. Vesela
prvega uspeha, se je Gloria takoj omožila z debelim filmskim igralcem MValacem.
V privatnem življenju je bila Gloria samovoljna, hvalisava in kapriciozna. O njej so svoječasno mnogo govorili ter jo imenovali »ženski' demon.« Režiserji so mirno prenašali njeno muhavost, njeni tovariši pa so cenili njen igralski talent. Nekoč je bil njen partner tudi ljubljenec žena Rudolfo Valentino, kar je bil njen največji uspeh. Nato je odpotovala v Pariz, kjer je nastopila v filmu »Iskrena žena« in osvojila vse ljubitelje filmske umetnosti. Vsi svetovni dnevniki so pisali o njeni slavi.
Nekaj časa je imela celo lastno filmsko podjetje, vendar pa je bila boljša igralka kakor pa podjetnica, ker je njeno podjetje bankrotiralo. Bila je dvakrat poročena, nato pa je opustila misel na ponovno možitev. Ame-
Prva aparatura za zvočni film izdelana v Zagrebu
V Zaorebn i« bila lififlnvno ustanovlieilcl tovarni so že izdelovali tudi nrnmnfnnskc
O.
aparatov delal
nedavno ustanovljenU Holujevič & inž. tovarna radijskih Inž. Benišek je Werke. V lej
SUSI NICOLETTI
>VW>^/wW^»^^V^AA/yVyVvVVV^»VvVVVVVVV^^AA✓V^AA»V^»VvVvVw^^^^^A>V^/»^VVVVWwVV»^>VVvV>^VVV^>^AAA/vVl' - ’ -'. 'vV. V	- VAA VA. \AAA\AA. Vw\AA.Vl\A,'
tovarni so že izdelovali tudi gramofonske plošče pa načinu, ki omogoča takojšnjo uporabo plošč po snimanju. Na takšnih ploščah so že snimali govore Hitlerja, Chamberlaina, Churchilla in naših državnikov dr. Mačka, Cvetkoviča in drugih, tako da so govore lahko takoj sproti reproducirali.
V omenjeni tovarni so izdelovali tudi prvo aparaturo za zvočni film za kino Jadranske straže. Izdelana je po ameriškem sistemu. Strokovnjaki pravijo, da so uspehi zelo dobri. Na ta način se l>omo tud* v tem pogledu osamosvojili od tujine.
Cezar Romero in Marlena Dietrich
Med prvimi .-vezdnicami, ki so podlegle šarmu Cezarja Romera, je bila nekdaj velika in neosvojljiva Marlena Dietrichova. Ona ga je vpeljala v najvišjih družbah kot izvrstnega plesalca. Ostale hollywoodske dame so ga sprejele, verjetno, kot ljubimca. Cezar je naglo napredoval prav tako v filmih kakor na parketu in na teniškem igrišču. Marlena je zaljubljena vanj ter je na ostale svoje tovarišice zelo ljubosumna. Zato ga zasleduje, kjer le more. Na plesih, v studiu in na izprehodih sta skupaj ali pa vsaj v primerni razdalji.
V /vVVVVV* VNAXVVAAAAAAA/\AAAA/\AAAAAAAAAAAA<\AAAA.V\AAA*'A\A/V'AAAAA<\AA/AAAi'v\AAA/V\A'W\,V,w\/\AAA/V
bo sam kaj izkupil. Potem je pristopil in storil največjo neumnost, ki bi mu je ne mogel prisodili ,ko je rekel: „Razumete, gospod Koren, samokres je moj in ker ga tako rekoč ne rabim, ga tudi nisem dal prijaviti. Saj ostane to med nami.“ nA,“ je orožnik zazijal od začudenja, „lo, gospod načelnik ,to je težka stvar. Obžalujem, kkla zakon pravi..."
,,Upani, gospod Koren, da se la stvar zamolči in pozabi, jc trdo, a vendar proseče rekel Petrov oče in vroče mu je postalo. Kje je le paglavec staknil to reč?
„Oprostitc, ampak zakon j« zakon,‘‘
■ se je Koren dobrikal, „saj me razumele, gospod načelnik, ros mi je prav žal, ali...“
Tedaj je poslajenačelnik spoznal, da jc igra izgubljena in silna jeza ga je popadla.
„Tedaj pa hlače doll“ je zarjovel in izraz njegovega obraza je bil tako strašen, da si je Peter želel, da bi bil rajše ne - vem kaj, kakor orožnik. Ali on, navsezadnje bo najhujše vse le prišlo nad njegovo kožo.
Debeli orožnik Koren se je tako prestrašil, da je neulegoma slekel tuje hlače, pobral puško in jo pobrisal po stopnicah, da se je kadilo za njim.
„Ti presneli dedec," si je mislil, ko je prišel do prave sape in ko je bil na varnem v svoji hiši, „kako me je prestrašil. Ampak zapisnik bomo pa le naredili. Čakaj, jaz te bom že privil. Preiskavo pa naj le kdo drugi dela. Mene ne bo ved,' blizu. In kak šen' glas ima.
Govoril pa je tisti zapisnik ..o. mesečni, poletni noči, ki jo je neznan zlikovec, izrabil, da se je splazil na podstrešje postajnega poslopja in si nabral polno vrečo plena. Dalje je nadaljeval ,kako se je po nesrečnem naključju;izdal in jo n,a v,so sapo pobrisal, tako, da jo. stvar ostala deloma zakrita v temo skrivnosti. Končala pa se jc* slvar z ,,goroslasniin‘ > odkritjem,,da je imel postajeriučelnik neprijavljeno Orožje in je zaradi tega žalil javnega, organa. Glede lega ge določa globa toliko in toliko dinarjev, ki se liaj lakoj izplačajo, sicer pride stvar pred sodišče. Resničnost teh besed potrjuje lastnoročni podpis očividca, orožnika Korena.
Medtem se je „nočna zadeva" na podstrešju končala na bolj učinkovit način. Poslajenačelnik, ki je vedel, da ukradena roba z vrečo vred ni bila vredna niti deseLine tislega, kar bo stala kaša, ki se bo iz tega skuhala, je v navalu jeze spodil in zbrcal svojega „ljubljenca“ Petra s podstrešja ,se razgledal po pozorišču „bit-ke“ in končno zaklenil vrata. Ključ jc dal v žep in odšel v pisarno, kjer ga je pa že čakal Korenov ,,opolnomočenec".
Molče in hitro je poslajenačelnik odštel globo, da bi mu „poslanec“ čimprej izginil z vidika. Videli mu je bilo, da se nrti je pravica zamerila. Poleni pa je stopil na peron, kaj li vlak je ravno privozil.
Tako se je vsa stvar na hitro roko končala, v splošnem nezadovoljstvu vseh udeležencev. Z najbolj črnimi mislimi se je je spominjal Peter, ki ga jc skelelo pa raznih delih telesa in so mu na licih cveteli prekrasni prstni odtisi neznanega storilca. Z njih posnetkom bi vlomilca najlaže prijeli, loda na žalost mu jih niso posneli.
— Konec — sssas
Travnik vabi
ZOFIJA BREITENEBNER
Travnik, ti me vabiš, k sebi kličeš me, da pisanim cveticam trgam glavice.
Da travico zeleno, še rosno pokosim in murna da iz spanja, zaspanca, prebudim.
Travnik, oj, zeleni, ne morem k tebi pril’, prezgodaj jc, ne lx>dem sel travice kosit’.
Naj muren še počiva, naj spijo rožice; so snoči gostovale, bleste jim kronice.
S30
Naš obmorski jug
BORIS BORISOVIC
Priti v južnejše, toplejše kraje, to je bilo hrepenenje ljudstev že v davnih časih. Spomnimo se samo preseljevanja narodov! Cela ljudstva so se dvignila iz svojih pradomovin na severu in vzhodu in se pričela pomikati proti Sredozemskemu morju. Te. daj so odšli na tako pot tudi naši davni slovenski predniki. Cez Ogrsko nižino, Slovenske gorice, Štajersko in Kranjsko so hiteli dalje proti jugozahodu in dospeli do Severnoitalijanske nižine. Gotovo bi bili šli še dalje v Italijo, če jih ne bi bili v Furlaniji zaustavili Langobardi. Vendar so dosegli Jadransko morje v Tržaškem zalivu.
Prav tako hrepenenje po loplem jugu živi tudi v mnogih srcih nas sodobnikov. Tudi v meni živi in vedno sem si želel potovali na jug, zlasti slovenski. Ta želja se mi je izpolnila po naključju sredi zime, ko je našo Slovenijo še povsod pokrival sneg. Kamor koli sem se ozrl iz vlaka, ki me ie vozil mimo Celja in Ljubljane na Rakek in čez mejo v Postojno, povsod se je razprostirala po hribih in dolinah mrzla bela odeja. Od Postojne dalje je postajal sneg drobnejši in dalje po Krasu je ponekod že popolnoma izginil. Vendar ni bilo nikjer niti sledu še o bližajoči se pomladi.
Ko se je naš vlak bližal Opčinam, ki leže na robu Krasa nad Trstom, od koder pa še ne vidimo morja, se je ludi prej z oblaki zaslrto nebo pričelo jasniti. Cim jc vlak zapuslii l>ostajo na Opčinah, me je prevzela nestrpnost pnča*ovanja: povedali so mi, da bom kmalu zagledal Trst in morje. In res, ko je vlak zavil navzdol, se mi je odkril pogled, katerega ne bom nikoli pozabil. Tega, kar sem zagledal, nisem pričakoval in skoraj svojim lastnim očem nisem mogel verjeti. V listih nekaj minutah od Opčin do prevala sem prišel v popolnoma nov svet: iz zime v pomlad. Nikjer ni bilo najmanjšega sledu o snegu. Nad vso pokrajino jc sijalo toplo sonce in vse je že zelo nelo. Po vrtovih na strmo k morju se znižujočih pobočjih so že cveteli man-
deljni hi breskve. Dalje^ doli se je širilo veliko in lepo _ tržaško mesto, pred njim pa je ^ ležalo sinjezeleno morje kakor daleč je segal pogled.
Veličastna podobaI V njej sem prvič v resničnosti spoznal, kaj pomeni topli jug. Tam gori pri nas v Sloveniji zima s snegom, tu pomlad z zelenjem in cvetjem, toplim soncem in metulji! Tam ljudje v zimskih suknjah, tu že v pomladanski svobodi. Kakor da bi sijalo na ta svet drugo, in ne islo sonce kakor na naše Pohorje, Dravsko polje in Slovenske gorice. Da, vse to se mi je zdelo kakor pravljica, kakor sen in ne resnica. Sonce, pomlad, morje...
Morje mojih bratov, lovečih ribe v velike mreže, ki jih vozijo v čolnih iz svojih malih pristanišč pod pobočjem Krasa. Vse tja do Tržiča žde na obali same slovenske ribiške vasi. Kras, burja in morje so izoblikovali te ribiče na svoj poseben način. Njihovi obrazi sami nam pripovedujejo zgodbe njihovega življenja. To so močni, neustrašeni ljudje zagorelih In razoranih obrazov, toda živahni in šegavi.
In Trst sam! Veliko, živo, kričavo mesto z velikimi hišami, neštetimi mogočnimi . ulicami, hrumečim prometom in nedoglcdhim pristaniščem z mnogimi, v morje segajočimi pomoli, ob katerih sloje velike in male ladje, barke in čolni. Tudi Trst je bil tedaj že ves ptomladanski. Nikjer nisem opazil niti sledu zime.' Zdelo se mi je, kakor da sam prav nič ne spadam med množice ,ki šo liilele po ulicah.
