Izhaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Velja : za celo leto 2 goldinarja. Denar naj se pošilja pod napisom: ITpravništvu ITI ira" v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XVIII. V Celovcu, 20. julija 1899. Štev. 20. Vabilo na II. poučno zborovanje, katero priredi za koroške slovenske posojilnice „Zveza slovenskih posojilnic v Celju ‘ vpondeljekdné 31.julija 1899,ob VsS.uri popoludne v Celovovi v mali dvorani hotela „Sandwirt“. Dnevni red : 1. ) Pozdrav predsednika. 2. ) O poslovanju koroških posojilnic. 3. ) Vprašanja posojilnic gledé davčnih razmer, ko-lekovanja itd. 4 ) Posvetovanje zaradi vzajemnega postopanja koroških posojilnic v socijalnem oziru. 5.) Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi vse koroške slovenske posojilnice, njih načelstva in rodoljube, ki se za razvoj slovenskega posojilništva na Koroškem zanimajo Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Pridite k posojilniènemu shodu! Dné 31. julija napravi „Zveza“ shod za Koroške posojilnice. Odborniki posojilnice pa tudi nadzorniki in drugi rodoljubi naj se tega shoda, kolikor mogoče v velikem številu udeležč. Treba nam je pouka; na shodu ga bomo dobili! 1. Za posojilnice je neobhodno potrebno, da uradovanje ne ume samo eden uradnik, marveč, da jih je več, ki znajo gospodariti z nàrodnim premoženjem. Zgodi se, da jedeu odstopi, in potem nikogar ni, ki bi mogel pravilno nadaljevati delo prejšnjega voditelja, ker se večjidel odborniki za poso-jilnično uradovanje premalo brigajo. Pri posojilnič-nih shodih je pa priložnost poučiti se o poslovanju. 2. Velevažno je za posojilnične nadzornike, da se poučijo o nedostatkih pri posojilničnem delovanju. Pri shodih pregledovalec posojilnic opozarja splošno na pogreške in tako opozorjeni bodo nadzorniki lahko našli slučajne pomanjkljeje. 3. Marsikateri odbor ima vprašanja, na katera ne ve kje dobiti odgovora. Pri shodu bode lahko dobil potrebna pojasnila od načelnika zveze, ali pregledovalca. 4. Posojilnice se imajo nadalje o marsičem pogovoriti, kar zadene njihove medsebojne razmere. Kakor dva sosedna gospodarja prideta marsikateri-krat v dotiko eden z drugim, tako tudi posojilnice in o takih zadevah se je treba pogovoriti. 5. Posojilnice pridejo tudi v dotiko z oblastmi: obrtnijsko zbornico, okrajnimi glavarstvi itd. V takih slučajih je treba enotnega postopanja, ki pa ni mogoče, če nimajo posojilnice svojih shodov, katerih bi se udeležile vse. 6. Naše posojilnice so od dné do dné bolj važne v gospodarskem in nàrodnem oziru; le z denarjem se more nàrod uspešno braniti nasprotnikov. Da se pa v tem uspešno in izdatno dela, treba delovati jednotno in dosledno, in o tem se moramo pri shodu pogovoriti. Zato, posojilnice, pošljite k shodu zastopnikov in plačajte jim pot; kar se bo na shodu učilo in govorilo, bo vam v prid. Še enkrat „baiierntag“ v Cajni. „Mir“ je že prinesel natančno in resnično poročilo o „bauerntagu“ na Čajni, ki za „bauern-bundarje“ ni bil tako povoljen, kakor so želeli. Lahko z mirno vestjo rečemo, da so se gospodje na Čajni pošteno opekli! Da se danes zopet bavimo s tem shodom, za to daje nam povod pisarenje nasprotnih nam listov. Da svetu pokažemo njih zavijanje in laži, pišemo o tem obširneje. Poročale so o shodu „Karntner Nachrichten“ št. 49. in „Bauernzeitung“ od dné 15. in 25. junija t. 1. „Kmetski“ shod je bil po teh poročilih na Čajni! Navzoči pa so bili učitelji iz okolice, tovarniški uradniki iz Ziljske Bistrice ali mogoče tudi iz Plajberga katerih eden, kakor sem slišal, še državljanske pravice nima, dalje vsi bližnji nemškutarji in le nekaj pravih kmetov, kateri pa so vsi molčali. Ko bi ne bil spregovoril en kmet iz Čač nekaj besed zaradi železniškega plota, bi se z vso pravico moglo reči: „Tukaj vlada kmetska tišina". A kmetje nočejo odpreti ust in očij. Učitelji — pa »kmetski« shod! Fužinski uradniki — pa »kmetski« shod! Kdo bi se ne ♦f*f*f*f *b*b*b*b *f*f*f*f 4.4.4..;. Klobase. (Spisal Bogdan.) (Dalje.) Po Selakovem odhodu iz Praproč sta ostala g. župnik in Kolenc brez tretjega igralca. Dolgočasila sta se, poskusila parkrat sama, toda igra se jima