Trsti Sedaj je luj. Pravili so mi, da živi v rijem nad slo tisoč Habjanov iz stare Italije, ki so se preseiilij vanj po svetovni vojni. Ti so mu dali še bolj južnjaški značaj. Vendar srečujemo tudi naše rojake, kajli že sama tržaška predmestja so še vedno poseljena z njimi. Kamorkoli stopimo iz mestnega središča na periferijo slišimo njihovo govorico. To slišimo ludi vse dalje v notranjost čez Kras in Pivko do ■ naše meje. Po vseh listih obronkih, ki obdajajo v polkrogu Trst, stoje slovenski vrtovi in vinogradi s
131
AH znate šofirati?
lepotico so obletavali najuglednejši in naj-premožnejši mladeniči,
vendar je‘’ vse oboževatelje odločno odklanjala, češ da še ne misli na možitev. Zato pa je tem večjo senzacijo povzročila nekega dne vest, da sta se poročila lepa Silvia in bogati Cianini. Vsi so takrat govorili, da se je lepotica poročila z Francescom samo zaradi njegovega bogastva, kar pa je srečno življenje mladega_zakonskga para sproti izpodbijalo. Dve leti kasneje je lepa Silvia rodila hčerko, katero je Francesco oboževal.
Neskaljena sreča v zakonu rimskega milijonarja pa je trajalo samo dve leti. Francesco je moral nekega dne leta 1931. zaradi važnega opravka odpotovati v London. Pred odhodom se je odločil, da odpelje mlado ženo in hčerkico v neko francosko kopališče. Cianini je ostal v Londonu dalje, kakor je bilo predvideno.
Vsak dan je pisal svoji ljubljeni ženi, naj potrpi,
ker se bo kmalu vrnil, ženica je prve tedne redno odgovarjala na njegova pisma, kasneje pa je utihnila. Cianini je bil v velikih skrbeh in dvomu. Ni vedel, kaj je z njegovo ženo in otrokom. Nekega dne pa je dobil iz Pariza od odvetnika njegove žene pismo, v katerem mu sporoča, da je
Silvia vložila tožbo za ločitev zakona.
Cianini je takoj odpotoval iz Londona v Cognac, kjer je pustil ženo in otroka. Lastnik vile, v kateri sta stanovali ljubljeni bitji, je razočaranemu možu sporočil, da je njegova žena odpotovala s hčerko in trgovskim agentom Jeanom Maneom v neznano smer. Kolikor je mogel lastnik vile ugotoviti iz razgovora, je
družba odpotovala v Moskvo.
Cianini ni niti hip miroval. Nikakor ni mogel razumeti zlobno postopanje svoje žene. Odločil se je, da jo zasleduje in da ji odvzame otroka. Vsedel se je v vlak in pričel zasledovanje..
Nesrečni oče je prepotoval skoraj vse evropske prestolnice ter je končno prispel tudi v Moskvo. Tam je zvedel, da sta Silvia in njen ljubimec pred nekaj dnevi zapustila Moskvo in odpotovala v Sibirijo.
V Moskvi je doživel Cianini drugo razočaranje. Zvedel je, da so sovjetske oblasti zakonito ločile njegov zakon in da se je Silvia kmalu nato omožila s svojini ljubimcem. V francoskem poslaništvu je nato zvedel, da sta »zakonca« odpotovala v Šanghaj. Vsa razočaranja ter brezuspešno zasledovanje so tako vplivala na nesrečnega moža, da je živčno zbolel. Morali so ga prenesti v moskovski sanatorij.
Preteklo je več mesecev, da je Cianini ozdravel Zapustil je sanatorij in se uda! v usodo. Ni pa pozabil hčerke, katero je hotel za vsako ceno izslediti in dobiti.
Odpotoval je v Šanghaj,
kjer je na nesrečo izvedel, da so njegovi begunci že zapustili Kitajsko in odpotovali na
V taborišču beguncev delijo otrokom mleko
Zadnja priča nemškega cesarskega kronanja v Versaillesu živi v Monako-vem. Je to železniški svetnik v pok. 90-letni Pavel Kleiber. Bil je med 1500 onimi, ki so bili povabljeni na kronanje v veliki stekleni dvorani Versaillesa.
Ob pogajanjih za Dobrudžo piše »Hr-vatski Dnevnik«, da »so Hrvati vedno razumeli bolgarske težnje. Sedanji uspeh Bolgarije je plod njene odločne in poštene politike. Bolgarija popravlja svoje meje brez vojne, na temelju sporazuma, ki bo skoro v celoti ostvarjen. Ta sporazum bo pravičen in bo odstranil revizionistične težnje z druge strani.«
Pogled v angleško munioijsko tovarno
Hroma, gluha in nema jasnovidka
VEDELA JE ZA VSE POGREBE NA ZEMELJSKI OBLI
Nedavno je v Brooklynu umrla Mollv Fancher, ki je kot zdrava in polnokrvna deklica pretrpela nenavaden napad krčev. Od tistega časa ni mogla več hoditi, niti se premakniti. Vse svoje življenje je sirota preživela v postelji hroma, gluha in nema. Priroda pa jo je obdarila z nenavadnimi sposobnostmi, za katere se je zanima! ves zdravniški svet. Samo da se je z roko dotaknila ure, pa je že vedela, koliko kaže. Uganila je, kje so razni izgubljeni predmeti, vnaprej je vedela, kdo bo prišel na obisk in kako bodo gostje
oblečeni, če je zaprto pismo položila pod svojo blazino, je vedela za njegovo vsebino. Zlasti je imela dar jasnovidnosti za pogrebe. Za vse pogrebe na zemeljski obli je točno vedela in jih znala opisati do podrobnosti. Znani bogataš Barnum je čudodelni jasnovidki Fancherjevi ponudil veliko premoženje za to, da bi v zlati postelji nastopala v njegovi zbirki svetovnih znamenitosti, vendar je laskavo ponudbo odbila. Z Mollyno smrtjo, je šla v grob tudi broklynška tajnost
Najzanesljivejši način poštne pošiljke
Nedavno je prispel na pošto v New Yorku med ostalimi poštnimi pošfljka-mi tudi priporočeni zavitek iz Ria de Ja-neira. Poštnina je znašala 70 centov.
Nekaj nenavadnega je moralo vsekakor biti s tem poštnim zavitkom, ker so se zbrali okoli njega naslovljenec, dva brazilska detektiva, poštni komisar in številni novinarji.
Ko so zavitek odprli, so repo r tor ji ugotovili, da niso bili zaman povabljeni, da prisostvujejo odpiranju pošiljke. V tej navadni pošiljki je bil največji nebra-šeni diamant sveta, glasovi ti Vargusov diamant.
Reporterji so se čudili nad smelostjo pošiljatelja, ki je diamant neprecenljive vrednosti poslal na tako lahkoumen način. Harry Winsten, na katerega je bila pošiljka naslovljena, pa jih je poučil, da je takšen način pošiljanja dragocenosti še najzanesljivejši, če bi bili poslali diamant s posebnimi kurirji ali pa vsaj v oklopnem avtomobilu, bi vzbudili pažnjo gangsterjev.
Padobranec kol zavojevalec sovražnega zaledja
Padobranec je najbolje opremljen in izurjen vojak vsake armade
Znano je, da so. se prvi padobranci pojavili koncem svetovne vojne. Kdo je prav za prav iznašel vojno padobran-stvo, ni znano. Prvi padobranci so bili vohuni, ter je o njihovem delu še danes malo znanega. Smatra se, da je francoski pilot Evrar 1918 organiziral prvopa-dobransko edinico radi spuščanja v ozadje nemške vojske v Ardenili.
Po svetovni vojni je bila misel za dalj časa popolnoma opuščena. Šele Rusi so 1927 stvar na novo oživeli in organizirali prvi padobranski odred. Istega leta je britanski general Michel napisal studijo o padobranstvu, kmalu nato se je tudi Francija za to ogrela ter je polkovnik Grey odprl prvo šolo za padobran-ce.
Nemčija v prvem času ni polagala na to velike važnosti, radi tega je samo po en vojak iz vsakega bataljona obiskoval pouk o skakanju, in sicer v zračnem polku maršala Goringa. Medtem pa je bilo v Rusiji na tisoče vojakov izučenih v padobranstvu. Danes se nahaja v Rusiji ne samo po mestiih, temveč celo po vaseh, veliko število stolpov za skakanje.
Padobranstvo kot šport je samo uvod v organizirani pouk vojnega padobran-ca, lei mora imeti mnogo več znanja kot katerikoli vojak. To najbolj dokazuje sama oprema padobranca, ki se ne more primerjati z nobeno opremo katerega-
koli vojaka. Znati mora vsaj en tuji jezik svojega soseda, znati mora voziti bieiikl, motorno kolo in avtomobil. S tern mu je dana prilika, da se uporablja katerokoli prevozno sredstvo po spuščanju na zemljo. Mora biti popolnoma izvežban v pehotni borbi in izkušen v ravnanju s puško, strojnico in samokresom. Padobranec mora biti izučen radiotelegrafist in popoln izvidnik, ki mora znati čitati vsak zemljevid brez najmanjše napake. Razven tega mora biti v stanju, da hitro in točno obvesti svoje predpostavljene o položaju, v katerem se nahaja na mestu po spuščanju.
Padobrančeva oprema je zelo obsežna. Na glavi nosi čelado, pobrito z usnjem, na. hrbtu padalo, pod levo pazduho trdo pričvrščeno in specialno izdelano puško (brzometko) z velikim številom nabojev, v torbi hrano, a v drugi torbi za naboje večje število municija, za pasom plinsko masko in bombe, oz. ročne granate. Razen te predpisane opreme pa še razni padobranci nosijo radijsko postajo, kolesa, lahke strojnice, kram pe in lopate, ter kamuflirani šator.
Padalo, ki se uporablja v nemšlu vojski, ima razmeroma mali premer (10 metrov), ker omogoča malo padalo večjo hitrost spuščanja, ki je potrebna, da bi bil padalec čim manj časa brezmočno izpostavljen dejstvu sovražnega ognja.
Razen tega pri hitrem spuščanju vetar ne more razkropiti padobranskega oddelka na večje razdalje.
Padobranci skačejo iz zraka v razdobju po 5 sekund. Kakor hitro pristnejo na zemlji, se osvobode padala in se pripravijo za borbo. V teku operacije v Norveški, Holandiji in Belgiji so padalci že med spuščanjem uporabljali orožje. Vodja padobranske edinice daje s signalom, navadno z raketo, znak, kje se nahaja, da bi se čimprej zbrali okoli ujega vsi padalci. — e.
— Ne gospodična.
— Dobro. Potem bodite tako prijazni in popazite četrt ure na avto.
Zammfvoslj
Dramatičen beg za nezvesto ženo in hčerko
Kako je italijanski milijonar po vsem svetu iskal pravico do svoje ljubljene hčerke
Te dni se je. pojavil pred apelacijskim sodiščem v New Yorku italijanski trgovec in večkratni milijonar Francesco Cianini, ki je prosil sodnika, da mu priznajo pravico na devetletno hčerko Anico. Deklico je njegova nezvesta žena Silvia pred devetimi leti brez njegovega dovoljenja odpeljala in
s svojim ljubimcem ter otrokom tavala po svetu
v želji, da se skrije pred možem, ki je ne-izmeiTio ljubil hčerkico. Mala Anica bo podedoval okoli 7 milijonov lir. Nesrečni oče je prepričan, da bo sodišče vrnilo pravico do otroka in in da bo konec njegovega dolgoletnega potovanja okoli sveta.
Predno je prišel rimski trgovec v Ameriko, je 'doživel najrazličnejše neprijetnosti. Njegov tragični roman je pričel !. 1927, ko se je v Rimu seznanil z izredno lepo in mlado Silvio di Bondini. To
Japonsko. Zasledovanje se je nadaljevalo na Japonskem, pa v Indiji, nato spet na Kitajskem, dokler ni razočarani mož zvedel, da je njegova nezvesta žena spet v Šanghaju. Zato je zaprosil kitajsko policijo, da mu gre na roko. Hoče samo hčerko, njegova žena pa naj gre z drugim možem. Nesreča pa_ je hotela, da je žena zvedela, da jo Cianini zasleduje v Šanghaju. Zato je pravočasno pobegnila.
Francesco je obupal. Izgubil je vsako sled za svojo ženo in že se je hotel vrniti v domovino. Kljub temu • je poizkusil še zadnje. Odpotoval je v Ameriko. Ko se je nekega dne sprehajal po Brodwayu, je za svojim hrbtom zaslišal znan glas:
»Očka, očka! Vzemi me...!«
Ta otroški glas je prihajal iz nekega av-
tomobila, ki je v tistem trenutku brzel mimo Cianinija. Jasno je videl, da je za volanom sedela njegova žena, poleg nje pa je bila hčerka Anica. Tudi neznani moški je bil v avtomobilu. Nesrečni oče je hotel klicati policijo na pomoč, bil pa je tako razburjen, da ni mogel spraviti niti glasu iz sebe.
Bridko je zajokal in se onesveščen zgrudil na pločniku.
Nezavestnega trgovca so prenesli v bolnišnico. Policija je na podlagi njegove prijave uvedla vsestransko preiskavo, da izsledijo Silvio in malo Anico. Preiskava je bila kronana z uspehom. Vsa ameriška javnost napeto pričakuje razprave, ki bo te dni pred apelacijskim sodiščem v New Yorku. Po nekaj tednih se bosta srečni oče in še srečnejša hčerka — milijonarka vrnila v Rim.
Edinstvena japonska družina
V vasi Furnika v japonskem okraju Iiiogo živi družina, ki je najštevilnejša na Japonskem, morda celo na vsem svetu.
Družinski oče je star -vprav 100 let. To je častitljivi Harikoriie Haitori. Nje gova žena, Tome Haitori, šteje 90 let. Po starem japonskem običaju živi z njima tudi njun najstarejši 61-letni sin, Ta-rokihi Haitori s soprogo Kane. Ta par ima sina in štiri hčerke. Drugi sin stoletnega starca, Jaji Haitori, je oče treh otrok." Vendar to še niso vsi njegovi pravnuki. Vseh ima 48. Koliko članov pa štejejo vse družine, če prištejemo tudi priženjene, pa stari Haitori niti sam ne ve. Važno in zanimivo pa je dejstvo, da v 50. letih v tej številni družini ni umrl niti en sam član. Tudi bolezni ne pozna ta rekordna družina.
Uuhliana
O narodni in državljanska zavesti
Zanimivo predavanje univ. doc. dr. Zvvitra v okviru »Pedagoškega tedna"
Kot smo že poročali je bil v po
mi vidimo in doživljamo razpad franco-nedeljck olvorjen v Ljubljani »Pe-Jskega liberalnega sistema In njegovega
dagoški teden«, ki se ga udeležuje' pojmovanja narodnosti.
Lenin je zgradil svoj pogled na narod-
okoli 250 slovenskih učiteljev in pe dagogov. Med drugimi je prvi dan predaval tudi univ. doc. dr. Zwiter.
Iz njegovega predavanja posnemamo naslednje odstavke:
Od prvotnega najširšega pojma narodnosti so se v sredi IB. stoletja izoblikovali točnejši pojmi, zajeti v skupni duhovni in materialni kulturi določenega naroda. Francoska revolucija je razgibala do tedaj pasivne ljudske množice, ki sp postale noslteljice politične moči svojega naroda. Torej poznamo dve pojmovanji naroda, romantično- kujtijrno ter poHtično-ljud«ko odn. masovno.
Slovenci smo bili doslej vse' preveč pristaši prvega romantičnega narodnostnega gibanja in gledanja. Ker tvori po tem gledanju vsak narod duhovno enotno jezikovno povezanost, načenja takrat tudi pri nas prizadevanj« za razvijanje slovenskega jezika, ki je bil do takrat vse preveč smatran za jezik hlapcev in dekel. Tako smo sredi 18. stoletja doživeli narodni preporod, kmalu nam je Prešern poklonil tudi svoje umetniško dovršene poezije, nakar je sledil močan razvoj naše duhovne kulture.
Francoska revolucija je stvoriia dva tabora v smislu ideološkega pojmovanja narodnosti. Prva ideološka skupina je trdila, da je vse, kar Je narodno tudi konservativno in to je treba varovati pred moderno civilizacijo m novimi revolucionarnimi nazori. To je znana slovenska narodnostna struja.
Nova struja, ki je otrok francoske revolucije, je proglasila narod za nositelja vrhovne oblasti v državi ter je stremela za aktivizaeijo širših ljudskih mas. Narod je enota politične volje, ki sme odločati o svoji politični bodočnosti. Torej ne samo kultumo-romantično gledanje in raz' vijanje narodnosti, ampak predvsem ma-sovno-politično gibanje množic z voljo po samoodločbi o novem političnem in socialnem redu proti dosedanji politični nerazgibanosti in zapostavljenosti. To gledanje se je hitro razširilo na vse strani in nov odsev obraza Evrope XX. stoletja na geografskih kartah nam priča o rezultatih revolucionarnega narodnostnega pojmovanja.
Pri Slovencih se še to novo narod nostno gledanje ni razvilo v zadostni meri ne v revolucionarnem 1848. letu. ne pozneje. Tudi veliki dogodki L 1918. so nas našli po starem običaju neprlprav Ijene in plašne. Krivda je v dejstvu, da predstavniki liberalizma in poznejšega socializma niso bili toliko vsidrani v naši narodni miselnosti kot pa v duhu zgornje, narodu odtujene meščanske plasti. Le naš kmet in redki narodno čuteči duhovniki pa so bili pristaši konservativnega in pasivnega, zgolj kultumo-ro-inantičnega narodnostnega pojmovanja Važno je dejstvo, da bistvo naroda ni lo v kulturrto-duhovnem življenju ter bi zato bili dovoljeni v vprašanjih materialne kulture in dnevne politike kompromisi vseli vrst in oblik. Naš narod bomo lahko nacionalno prebudili in razgibali nredvsem s programom konkretnih političnih in gospodarskih dobrin. Tega se naše politične skupine ne zavedajo v dovoljni meri.
Idejo francosko-revolucionarnega pojmovanja naroda sta hotela spopolniti z novimi idejami naddržavne moči med enakopravnimi državami Wilson m Ženeva. Ta poizkus je bil brez uspeha in
nost s povezaniem več enakopravnih narodnih enot v skupni državni federaciji. V srednji Evropi je zrastla zopet nova Ideologija rasnega, Integralnega narodnostnega gledanja, ki je likvidirala z liberalnim sistemom na gospodarskem polju (avtarkijo), na pravnem področju (brezpravnost tujcev, Zidov...) ter v svetovno nazorskem oziru. Tako je bil ustvarjen radikalni nacionalizem, katerega namen je ekspanzija navzven ga ustvaritev velikega imperija.
Slovenci moramo v prvi vrsti utrditi in razviti tudi konkretno ljudsko zavest naše politične individualnosti. Narod se ahko v sodobnosti uveljavi le s politično voljo, izhajajočo iz socialnih in ekonomskih potreb najširših ljudskih slojev, zato ni bistvo sodobnega pojmovanja narodnosti v višjih kulturnih vrednotah, ko se to pri nas žal napačno domneva.
V letu 1848. in tudi pozneje smo mnogo grešili radi nepovezanosti našega narodnega programa s stvarnimi socialnimi tegobami naših kmetskih množic. Danes, ko se vsepovsod likvidirajo liberalne metode, vemo bolj kot kadar koli prej, da moramo za ustvaritev notranje narodne trdnosti pokazati konkretno rešitev vseh vprašanj, ki naš narod vznemirjajo. Ne več duhovna kultura in pesništvo, ampak realno gledanje in hotenje naših narodnih množic mora biti vodilno načelo in gibalo naše narodne zavestne skupnosti.
Narodnost ne sme nikdar biti monopol samo ene politične stranke, ki bi se tega slovenskega narodnostnega gledanja posluževala v dnevni politiki kot demago-škega političnega sredstva proti politično drugače organiziranim Slovencem. Tudi se naši narodni in mednarodni problemi ne smejo reševati zgolj s stališča fanatično zagrizenega gledanja različnih svetovnih nazorov. Pasivna dosedanja tradicija ne sme ovirati našega sodobnega narodnostnega pojmovanja.
Svrha naših opominov
ni samo običajno izterjavanje naročnine, marveč občasni opomini služijo tudi za to, da ugotovimo in odpravimo morebitne napake, kakor je v obojestranskem interesu. Nekatere napake so se zadnji čas, žal, pripetile ob večkratnih izpremembah v osebju uprave, zlasti radi vpoklicev, druge napake so pa povzročili nakazovalci naročnine z navedbo netočnih ali sploh nepravilnih naslovov prejemnikov Usta. — Kdor slučajno prejme nepravilen opomin, ga prosimo, naj blagovoli sporočiti — zadostuje dopisnica— dneve in zneske posameznih plačil, da bo mogoče ugotoviti in hitro odpraviti napako. V takih primerih bomo na zahtevo povrnili stroške za poštnino z ustreznim dobropisom v računu naročnika in ga o tem obvestili.
Uprava »VECERNIKA« Maribor, Kopališka uk 6.
Mariborske vesti
BREZSRČNA MATI
Pred dnevi so našli v Pekrah pri Mariboru na nekem dvorišču v sLa-rem zaboju in na slami lci?£če štiri mesece staro dete. Ugotovilo se je, da je zelo zanemarjeno in dalje časa lačno dete zapustila lam neka K. S. iz Peker ter odšla v Pekel, občina Košaki. Brezsrčno mater so studenški orožniki prijavili oblastem.
m Zaščitno cepljenje otrok proti davlcl
starih od 2 do 12 let, stalno bivajočih v Mariboru, bo'ponovno od 2ii. do 31. t. rm. v telovadnici dekliške meščansko šole na Slomškovem trgu 17., dnevno od 8. do 10, in od 15. do 17, ure, izvzerhši sobote dne 31 .1. m., ko se vrši cepljenje le predpoldne. K temu cepljenju morajo priti vsi otroci, ki so bili prvič cepljeni v času od 5. do 10. t. m. in vsi olroci, lci se prvega cepljenja radi bolezni ali odsotnosti niso mogli udeležiti. Dvakratno cepljenje je obvezno, ker samo enkratno cepljenje ne zaščiti pred obolenjem za davico.
m Sodna vest. Predsodnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Adolf Hudnik je nastopil redni dopust. Vodsolnosli ga bo zastopal višji sodni svetnik dr. Davorin Senjor.
Piul
KAKO NAJ SE PREŽIVLJA DNINAR?