je zdela tako dolgočasna, da sta jo zopet opustila. Eno prvih vprašanj, katero je stavil Kolenc novodošlemu učitelju, je bilo, je-li igra „tarok“. Ko je rekel Stanko, da se nekoliko spozna na tiste podobice, je sporočil župan ves navdušen gospodu župniku, da je minil postni čas in da se bo vrnila zlata dSba. Tako je prišel Stanko v županovo hišo. Ker ga je Kolenc pogostokrat vabil, postal je Potokar v gostoljubni hiši domač in se priljubil materi Kolenki, najbolj pa — Milici. Ta je postala zopet prav priden „kibic‘i, in njen nedolžno-veseli smeh je zazvenel po sobi posebno tedaj, kedar je Stanko ujel očetu »pagata", ali če je vkljub Kolenčevim grožnjam, da bo igro izgubil, prav sijajno zmagal svoja nasprotnika. »Polona", je dejal nekoč Kolenc svoji ženi, „deklè je preveč prijazno z učiteljem. Per punk-tum, to se ne spodobi, da se vede njemu nasproti tako priprosto, kakor bi bil njen brat. Pasja nogica, tega ne morem trpeti." »Pusti ji veselje! Saj se ne more zgoditi nič napačnega, če nista nikoli nikjer sama ; ali si ti zraven ali pa jaz, včasi pa oba in še g. župnik." »Pasja nogica, mati, to ni tako. Zadnjič me vpraša tajnik: Ali boste dali Milico učitelju? Per punktum, tega nočem, da bi ljudje vlačili našo hišo po zobeh." „Ko bi bilo tudi kaj resnice na vsem", odvrne Kolenka malo v zadregi, »ne bi bila nobena sramota za nas; Potokar je pošten mladenič." »Pasja nogica, tega pa nikar ne misli, da bi dal kedaj Milico človeku, ki sam komaj živi s svojo plačo. Mati, le dajaj potuho dekletu ; per punktum — iz te moke ne bo nikdar kruha, o tem si lahko prepričana." In razdražen je odšel Kolenc v hlev, ozmerjal hlapca, da ne snaži dobro konj in krenil potem k sosedu. Med potjo je mrmral sam seboj, da so ženske dolgih las, pa kratke pameti ; da se obesijo vsakemu na vrat, kdor jim le dà dobro besedo in da se mora Milica omožiti na lepo posestvo, da je pa ne dà za nobeno ceno kakšnemu lepo oblečenemu —- beraču. Še večkrat sta prišla navskriž Kolenc in njegova žena zaradi Milice in Stankota. Odkar se je vrnil Kolenc iz Retij, povdarjal je vedno ob takih prilikah, da se mora iti Milica k teti Meti kuhati učit, in zopet in zopet je hvalil klobase, ki jih je jedel pri sestri. Solzna je pripovedovala Milica Stankotu, da oče nočejo ničesar vedeti o njuni zvezi. Potokar jo je tolažil in ji prigovarjal, naj ne izgubi upanja. »Če mi bo sreča količkaj mila, dobim mesto uči-telja-voditelja na Okrogih in potem stopim z mirno vestjo pred tvojega očeta." Dekle se je pomirilo in oba sta tiho trpela in čakala boljše bodočnosti. smejal! Gospod urednik! Ali morda veste, koliko kmetov je bilo povabljenih in navzočih, ko je zboroval v Celovcu »Lehrerbund" zaradi povišanja učiteljskih plač? Ali veste, koliko kmetov se povabi in pride na okrajna učiteljska zborovanja? Koliko pa so že koristile kmetom tovarne ali fa-brike in njih uradniki? In od takih ljudij pričakuje kmet svojo »veliko noč«! Vsaj tako smemo soditi po pisarenju nasprotnih listov! Ali moti se! Goljufan bo, kakor je dosibmal bil goljufan in preziran; a skoraj bi rekel, da kmet hoče biti goljufan — saj si sam noče pomagati. Do grla je kmet v nadlogah, zdihuje in tarna in — plačuje. On se ne briga, odkod so prišle in pridejo nadloge na njega — on sovraži samega sebe! Šol imamo na Koroškem dosti, učiteljev še več. Se-li godi zaradi tega kmetom boljši? Trideset let že imamo »nove" šole, v katerih se »nemško" uči in naši nasprotniki pravijo, da slovenski kmet brez nemščine ne more izhajati — in ravno v teh tridesetih letih zlezel je ves kmetski stan — slovenski in nemški — v dolgove! Ali ni tako? In dalje ? Ali niso fabrike sploh — katerih se je zidalo ravno v zadnjih tridesetih letih največ — vzrok, da kmet ne dobi poslov in ali ne požro fužine mnogokrat zadnje npapolna drevesca, katere kmet večkrat iz potrebe, kakor iz lahkomiselnosti, proda iz svojega gozda fužini? Li rešijo kmeta ti uradniki? Ali ne skušajo dobiti od kmeta vse skoraj zastonj ? In kdo mora rediti po večem fužinske delavce in njih otroke? Nravno življenje je v fužinskih krajih navadno jako slabo. Kmetje! Ne upajte preveč na novo