V Halozah plačujejo dninarja pri deri
♦ ^ o«	__: . ,,.1	It	ort	lHVl
kmalu prenesel na bližnjo sosedovo hišo Horvatiča Izidorja. Rešili so živino, nekaj orodja in pridelkov. Horvatič je utrpel škodo okoli 18.000 din in Zavčeva okoli 15.000 din. Pri tem se je Helena, Horvati-čeva žena, nevarno opekla po vsem telesu, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ogenj je bil podtaknjen.
p Mlatilnica odrezala stopalo. Cen s Marija, pos. hči iz Cezanjevcev pri Ljutomeru ,je pomagala pri mlačvi. Pri tem jo je zgrabila mlatilnica in ji odrezala stopalo-,
17. nacionalni šahovski turnir v Celju
BKRNER PORAZIL ŠUBAHIČA TER SE ZASIDRAL VIUI TABELE
to se pravi pri svoji brani, da le pijačo —■ od 8—12
gospodar jim din in tudi
drugod po Dr. polju in Slov. goricah se sučejo dnine v tej višini- Medtem pa cene življenjskim potrebščinam strahotno naraščajo. Kako naj dela dninar pri svoji hrani ves dan za 1—2 kg moke? S tem zaslužkom, ki je vrh lega priložnosten, je dninar pred draginjo živel v pomanjkanju od rok do ust. Kako naj -živi danes? Strah ga je misliti na svojo družino in zimo. Nujno jo potrebno, da sc poljedelskemu delavstvu zvišajo mezde sorazmerno z rastočo draginjo.
p 200 din je daroval g. Žigon Angelo Protituberkulozni ligi v Ptuju namesto venca na grob g. Milana Vuge. p Pomanjkanje življenjskih potrebščin.
V Ptuju primanjkuje sladkor, moka in riž. p Uspešna regulacija Bele pri Sv. Barbari v Halozah. Pri Sv. Barbari v Halozah regulirajo potok Belo že tretji mesec. Na najbolj ogroženem mestu je že reguliran. Izravnani bregi so v zadnjem nalivu dobro vzdržali.
p Avto ga je povozil. Ko se jo Malek Janez 45 letni pos, iz Hlaponcev pri Svi Lovrencu v Slov. gor;, peljal s kolesom skozi Pacinje, ga je podrl in povozil neki tovorni avto. Malčku je zdrobilo nogo. p Dravskem polju dve hiši /goreli.
V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dr polju je v noči od 19. na 20. t. m. izbruhnil ogenj pri pos. Zavec Katici,. Požar sc je
sftutof
ismd*e
_ - -! »a d'**
so
n»r°
črn« „Ve5e™ika
s po
sebno potico
varovani *a
IZGUBLJENEGA LETALA ŠE VEDNO NISO NAŠLI
Do danes zjutraj še vedno ni nobene vesti o tem, kje naj bi se nahajalo pogrešano letalo Aero-puta, ki se je predvčerajšnjim izgubilo nekje na poti med Zagrebom in Splitom. Poizvedovanja so se vršila v najrazličnejših smereh, niso pa rodila nobenega pozitivnega rezultata. Včeraj so se v Zagrebu že raznesle vesti, da so ga našli pri vasi Kučevo v glamoškem okraju. O tem je bilo izdano tudi poročilo. Razglasil ga je tudi že včerajšnji radio. Naknadno pa so dognali, da so ga pri Glamoču videli le v poletu. Banska oblast in Aeroput sta izdala poročila, da o usodi letala in potnikov ni znanega še ničesar. Letalo iščejo z več civilnimi in vojaškimi letali.
CELJE, 21. avgusta Pri včerajšnjem nadaljevanju je Smlgovc brez igre predat proti šiški. Svojo zanimivo ■>artgo sta nadaljevala in zaključila tudi Mi-iura in Šorli, ki mu je uspelo z odlično igro rešiti pol točke. Prof, Grašer pa je izgubil proti Mlinarju.
Dva zvesta spremljevalca celjskega šahovskega turnirja. Sedi urednik „PoIitikfc“ in Šahovski mojster Ozren Nedeljkovie, za njim mojster in poročevalec „Pravde“ nekdanji Mariborčan Ivan Lešnik
turnir prehaja sedaj že v zaključno fazo. Posamezne odločilne partije so napete, igralci pa črpajo zadnje zaloge fizične odpornosti in živčne čvrstosti. V sinočnjem kolu sta prva končala klubska tovariša Mlinar in Marek. V' daminem gambitu sta se po mirni igri V 24. potezi zedinila za remis. — Žuka spremlja neverjetna smola. V 12. kolu se mu je zmuznil Berner, sinoči mu je ušel Jerman. V Collejevem sistemu je Jerman slabo zaigral ter zašel v izgubljeno pozicijo, žuk bi z lahkoto dobil, pa je kot udarjen s slepoto prezrl celo figuro ter se koj nato predal. — Mišura si je na Popovičev e4 izbral svojo priljubljeno Siciljanko ter temeljito izrabil otvoritvene napake Popoviča, žrtvoval je kmeta ter prišel do mgčnega napada, koj nato je ponudil še žrtev figure in kvalitete ter postavil Popoviča pred neubranljiv mat. — Savič in Drašič sta zaigrala Retijev sistem. Savič je igral precej medlo ter dovolil nasprotniku napad. Drašič je spredel matno mrežo, iz katere Savič ni več našel rešitve ter se je vdal. — Medan je očividrio že izgubil veselje. Proti Šorliju ja zaigral v Skandinavski partiji silno medlo. Šorli je prišel do močnega napada, dobil kvaliteto ter kmalu nato partijo. — Proti Pavloviču je šmigovc nepravilno odgovoril na e4. Pavlovič mu je preprečil rohado, vendar pa je Šmigovc s spretno igro odprl svojima lovcema diagonale ter z žrtvijo figure npvaroo ogrozil Pavlovičevo kraljevo krilo. Ob dobri Psvlo ’ičevi obrambi pa se je izkazalo, da žrtev ni bila korektna. Pavlovič je odbil napad ter v protinapadu podrl sicer tako mnogo obetajočega Celjana. — šiška In GottUeb sta zaeirala
odprto Aljehinko, v kateri je prišel Gottlieb do lepe iniciative.
Po likvidaciji središnicc sta kmalu zavila v trdnjavsko končnico, ki je bila prekinjena. Šiška ima vsaj mikroskopčno prednost, če že ne več, in bi bilo prav, ce bi znal tudi iz tega skovati zmago, da se v skoku požene za Bernerjem, ki sedi vrh tabele. — Največje zanimanje je sinoči veljalo partiji šubarie—Berner. Slednji je mirno sprejel gambitnega kmeta ter ga obdržal. Šubarič je zaigral zelo ostro m drzno, toda Berner se ni totel spustiti v hazardiranje, ampak je rajši forsiral zamenjavo glavnih figur ter končnico. Šubarič je moral ugrizniti v kislo jabolko ter preiti v izgubljeno končnico. V 42. potezi pa je moral pred Bernerjevo premočjo kloniti. S lo zmago je dobil Berner pdlične izglede za mojstrski naslov. Sicer je do konca še nekaj kol, ki utegnejo prinesti zanimiva presenečenja.
Današnje 14. kolo se igra popoldne od 14. do 18. Zvečer pa bo jubilejna slavnostna seja Celjskega šahovskega kluba. V nedeljo bo radi kongresa Jugoslovanskega šahovskega saveza 15. kolo izjemoma žc dopoldne od 9. do 13. V ponedeljek pa 16. kolo od 10. do 14. v Rogaški Slatini,
Stanje 13. kolu: Berner 10 in pol, Jerman in Šorli 9 in pol, šiška 9 (1), šubarič 9, Gottlieb 7 (1), Mlinar 7, Drašič. Mišura, Pavlovič in šmigovc 6 in pol. Marek 6, Savič 5, Medan in Popovič 4 in pol, Majstorovič 1, prof. Grašer 2 in pol m 2ul< 2 točki.
125. Kraljevi gambit
(10. kolo v Celju 20. avg. 1910)
Beli: A. Mišura	Črni:	M. Mlinar
L el, e5 2. M, Lc5 3. SIS, d« 4. c*. Let, 0-0 6. dl, exd4 7. cxd4, Lbfi 9. Ld3, Se4 10. Le3, Sc« 11. O r, Lc‘* 1« 13. Sbd2,. Se7 14. Sh f.
 .... Dxe2, Sc« 1«. Shf3, Dc7 17. Tadl,
Tad8 18. a3, Kh8 10. Khl, Df7 20. LgU. IS 21. Sxe4, fve4 22. Sg5, Dg« 23. h4, »Ki 24. 151!. I)e8 25. I)g4? (nerazumljiva napaka. Do tu je igral Mišura odlično ter je dosegel dobljeno pozicijo.' Ce je že bil v časovni stiski, ki mu ni dopuščala premisleka za kombiniranje in napad, h; enostavno s 25. Se6 zaigral na kvalitet««, nakar bi z lahkoto dobil), hxg3 28. ii\g.">, g(i 27. 16, Td7 28. eG, Tli7f 2». Lh2, Sxdi 30. Txd4?, Lxd4 31. TdL Le5 32. g3, c« 33. e7, T\tfi 34. gvf«, LxI6 35. Kg2, Dxe7 30. Lgl, Kg7 37. b4, Th5 m beli preda.
12«. Damin gambit (12. kolo v Celju 22. avg. 1940)
Beli: G. Berner	Črni: F. Žuk
I. d4, <15 2. Sf3, c ti 3. c4, Sl« 4. Sc3, Le'J 5. Lg3, 0-0 «. e3, Se4 7. Lxe7, I)xe7 8. I)c2, Sxc3, 9. Dxe3, e« 10. Le2, dxc4 It. Lxc4, b« 12. 0-0, Lb7 13. TRII, Sd7 14. Taci, Tfd8 15. b4, a5 16. b5?, cxli5 17. Le2, Tae8 18. Db2, b4 10. Sd2, e5 20. Se4. e.\(14 21. Txd4, Te5? 22.
— Berner, ki je bil v spretnim manevrom Zuk lj|e očividno prezrl past. Pozicije, v kateri se je vdal, ni več mogoče rešiti« Črnemu grozi izguba figure, a tudi proti napadu belega nima zadostne obrambe.
in črni preda, poziciji, je s Zuka na ledi
"DOrt
Ilirija zopet na čelu plavalne lige
Nad splitskim Jadranom je dosegla s 73 :36 svojo dosedanjo najvišjo zmago — V ^vaterpolu je zmagal Jadran
V nadaljevanju ligaškega plavalnega prvenstva sta se pred 2000 gledalci ppmerila v kopališču Ilirije splitski Jadran in ljubljanska Ilirija. Po jako napetih borbah, v katerih je bila zlasti za Ilirijo vsaka točka dragocena, si je Ilirija priborila do sedaj tiajvišjo zmago 73:36 ter z boljšim povprečnim rezultatom zasedla zopet prvo mesto v ligaškem prvenstvu pred Viktorijo (Sušak). Ilirijani so odnesli prvo mesto v vseh konkurencah, zlasti je treba omeniti zmago Dragušc Fine na 100 m prosto nad znano Ja-dranašico Bearo v času 1:17.8.
Damski dvoboj Ilirija II—Mariborski plavalni klub je odpadel, zato so med ligaškim sporedom nastopali ju-niorji Ilirije in skakalci,
Waterpolo tekma med Ilirijo in Jadranom se je končala z zmago Splitčanov v razmerju 3:2.
Po včerajšnji zmagi Ilirije je trenutno stanje v ligi po najboljšem povprečnem rezultatu sledeče: 1. Ilirija 82.85, 2. Viktorija 61.25, 3. Jug 60.85, 4. Jadran 45.75, 5. ZPK 44.91. Ilirija je poleg Viktorije najresnejši kandidat za naslov prvaka.
Moške srajce, kravate, nogavice in vse ostalo zk gospode kupite najceneje pri
M. KOTNIK
MARIBOR - GRAJSKI TRG 1
Maribor-Rapid, uvod v jesensko sezono
Na Rapidovem igrišču se bosta jutri ob 17. .pomerila s svojimi najboljšimi igralci stara mariborska rivala Maribor in Rapid. Srečanje bo jako zanimivo, posebej še radi okolnosti, da obeli enajsteric radi letnega odmora sedaj dalje časa nismo videli na delu, razen tega pa se jutrišnja nasprotnika, ki sta bila skozi leta pretendenta za naslov mestnega prvaka, v teku prvenstva ne bosta imela prilike sestati. ker igrata_ v dveh različnih skupinah. SK Rapid ima še priliko, preizkušati trenutne forme svojih igralcev, Maribor pa bo na-
stopil v sestavi, katera pride v poštev za ligaško tekmo z Ljubljano prihodnjo nedeljo. Tudi radi tega bo tekma za prijatelje kluba interesantna, saj bodo lahko presodili, s kakšnimi izgledi bo startal Maribor v prvem ligaškem tekmovanju.
Tekma se bo odigrala pri vsakem vremenu, torej več ali manj pod pogoji vsakega prvenstvenega srečanja. V predigri bosta nastopili kombinirani enajslorici Rapida in SK Železničarja. Za vstopnino so določene jako popularne cene.
Jesenske konjske dirke na Cvenu
Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru bo priredilo v nedeljo, 8. septembra, na dirkališču Cven pri Ljutomeru jesenske konjske dirke z začetkom ob pol 15. Na sporedu bodo sledeče dirke:
I. Dirka Zadruge za vzrejo žrebet v Ljutomeru, enovprežna dirka za 21etne jug. konje. Nagrade din 1000.—, proga 1400 m, dodatki žrebcem 20 m, vloga din 20.—.
II. Dirka Okrajnega kmetijskega odbora v jbjutomeru, enovprežna dirka za 31etne jug. jionje. Nagrade din 1200.—, proga 2100 m; (iopusti:	majden	20	m,	konjem	v	kmetski
flosesti 20 m; dodatki: za vsakih din 500.— l}o 1500.— in nadalje za vsakih din 1000.— 20 m. Vloga 40.— din.
III. Kmetska ravna galopska dirka Zagreb. fia 'vse konje. Nagrade 1000.— din, proga 1600 m, vloga din 20.—.
IV. Dirka dravske banovine, enovprežna ffmka za 3—121etne jug. konje. Nagrade ■600.— din, proga 2200 m; popusti: majden 20 m, 31etnim konjem 20 m; dodatki: za vsakih din 1500.— 20 ni, najvišji dodatek 220 metrov, meetingski dodatek za vsakih din 200.— 20 m. Vloga din 40.—.
V. Galopska preponska dirka Čakovec, za
vse konje. Nagrade din 1200.—, proga 1920 metrov. Vloga din 30.—.
VI. Spominska dirka Jožka Rajha, dvo-vprežna dirka za 3—121etne jug. konje, nagrade 2000.— din, proga 2400 m; popusti: 31etnim konjem 20 m, konjem v kmetski posesti 20 m, majden 20 m; dodatki: za vsakih din 2000.'— 20 m, za vsako v letu 1940 doseženo dvovprežno zmago 20 m, najvišji dodatek 240 m. Vloga za vsakega prijavljenega konja din 20— ter za vsako vprego din 40.—.
Za dirko veljajo običajne splošne, določbe Prijave je treba skupno s prijavnino vložiti najkasneje do 1. septembra ob 11. na naslov Slavič Jožko, občinska pisarna, Ljutomer.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
ali pomočnico za male komade sprejmem takoj. Cankarjeva 10.	.	16881-2
Iščem*
POSTRE2NICO
Tezno, Cankarjeva ul. 23, Gorjup, zraven šole. 16871-2
Iščemo prvovrstno
konceptno
uradnico
z absolvirano srednjo šolo in maturo, s perfektnim znanjem srbohrvaščine- nemščine in po možnosti enega romanskega jezika,- slovenske stenografije in' strojepisja, v starosti do 30 let. Rečno pisane ponudbe z navedbo življenjepisa, honorarnih zahtev ter s sliko naj se vlože P‘ri agl. odd. lista pod znač-<o »Konceptna uradnica«.
Sprejmem takoj do 10 DELAVCEV DRVARJEV
Oglasiti se v gostilni Tomše, Pekre.________________16830-2
DVA SODARSKA POMOČ-NIKA
izvežbana. se sprejmeta v stalno službo z vso oskrbo v htši. Sodarstvo Homan, Stražišče, Kranj-	16836-2
Dva
ČEVLJARSKA POMOČNIKA
sprejme takoj Lojze Polanec, Zerjav-Črna- .	16905-2
VAJENCI-(KE)
ČEVLJARSKEGA VAJENCA
sprejme Divjak, Frankopano-va 35.	16851-4
VAJENCA (KO)
za krznarsko obrt sprejme krznarstvo Železnik Valentin. Maribor- Kopališka ulica.
16847-4
Oddam
SOBO IN KUHINJO
sončno, s 1. sept. Masaryko-va 22, Špesovo selo, Pobrežje. - s	16788-5
STANOVANJE
2 sobi, kuhinja s pritiklinami in vrtom se odda takoj ali s 1. oktobrom- Marksova ul 5. Ogled od 15 ure dalje
16791-5
SONČNO SOBO
s štedilnikom, verando, drvarnico in vrtom blizu gl- ko lodvora, krasen razgled, oddam s 1. septembrom. Prisojna ul. 8	16764-5
SLUŽKINJA
za vse se išče. Gregorčičeva ul. 8/1, desno.	16884-2
s Sekcija ZNS v Mariboru (službeno).
Delegiranje za 25. VIII.: Maribor-Rapid g. Orel, predtekma g. Murko, Lendava-Maribor g. DolfiOŠ, Mitra-Slavija gosp. Ttirk.
s Pobreška Slavija bo s kombiniranim moštvom gostovala v Celju proti Jugoslaviji. Prvo moštvo bo odigrajo prijateljsko tekmo -l Muro v Murski Soboti.
s. Meddržavni plavalni dvoboj Jugoslavlja-Madžarska bo 8. septembra v Segeainu. Ker lio za vsako državo startal le po eden plavač v vsaki disciplini, je tem važnejša srečna iz-
bira našega moštva. Zaradi tega so poklicani vsi v poštev prihajajoči igralci na večdnevni trening od 1. do 5. septembra v Ljubljani v kopališču Ilirije.
n. V počaščenje spomina padlih junakov
v cerski bitki je priredilo Udružfenje rezervnih oficirjev in bojevnikov iz Sabca pietetno spominsko svečanost na Ceru pri Tekerišu.
n. Razširili bodo postajo v Varaždinu za pet tračnic in zgradili kurilnico.
n. Nemško-jugoslovanska komisija, ki bo skušala definitivno rešiti vprašanje predvojnih dolgov osvobojenih krajev, zaseda te dni v Dubrovniku.
MALI OGLASI
GENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te oglase ie din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjskl oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase le din 12.—. Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje tako) pri naročilu, oziroma ca »er vDoslati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun It. 11.409. — Za vse pismene odgovore crlede malih oglasov se mora priložiti znamka za 8 din.___________________________________
HALO!	HALO!
Vsi, kateri hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kjble jesti, in dober vinček Piti, morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom« priti. Se priporoča Matilda Zamuda, gostilničarka.	3438-1
ibav dobro
ŠTAJERSKO VINO
Ukor tudi Tscheligijevo pivo 'oči gostilna »Prešernova ilet* v Gosposki ul. Telefon 15-43.	 5758-1
Restavracija
»LOVSKI DOM«
iad Tremi ribniki toči prvovrstna ljutomerska vina. Tu-i; za prigrizek je poskrbljeno n poroča se gostilničarka
16797-1
OCVRTE IN PEČENE PIŠKE
najboljše pripravljene, ter po
ceni dobite vsaki dan v »Lov skem domu« nad Tremi ribniki.	16798-1
GOSTILNO
dam na račun ali v najem. Glavna cesta, okolica Maribora. Kavcije zmožni naj se oglasijo- Naslov v ogl, odd. »Večernika«.	16862-1
SOKOL MARIBOR 1
priredi v nedeljo 1- septembra veliko narodno veselico brez vstopnine. * Igra godba »Drava«. Začetek ob 15. uri.
16891-1
RESTAVRACIJA ČERPES
preje »Slavec« nad Tremi ribniki. Najlepša izletna točka. vsako nedeljo koncert. Ia- sortirana vina, prvovrstna kuhinja — nizke cene. Telefon 20-98. Se priporoča podjetnik.	16774-1
V nedeljo
VRTNI KONCERT
priredi gost. »Mesto Maribor«. Igra Ehrlichova godba pod vodstvom g. Schonherr-ja. Za obilen obisk se priporoča Milka Hribernik.
16894-1
SLUŽBO DOBI
Sprejmem takoj SOLIDNO NATAKARICO
Gostilna »Novi dom« pri Rapidovem igrišču, Studenci. ___________________ 16856-2
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
za fino šivana dela in 1 vajenca išče Radoševič Franjo, Aleksandrova c- 30.	16854-2
ZASTOPNIKE
(akviziterje) išče veliki domači zavarovalni zavod. Plača in provizija. Ponudbe pod »Stalen zaslužek«. 16848-2
Utadaiadlta
■	•»■»•P
vešča krznarske stroke se sprejme takoj pri krznarstvu PETER SEMKO, MARIBOR Aleksandrova 13
OFER
s 3, delovnimi močmi se pod dobrimi pogoji s 1. nov. t. 1. sprejme. Zenkovič. Pivola 6, pošta Hoče-	16803-2
prodajalka
za cestno točilnico kolodvorske restavracije na Pragerskem se sprejme. 16771-2
Sprejmem čez dan DEKLE
k dvema otrokoma, Sever, Studenci, Kralja Matjaža 25.
16748-2
TRGOVSKEGA VAJENCA
s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem takoj. O Črepinko, Maribor, Zrinjskega trg 6.
16759-4
VAJENEC
z malo maturo za tekstilno iudustrljo sc išče. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Tekstil«.	16821-4
UČENKO
s primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Vicel, Gosposka 5. ____________________	16903-4
KROJAŠKI VAJENEC
se sprejme. Kroiaštvo Mlinarič, Slovenska 26-	16899-4
Sprejme se
VAJENKA
za modistinjsko obrt. Kvas, Aleksandrova 32-	16885-4
STANOVANJE ODDA
TRISOBNO STANOVANJE
z vsem modernim komfortom se odda s 1. septembrom. Na slov v ogl- odd. lista. 5051-5
SLUŽBO IŠČE
TRGOVSKA SOTRUDNICA
iz trgovske obitelji, mlajša, z znanjfem nemšč., vešča vodenja trg. knjig ter dopisova-na, želi mesta v kakršnikoli stroki in kjerkoli. Ponudbe poslati na ogl. odd- »Večernika« pod »Marljiva«. 6464-3
. PRODAJALKA
začetnica, pridna in poštena, sprejme mesto v kakršnikoli trgovini. Naslov v ogl. odd-»Večernika«.	16819-3
Starejše
PRIDNO DEKLE
s kavcijo išče službo prodajalke v pekarni ali slično, ev. za sobarico ali k otrokom. — Ponudbe na ogl- odd. »Večer nika« pod »Vztrajna«. 16813-3
TRGOVSKI POMOČNIK
šofer, vojaščine prost, želi za poslitve v večji trgovini. Ponudbe na ogl odd, »Večerui-kd« P’od »16789«.	16789-3
Iščent primerne
SLUŽBE
Imam veliko maturo, trgovski tečaj, z znanjem strojepisja, slov- in nemške stenografije. Cenj. dopise na ogl, odd. »Večernika« pod »Vsestransko uporaben«, 16772-3
SAMOSTOJNA SLUŽKINJA
z letnimi Spričevali išče zaposlitve v Mariboru. Bevc Anica, Dolnja Počehova 21, p. Pesnica.	16842-3
Iščem takojšnjo
ZAPOSLITEV
v skladišču ali gostilni- Vprašati Dalmatinska 7	16840-3
FRIZERKA
dobra moč. Išče' stalne službe v Mariboru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16888-3
ENOSOBNO STANOVANJE
ali sobo s štedilnikom, oprem ljeno, iščem za takoj v bližini Tržaške ceste. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Čisto«.	16767-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda takoj Taborska 9
16765-5
SOBO IN KUHINJO
dvoriščno ' poslopje, oddam stalnemu, nameščencu s tričlansko družino. Taborska 7.
16717-5
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
ob parku takoj oddam. Vprašati hišnico, Koroščeva ul- 2. ____________________ 16829-5
TRISOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami se odda v Turnerjevi ul. 37-	16922-5
Lepo
TRISOBNO STANOVANJE
z verando se takoj odda. Kei žarjeva 4.	16907-5
Lepo sončno
DVOSOBNO STANOVANJE
in enosobno se odda 1. septembra. Sokolska 6, Studencu_________________16928-5
Lepa sončna MANJŠA STANOVANJA
se oddajo v novi hiši. Vprašati v trgovini, Pobrežje, dr. Vorstovškova 42.	16909-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda s 1. okt. Ljubljanska ul. 46.	16906-5
STANOVANJE
addam takoj. Velika soba in kuhinja. Taborska 13. 16897-5
SOBO IN KUHINJO
oddam. Zrkovska c- 7, Pobrežje.	  16895-5
Sončno
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico, predsobo, pritiklinami oddam. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«.
16914-5
STANOVANJE IŠČE
DRŽAVNI UPOKOJENEC
(3 osebe) išče enosobno boljše stanovanje pod enim ključem v pritličju do 1. oktobra 1940- Kirndl Jakob, Maribor. Kettejeva 10.	16857-6
STANOVANJE
soba in kuhinja v novi hiši se odda, Pobrežje, Nasipna ul. 55.	16859-S
Senčno
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico in vrtom se odda Gregorčičeva 12.	16838-5
STANOVANJE
se odda. Studenci. Krekova ul. 6	16824-5
Dvosobno
stanovanje
komfortno, se ugodno odda v najem. Vprašati Kralja Petra trg 1-1, desno.
DVE PRAZNI SOBI
ali dvosobno stanovanje iščem na Aleksandrovi, Sodni ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. pod »Čimpreje«.
16870-6
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. sept. Stritarjeva ul. 30. Studenci- 16822-5
SOBO S KUHINJO
v Studencih, nasproti cerkve oddam za 150 din v Aleksandrovi 33	16816-5
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo se takoj odda. Studenci, Aleksandrova 45.
16804-5
SOBA N KUHINJA
se odda. Krali Matjaža ul. 25, Studenci-	16794-5
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. Vreclrotova 2, Nova vas,	16778-5
Dva- ali trisobno
STANOVANJE
Iščeta tudi za pozneje v mestu, zakonca brez otrok- Ponudbe poslati na ogl. odd. pod »Dve osebi«. 16874-6
rščem
STANOVANJE
v središču, prvo nadstropje, 7 do 10 sob, vzamemo v najem tudi celo hišo. Ponudbe pod »Celoletna najemnina« na ogl- odd. »Večernika«. 16860-6
Iščem
ENOSOBNO STANOVANJE
event. kabinet za 15 oktober Ponudbe na ogl, odd. »Večer nika« pod »Drž, upokojenec«, 16784-6
Išče se
ENOSOBNO STANOVANJE
ali prazfia soba v dritLtvene damene Ponudbe na ogl. oddelek »VcČern.« pod »16795«. ____________________ 16795-6
PREHRANA
sprejmem
DVA GOSPODA
na celo oskrbo,. Krčevina 6, pri Treh ribnikih Obisk od 12 do */*3. uri. 16714-7
STANOVANJE
z vso oskrbo v centru in z vestnim nadzorstvom iščem za 17 letnega dobrega dijaka. Naslov v ogl, odd, »Večernika«.	16656-7
ov\a
kupuje dežne plašče iz balonske svile, otroške pelerine pri konfekciji
l
greta
m a r i b o i
gr a j s ki trg
Sprejmem
GOSPODIČNO v vso oskrbo. Maistrova 18, I. nadstr.	16878-7
DIJAKI - NJE
se sprejmejo v celo oskrbo. Kopalnica in uporaba klavirja. Vprašati pri Ussar, Mari-bor, Trubarjeva 9.	16876-7
Sprejmem dva boljša GOSPODA na hrano in stanovanje. Meljska cesta 59. f/rvo nadstropje vrata 7.	16863-7
Sprejmem
DVA DIJAKA
v dobro oskrbo in nadzorstvo v iepo sončno sobo. Antonija Pall, Razlagova 24/11, levo-_________________16861-7
DVE DIJAKINJI
z dežele se vzameta na stanovanje in hrano. Ponudbe na Kreft Vera, Linhartova 20, Maribor. _____________16832-7
PRIDNA GOSPODIČNA
ali dijakinja se sprejme v \ so oskrbo, pri postaiaiUčj Tezno, Ptujska cesta 33/1.	16826-S
Sprejmem enega ali dva DIJAKA
v popolno oskrbo in skrbno nadzorstvo v lepo sončno sobo. Ojsteršek. Maribor, Ga-ieva 15-	16818-7
GOSPODIČNO
ali dijakinjo sprejme samostojna gospodinja v celo oskrbo. Naslov v klobučami Kvas, Aleksandrova c. 32
16777-7
DIJAKA
sprejmem v vso oskrbo. Ob jarku 6, pritličje desno.
16766-7
Sprejme se
DIJAK
v popolno oskrbo pod strogim nadzorstvom, 25 minut od mesta, blizu avtobusne postaje- Vprašati v ogl. odd. »Večernika« pod »Nizka cena mesečno 360».	16787-7
Sprejme se eden ali DVA BOLJŠA DIJAKA v popolno oskrbo. Dopis na ogl. odd. »Večernika« pod »Sredina mesta«. 16924-7
SOBO IŠČE
OPREMLJENO SOBO
s edo oskrbo so išče za boljšega mojstra. Ponudbe na »Pontos Centrala«, Meljska cesta 55.	16775-9
odama izdelava fotografi/, iotoamaterska dela v totoatel/eju
M
Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO
v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Ve-čemika«.	6152—9
SOBO
prazno ali opremljeno, želim takoj. Naslov: Somer, Sv. Martin 29, pošta Vurberg
16843-9
SOBO ODDA
DVA DIJAKA
sprejmem v lepo sobo pri parku. Oskrba dobra, nadzor stvo pri učenju. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16634-8
SOBA
s štedilnikom se odda. Pra-protnikova 13-________16858-8
LEPO OPREMLJENO SOBO
z eno ali dvema posteljama oddam. Wildenrainerjeva 6/II. leva 	16853-8
PRAZNO SOBO
s štedilnikom oddam s 1. IX. mirni, majhni stranki. Strma ul. 15.	16886-8
Lepa, strogo
SEPARIRANA SOBA
kopalnica, se odda samo strogo solidni osebi. Glavni trg 24/111, desno.	16864-8
OPREMLJENA SOBA
se odda. Metelkova 19, Maribor.	16828-8
2 OPREMLJENI SOBI
in kuhinja, tudi prazni se oddata samostojni gospej srednjih let. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«.	16923-8
OPREMLJEN KABINET
z uporabo kopalnice se odda s 1. septembrom. Kolodvorska ul. 6, pritličje, levo.
16929-8
Čisto
OPREMLJENO SOBICO
oddam eni osebi. Poseben vhod. Jerovškova 42. 16890-8
LOKAL
VELIK LOKAL
s stranskimi prostori odda Kmetijska družba, Meljska ce sta 12.	16678-10
POSEST
»REALITETA«
posredovalnica neprimičin (za hiše, vile, parcele, gozdove, posestva itd.) je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54-1, nasproti glavne pošte. — Telef. 44-20.
Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne Prepričajte se!
4998-11
ENOSTANOVANJSKA HIŠA
nova. z lepim vrtom na Pobrežju se s 1. ali 15. septembrom odda v najem. Vprašati: Gubčeva 22, Pobrežje.
16877-11
Usolt jfm A
Ogle/te si stransko izložbo l
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 30 (Hotel Zamorec)
PARCELO
pri Mariboru prodam ali zamenjam za parcelo v bližini Ljubljane Marija Kranjc, Sp-Radvanjska c. 3.	16815-11
Šeststanovanjska
DOBICKANOSNA HIŠA
v bližini glav. kolodvora se proda za din 260.000. Informacije Aljaževa 5.	16802-11
Prodam
ENODRUŽINSKO HIŠO
z velikim vrtom. Poizve se v trgovini Gaberščik, D M. Brezje.	16801-17
Proda se
HIŠA
2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica, lep zasajen vrt- Tezno, Dobrava 72.	16782-11
Proda' se novozgrajena, skoraj popolnoma dograjena, enonadstr.. štiristanovanjska HIŠA
Zelo ugodno. Pojasnila daje dr. Lavrič, advokat v Slo-venjgradcu-	16831-11
"\|
Mali oglas govori
/fiUlftHU It&GVtu in gfeltrifeii;
Jaz sem Tvoj prijatelj, jaz Ti bom pomagal! Ti ne zmoreš denarja za velike oglase, zato pa imaš mene. Jaz malo stanem, a veliko naredim. Jaz bom opozoril tisoče bralcev »Večernika« na Tvojo trgovino, Tvojo dela:	:o, jaz Ti bom privabljal kupcev in naročnikov, poživljal Tvojo
trgovino, Tvoj obrat.
Jaz Ti bom olajševal skrb in trud, kako bi povečal promet, spravil v denar stare zaloge, se založil z novim blagom, zmagoval konkurenco.
Jaz naj bom Tvoje javno vabilo in priporočilo. Male oglase prebirajo vsi »Večernikovi« bralci in Tvoj oglas bo marsikoga, ki si mu še neznan, opozoril na Tvojo trgovino, Tvojo obrt, tako se bo širil krog Tvojih odjemalcev,
Zapomni si: reklama je vedno potrebna in vedno koristna. In tudi mala reklama ima lahko velike uspehe!
SOBO S ŠTEDILNIKOM
samo za dve osebi in' proti; uslugo se poceni odda v novi hiši v Jadranski c. 53. 16817-8
SOBA
s celo oskrbo se odda. Pra-protnikova 17/1.	16790-8
Sprejme se boljša
GOSPODIČNA Ha stanovanje. Pobreška cesta 21, Maribor, Kern- 16780-8
SOBICA
opremljena, s posebnim vhodom se s 1. septembrom odda. Studenci pri Mariboru, Ciril-Metodova ul- 4,	16827-8
OPREMLJENA SOBA
S posebnim vhodom se odda. Istotam se odda ena postelja. Splavarski prehod 3/1.
16850-8
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Vprašati Zrinjskega trg 6, v trgovini,	16760-8
LEPO OPREMLJENO SOBO
1—2 postelji z uporabo kopalnice, fino hrano, oddam-Sprejmem tudi več oseb na hrano. Naslov v ogl. odd.
16757-8
SOBA
s štedilnikom 140 din sc odda. Bolfenkova 7, Nova vas.
16796-8
SAMOSTOJNA GOSPODIČNA
spTcjme sostanovalca. Naslov v ogl- odd. »Večernika«.
16898-8
SONČNA SOBA
se odda z oskrbo 2 dijakinjama ali gospodičnama, Liebiš, Glavni trg 1, dvorišče.
16892-8
ENONADSTROPNO HIŠO
z lepim vrtom poceni prodam. Naslov v ogl- odd. »Večernika«.	16869-11
MALI VINOGRAD
15 minut od glavnega kolodvora se proda z letošnjim pridelkom. Vprašati Meljski hrib 4 pri tovarni »Mirim«, Maribor.	16866-11
ENODRUŽINSKO HIŠO
takoj prodam ali dam v najem z velikim vrtom, vselitev takoj. Aleksandrova 49, Pobrežje. Vprašati pri Kovač, Erjavčeva 14, Maribor
16865-11
STAVBENA PARCELA
350 ma. enonadstropna, sklenjena zazidava predpisana, prodam. Strma 15.	16887^-11
DVODRUŽINSKA HIŠA
(vila), v Krčevini pri Mariboru. naprodaj. Dopisi pod »326« na ogl. .odd. »Večernika«._______________■	16762-11
Prodani
MALO POSESTVO
pri banovinski cesti- Sabe-der, Rače.___________16756-11
Prodam
STAVBENE PARCELE
ob cesti v izmeri 1255 in 991 metrov po 12 din m3. Zg. Rad vanje. Samo resni kupci. Vprašati pri Golob, Ciril-Metodova 18, Studenci- 16744-11
ENOSTANOVANJSKA HIŠA
nova, s 1000 m3 vrta za 4*n 25-000 naprodaj. Vpraša se: Anton Strah, Hostejeva 46, Zg. Radvanje.	16846-11
Prodam
RESTAVRACIJO
zraven kolodvora na prometnem kraju, dve gostilniški sobi, kuhinja, 7 tujskih sob, 1 stanovanje, 2 sobi, kuhinja, zelenjadni • vrt, gospodarsko poslopje, 2500 nr st.avbišča, pripravno za malo industrijo. Naslov v ogl. odd- »Večernika«.	16833-11
4 STANOVANJSKA HIŠA
se proda radi selitve za din
98.000.	Letni donos din 9420. Jadranska ul 40, Pobrežje-16855-11
NOVA HIŠA
krčma- blizu mesta na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«	16825-11
MAJHNO HIŠICO
z vrtom v bližini mesta vzamem v najem. Dopisi pod »To čen plačnik« na ogl. odd. »Večernika«.	16841-11
Ugodno se proda
PARCELA
868 nr v Lovski ulici s komisijskim odobrenjem- Vprašati Nasipna 79, Pobrožje
16839-11
ENODRUŽINSKO HIŠO
z vrtom takoj prodam. Maistrova ul 72, Tezno. 16793-11
DVOSTANOVANJSKO HIŠO
prodam ali dam v najem. Naslov v ogl- odd. »Večernika*.  16800-11
PRODUKCIJO LESENIH IGRAČ
pridobitni množinski artikel, tehnično dovršen motorni po gon, z-dovršeno riemškp stroj no proizvodnjo v' Zagrebu, prodajamo z uporabo koncesije, vsemi stroji in ročnimi napravami radi izselitve za 55000 din. Poslovalnica Pav lekovi<5, Zagreb, Iliča 144.
10915-11
HIŠO NA PERIFERIJI
Maribora kupim do 100-000 din. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Hiša 100.000«.	16932-11
ENODRUŽINSKA HIŠA
se takoj proda v Hrenovi ul. št. 6-a, Studenci pri Mariboru__________________16926-11
Zagrebška
MEŠČANSKA GOSTILNA
a la bife, na najprometnejši poziciji, med tramvajskimi postajališči, lepi trisobni prostori, krasna kuhinja, pomožni prostori. prodajamo s skupno krasno opremo za din
28.000.	Najsigurnejša eksisten ca. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, llica 144-	16916-11
P,Gstetin6 4*etje
po din 10, kemično očiščeno din 14. Če liano in kemično očiščeno din 25, 35, 55- Belo in sivo gosje perje in puli dobite najugodneje pri
„LUNA“
Maribor samo Glavni trg 24
Vzorci brezplačno!
TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM
bifejem in trafiko, izvrstno idoči, brez konkurence na prometnem zagrebškem položaju, prodajamo s skupno zalogo robe in inventarjem za 35.000 din. Mesečna najemnina s stanovanjem samo din 1200. Poslovalnica Pavleko-vič, Zagreb, Iliča 144. _____________________16917-11
ENODRUŽINSKA HIŠA
na prometni cesti na lepem kraju se proda- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16902-11
Ugodno se proda PARCELA 800 m2, z načrti in odobritvijo komisije v Pobrežju- Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
16896-11
Mala hiša z vrtom 16.0000 din. — Štiristanovanjska hiša 1 lokal, vrt 68.000- — Moderna velika hiša, kakor trgovska hiša, poceni. — Vila s sadovnjakom 242.000. — Par cela 10 in 300 din m5. Več po sestev. — Posredovalnica »Rapld«, Maribor, Gosposka ul. 28.	16893-11
Enodružinska
NOVA HIŠA
se proda. Obrežna cesta 25, Studenci.	16913-11
DENAR
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se .takoj pri"za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Dom«, Maribor,’ Aleksandrova c. 64. —- Priložite znamke din 3.— za odgovor.
J 6681-12
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
KNJIŽICE
Mestne hranilnice, Maribor, kupim za blago ali dam gotovino. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Veletrgovina Trgovski dom Maribor.«
16571-12
IŠČEM POSOJILO!
Vknjižba na prvo mesto- Ponudbe na »Večernik« pod »Varno«,	16868-12
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri zastopstvu hranilne posojilnice »Moj Dom«. Maribor, Aleksandrova c. 64 in priložite znamke din 3 za odgovor.
16849-12
1.500 - din
dam tistemu ki mi preskrbi dobro, stalno službo, sluge, skladiščnika ali slično, grem tudi kot šofer. Nas'ov v oglasnem odd. „Večernika“
Rentabilna soudeležba s KAPITALOM
30—40-000 se išče brez znanja sigurna eksistenca. Vprašati Betnavska 74, Maribor.
16927-12
OBRT - TRGOVINA
PONIKLAN.IE.
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5.	6177—1
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno jastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor* Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki' in pečarji popust.
5212-13
Trgovski inventar
za špecerijo se ugodno proda, kakor tudi špecerijska zaloga. Vpraša naj se Kralja Pe tra trg 1-1. desno.
Prodam ali dam v najem ČEVLJARSKO DELAVNICO
na zelo prometnem kraju. Naslov v ogl odd »Večernika«-, „ ■_____________16820-13
VREČE
obrabljene, kupi vsako mn o* žino A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul._5-____16806-13
Obeta se nam mrzla jesen. V Vašem lastnem interesu je da si pravočasno nabavite toplo
ŠE CISTO VOLNENO BLA1 GO
za obleke. Obrnite se na poznano solidno firmo JOS-ŠRAJ, Maribor. Oglejte si izložbe.	16930-13
STRO)!
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, dobro ohranjen, prodam za din 800. . Ussar-Trubarjeva ul. 9-	16875-14
PISALNI STROJ
skoraj nov, malo rabljen, prodam za din 2000. Naslov v ogl. odd.	16758-14
Prodam dobro ohranjen ČEVLJARSKI STROJ
»Singer«. Koroška cesta 90. Lipuš, mehanik- 167l5:l4
■■liliM.g.lJrlJl,
SPALNICE- JEDILNICE. KU HINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih Izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48._____________4311—1
Kupi se dobro ohranjena SPALNICA mehek ali trd les, ev. tud' kuhinjska oprema- Ponudbe na »Pontos Centrala«- Meljska 55.	16776-1!’
Halo!
Dame!
Halo !
Prispela je specialistinja za najmodernejše frizure po najnovejšem žurnalu, kakor tudi trajne, vodne, barvanje in blajhanje las. En poskus Vas bo popolnoma zadovoljil Se priporoča salon KOSEM, Meljska 63.
Kupim raznovrstno
RABLJENO POHIŠTVO
obleke, čevlje, perilo in kuhinjsko posodo. Starinarna Donko, Vetrinjska 24.
16880-17
POHIŠTVO
vložke, madrace, odeje, naslonjače in likalne mize pri Makotter, Krekova ulica 6.
16872-17
ŠTEDILNIK
za vzidanje poceni na prodaj. Kamniška 22.	16814-17'
Kupim
OTROŠKO POSTELJO
Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika«.	16920-17
Kupim
PERZIJSKE PREPROGE
tudi raztrganje. Plačujem dobro. Pridem na dom. Lukeš, Vetrinjska 10, Maribor.
16901-17
OBRABLJENA SPALNICA
in kuhinja se poceni proda. Naslov v ogl. odd. »Večemi-ka«.	16889-17
ŽENITVE IN MOŽITVE
boljših krogov posredujemo vestno, sigurno in diskretno. Prvorazredne družinske zveze v meščanskih, trgovskih, industrijskih, uradniških oficirskih, posestniških in ostalih intelektualnih krogih. Informativne prospekte pošiljamo proti nakazilu 10.— din v znamkah — diskretno: »RE ZOR«, Zagreb, pošta 3. ______________________16918-19
VDOVA
popolnoma sama, 38 let stari, s 50.000 din dote v gotovini, iščem trgovca ali slično. Navodila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10.	16807-19
LEKARNAR
44 let star, z lastno lekarno, mesečnimi dohodki 5 do 10 tisoč din, iščem zakonsko družico. Navodila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10.
16808-19
.... MLADENKA
trgovsko izobražena, želi radi osamljenosti znanstva z dobrosrčnim gospodom. Prednost železničarja. Cenj. ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. pod šifro »Skriti biser«.	16837-19
STAREJŠI GOSPOD
brez otrok, ki poseduje primerno premoženje, se želj seznaniti s starejšo gospodič no ali vdovo brez otrok. Želeti je. da ima nekaj gotovine ali pokojnine. Ponudbe p*od »Prednost ptujski okraj« na ogl. odd. »Večernika«.
16910-19
INTELIGENTNA GOSPODIČ NA
poroči starejšega državnega uradnika tudi vdovca. Ponudbe podružnici »Večernika« Ptuj pod »Dobra gospodinja«.	16908-19
V &oliukml izbiri
dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že P‘o din 35.—. Zahtevajte brezplačne sezname.
ilaroa ostopstve la Maribor: Moinol & Heroin
ŽENSKI KOTIČEK
GOSPODINJE!
Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za nmivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvo rakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce.	13544-13
GOSPODIČNA
25 let stara, s 500.000.— din dote v gotovini iščem zakonskega tovariša. Navodila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10- Za informacije pošljite din 10.—.	16809-19
GOSPOD
48 let star, v zakonu nezadovoljen želi diskretnega prijateljstva s sorodno dušo. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Minula uso da«.	16904-19
Prvovrstne fotografije dobite v foto-stud-iu
»Pdiluut"
Maribor — Gosposka ulica 23, telefon 29-07
Naprodaj
' DVOJNE GARE
ena kočija, mlin (žermle). S tu denci, Frankopanoma 4.
16805-22
Novo
KROMATIČNO HARMONIKO
s tremi registri in 120 basi zamenjam za dobro ohranjeno motorno kolo. Eventualno doplačilo. Weixl Maribor, Poštni predal 93-	16792-22
I4ennijeVH
0-ga-
vU'
DROGE Rt
KANC
OTROŠKI VOZIČEK
moderna oblika, dobro ohranjen, se poceni proda. Vprašati Stritarjeva ul. 3, pritličje desno. _______________16873-22
~AVTOGUME
štiri rabljene (plašči in zračnice), 720x120. prodam za din 1000. N. Zaharoff. Maribor, Koroška c- 19.	16768-22
ŽIVALI
Pravi ruski
HLEVSKI PINČ
dober čuvaj se proda poceni. Pobrežje, Cankarjeva 17.
16900-24
URADNIK
36 let star, imam v gotovini 100.000 din in mesečno plačo din 3000, iščem zakonsko družico. Navodila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10.—.
16810-19
GOSPODIČNA
28 let stara, s 50.000 din dote v gotovini, iščem trgovca, obrtnika ali slično. Navodila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10- Za informacije pošljite 10 din.	16811-19
OROŽNIK
33 let star. imam 35.000 din v gotovini in nepremičninah, iščem zakonsko družico. Navodila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 16812-19
HSafakt,
Dobiva sc v
CREME ZA DAN IN NOC
vseh strokovnih trgovinah!
II
GLASBILA
Prodam
NOV RADIO
ali zamenjam za motor 200 ccm- Naslov v ogl. odd; »Večernika«.	16852-20
pouk „ :
ENOLETNI TRG. 'CEČAJ KOVAČ
s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnev no. Najboljša in naicenejša izobrazba za pisarniško službo. Preskrba službe zastonj.
4954-21
MLAD BERNARDINEC
Se proda; Studenci,, Aleksandrova 7.	16823-24
Prodam
2 KONJA
ameriške pasme: 5 letnega konja iti 4 letno kobilo G»a potomca Čorragio-MohteChri sto). Ponudbe pod »1006« na ogl- odd. »Večern.«. 16912-24
OPOZORILA
OPOZORILO!
Opozarjam gg. trgovce, da ne izdajajo blaga za moj račun Julijani Mašat.
16867-25	Mašat	Ivan.
OBVESTILA
IZJAVA!
Podpisana Ivana Majhenič, vdova po obč. slugi v Studencih, sporočam vsem upnikom mojega moža, da nisem plačnica za njegove dolgove.
Studenci. 22. avg. 1940. 16834-26 Ivana Majhenič.
IZGUBLJENO
Dne 15. avg. 1940 se je v avtobusu Maribor—Sv. Martin pri Vurbergu izgubila črna USNJENA DENARNICA s kovanim drobižem, in dne 17. avg. 1940 pa v Zg. Koreni pri Sv. Barbari srebrna cigaretna doza z monogra-mom K- V„ ki ima za lastnika spominsko vrednost. Oba predmeta naj pošten najditelj izroči ogl. odd. »Večernika«, kjer prejme nagrado. Svarimo pred nakupom! 16845;27
ŽENSKI DEŽNIK
temnomodra-belo križasta svila, se je 22. 8. zgubil na poti Kralja Petra trg—most— Kopališka—Slovenska — Go-sivoska ulica. Najditelj se naproša, da ga odda — proti nagradi — v ogl. odd. »Večernika«.	16921-27
RAZNO
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU NIKOTiNOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi nai-strastnejše kadilce. Čena velika steklenica din 70.—. mala din 60,—. Po povzetju razoo-SQJa Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce.	13542-1
STROJEPISNA DELA
razmnoževanja, koplje načrtov. prevode najcenejše pri Kovač-u, Maribor. Tyrševa ul. 14.	4974-28
ZA 10 DIN
Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, katere boste izdelovali doma. Stalen zaslužek v teh kritičnih časih! Lindič, Ljubljana, predal 245 _ V.	6298-28
Prodam dobro ohranjene OBLEKE
za 12 do 14 let starega fanta. Naslov v ogl. odd, »Večernika«.	16883-28
Kupim
500 in TRAČNIC
za rudokop. Ponudbe na 'Jo?e Kralj, Uovec 45 p. Sv. Jifi. klavž pri Ormožu. 16746-28
Prodam ali zamenjam za do* ber
FILMSKI APARAT
izvrstno. cigansko violino. — Vprašati Studenci, Vodnikova 11, Fermišek. 16933-28
Razpis
ti
ŽENITBE - DOPISI
SLOVENSKA GOSPODIČNA
iz kmetske posestniške družine, intelegentna, simpatične zunanjosti, z imovino 500.000 din v gotovini, želi resnega znanstva in poroko z odličnim gospodom do 40 leta, sigurnega položaja. Informacije pošiljamo proti nakazilu din 10.— v znamkah diskretno »Rezor«, Zagreb, pošta 3.
16919-19
SIMPATIČEN OBRTNIK
z večjim premoženjem in last no liišo poročim gospodično boljšega značaja, ki bi imela ali pozneje dobila primerno doto. Ponudbe pod »Obrtnik« »a osi. odd- »Veečernika«.
16911-19
SKUPNO GOSPODINJSTVO
s skromno 40 letno osebo brez otrok želi upokojenec. Z lastnimi dohodki prednost. Na ogl. odd. »Večernika« pod »Začetek oktobra«. 16786-19
ŽENITVE IN MOŽITVE
učitelj-vzgojitelj 56 let, pokojnina 2500 din; pomorski kapetan, vdovec, 42 let; upo-kojcnec-rentijcr, samski, 63 let, mesečni dohodek 10.000 din; orožniški podnarednik, 31 let; gospodična-edinka, 19
let, dota 200.000 din; gospodična, 37 let, dota 150.000 din; vdova, 51 let, dota din 350-000. Navodila daje proti nakazilu 10 din v znamkah »Fides«, Zagreb, Vlaška 66.
16835-19
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«. MARIBOR, ZRINJSKEGA TRG 1
sprejema ustne in pismene prijave dnevno- Prospekti zastonj. Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti!
   6012-21
ANT. RUD. LEGATOV ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ S PRAVICO JAVNOSTI MARIBOR, Vrazova 4. Vpisovanje dnevno, šolski spored zastonj, lastni dijaški internat.
16882-21
VOZILA
Globok
OTROŠKI VOZIČEK
prodam. Bolfenkova ul. 2, Nova vas.	16770-22
Prodaja v Mariboru
SCHMEIPER
ZAGBEB. NIKOUCEVAIO
ZAHTEVAJTE BRESPIACHI CENIK
II.
in sinova
lurJičeva 8
Mestna občina mariborska razpisuje oddajo restavracijskih prostorov v gradu »GRAJSKO KLET« z dnem 15. oktobrom 1940. Ponudbe za prevzem restavracijskih prostorov je vložiti najkasneje do 15. septembra 1940 na naslov: Mestna podjetja, Maribor, Orožnova ul. 2/1. Vat informacije in pogoji za prevzem so na razpolago interesentom v pisarni Premoženjske uprave MP — Frančiškanska ul. 8/11 med uradnigii urami dnevno med 8. in 12. uro.
Predsednik mestne občine mariborske: dr. Alojzij Juvan s. r.
Preselitev!
Naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz ,Tyrševe 12 v Gregorčičevo ul. 10 (na vogalu ,Tyrševe-Gregorčičeve)
Se priporoča
Rudi Vercfonllc, modno lerojašivo
Zlato in srebro,
oriljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Ugeriev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15
Zbirajte odpadke
Staro železo, baker medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke, glaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno do nai-višjih cenah Arbeiter Dravska ul. 15. Te' 26-23.
Zahvala
4-?, izraze sožalja ob smrti mojega dobrega soproga, gospoda
Avgusta Pezdiika
se vsem najiskreneje zahvaljujem.
Prav posebno se zahvaljujem domači gasilski četi, ki mu je napravila časten pogreb, njenemu predsedniku g. Kaloliu in starosti gas. žu-pe g. Klemenčiču za njih do srca segajoče poslovilne besede ob odprtem grob-’ evskemu društvu »Enakost« za ganljive žalostinke ter vsem prijateljem ir "ancem, ki so darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Studenci, dne 22. avgusta 1940.
žalujoča soproga EMILIJA PEZDIČEK
Večernikcvi
MJVfi W
prepriiaite $e
preglednosti točnost enostavnosti zanesljivosti in cenenosti
MARIBOR
Gregorčičeva 24
pri ooteniu varujejo noge. ievlie in nogavice
STAVBENI MATERIAL
APNO, CEMENT, POLJCANSKl PESEK TER VES STAVBENI, MIZARSKI LES Vam nudi najceneje trgovina
Continental
Studenci, Kralja Petra c. 45
OSICI 1 Pri spolni slabosti
(spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja:	KR.	DV.
LEKARNA iJRI SV. AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. ugi. nq. j.ar. 58*6-39.
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 3C Mubljana, Prešernova ul. 4
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE
Maribor, Aleksandrova cesta 13 — Telefon št 25-45
Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah
na oglasni oddelek »Večemika«.
Zahvala
Za številne izraze sožalja in sočustvovanja ob priliki tragične izgube našega nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda
Ivana Standekerja
narednika
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni poveljstvu in podoficirskemu zboru 6. konj. polka v Zagrebu, ki sta oskrbela z vsemi vojaškimi častmi izvršeni prevoz pokojnika na vlak, domači duhovščini čč. gg. Rantaši Antonu in Horvatu Francu, komandirju 2. posadne čete, g. kap. Krajnaliču Stevanu, zastopniku 6. konj. polka in pod-naredniku Jurinjaku J., vsem častnikom in podčastnikom, šolskemu upravitelju g. Mirku Vaudi za slovo ob odprtem grobu, marješki gasilski četi, godbi »Drava«, marješlcemu cerkvenemu pevskemu zboru, g. Klugu za prevoz vojakov, vsem darovalcem vencev in šopkov ter končno vsem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Pesniški dvor, 24. avgusta 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Najnižje cene (Vnik! franke
Nainovejši modeli
otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikliev, pnevmatike pri
,.TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR
Aleksandrov? cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. .
Naznanjamo vsem cenj. odjemalcem, da smo knjigarno in papirnico Tiskovne tadruge preselili okoli, vogala v Cankarjevo ulico 1 (bivša pisarna advokata dr. Pichlerja) — Priporočamo se
POSOJILNICA NARODNI DOM
v Mariboru z. z o. j. q najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru
mm REZERVE BLIZU DIN 12.000.
Izdaja la urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev, 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.