domovinsko postavo. Videli boste, kako jo bodo zvili ravno taki ljudje, ki govorijo, da so kmetski prijatelji. V tridesetih letih izumrje en rod in nastopa drugi. Kar se je človek učil, mora v dejanju pokazati. Kaj pa kaže današnji mladi rod, ki je hodil že ves v »nove" šole, v katerih se tudi (ali pa popolno) nemški uči? Zmirjanje duhovnikov, prepirljivost, zavist, samopašnost; jako malo značaj-nosti in samostalnosti imajo današnji ljudje. — In če znajo nemški pisati, naj pokažejo javno! Kdo je tajnik v šolskih sovetih? Učitelj! Kdo v mnogih občinskih odborih ? Učitelj ! Kdo piše o soseskinih sejah ? Učitelj ! Kdo o kmetskih, oziroma gospodarskih družbah? Učitelj! Kdo spisuje druga zasebna pisma — še celo navadne liste ? Mnogokrat učitelj ! IV. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Prapročah je priredila veselico. Glavna, ali vsaj najzanimivejša točka sporeda je bila Vošnjakova igra: »Svoji k svojim!" Ulogo Jete je igrala Milica. Ej, kako brhko kmečko dekle je bila! Na glavi je imela pečo, krog vrata svileno piavo ruto, čez čisto-belo srajco pa si je dela pisano, s cvetkami posejano ruto, katero si je zadi zvezala vkupaj. Rdeče krilo ji je segalo do kolen, kjer so se pričenjale čipkaste nogavice. V roki je držala belo ruto. Krasna Zi-Ijanka je bila. Pa tudi Jože Prosen, — Stanko Potokar —, ni hotel zaostati za Jeto. Najboljšo obleko od naj-goršega praproškega fanta si je bil izposodil in klobuk si je potisnil malo na stran. Pod odrom sta sedela v prvi vrsti gospod župnik in oče župan, poleg njega pa mati županja. Z veseljem in ponosom je gledala Kolenka hčerko in z živim zanimanjem sledila kretanju igrajočih oseb. Tudi Kolenc je bil nekako sam seboj zadovoljen in navdušeno je ploskal igralcem. Ko je prišel »gospod Kričač" na kant in je bila tudi »gospa županja" zopet zadovoljna s starim zetom, tedaj se je Stanko tako razvnel, da je prav razposajeno vzkliknil besede igre: »za najine otroke, kaj ne Jeta?" in pri teh besedah prijel Milico trdno za roko. Plašno se mu je odmaknila Milica; saj seje ozrla isti hip na očeta in vstrepetala vsled njegovega temnega pogleda. — Kolencu je bila rdečica zalila lice in že se je hotel dvigniti s sedeža. Ko je padel zastor in so drugi gledalci ploskali, da bi prisilili igralce še enkrat na oder, sedel je župan Mii**4! Zahtevajte po vseh gostilnah „ Kje je tedaj tista blažena ljudska omika? Kje je sad nove šole? Zgoraj sem naštel in k temu pride še — domišljavost. Tisti ljudje, ki sami, in to še dobro pišejo, so — stari ljudje, ki večinoma niso imeli nobene šole. A kdor je bil pri kmetskem shodu na Čajni, ta je bil v — šoli! Učil se je spoznati kmete, nemSko-nàrodovce ali „die volkischen“ in njih omiko, in nazadnje tudi „dušo bauernbunda“, namreč Kiršner-Razaja. A o tem nočem obširneje pisati, samo primerjal bodem poročilo v „Karnt. Nachrich-ten“ z „Bauernzeitung-o“. Da napadata oba časnika Grafenauerja, je dobro znamenje; njiju hvalo bi Grafenauer gotovo odklonil. Poročilo teh dveh časnikov se ne ujema. „Bauern-Zeitung“ piše: „Oraš, ki je stal kot govornik na dnevnem redu, izjavi, da bo le tedaj govoril, če se noben zastopnik ziljske doline ne oglasi. Ker se je pa Grafenauer že prej oglasil, „pozivlja“ ga, naj poroča. — „Karnt. Nachrichten“ pišejo: „Oraš naznani, da je le v tem slučaju govoriti obljubil itd. „Ker pa je Grafenauer tukaj, ga „pozivlje“ (fordere er ihn auf) .... Ali pozna Oraš kot župan društveno postavo? Ali ima govornik pri zborovanjih pravico „pozvatiu (auffor-dern) drugega govornika, da mora govoriti? Je-li Oraš kak sodnik ali okrajni glavar? Je-li kaj naznanil „bauernbund“, pod katerimi pogoji da bo Oraš govoril? Ne! nič! če bi bil govoril resnico, mu ne more Grafenauer do živega, če se je pa boji — potem naj se ga bojijo tudi njegovi vo-lilci! Ker je Grafenauer naznanil, da bo govoril še le po končanem sporedu, naj bi govoril pa gosp. Oraš! Mi mislimo, da se je zbal. Kot poročevalec o deželnem zboru bil je naznanjen tudi g. Bartlma. Ta je naznanil po poročilu obeh časnikov, da je bolan in „da er leidend istu ni mogel govoriti. To je mogoče. A če je bolan, bi bil gotovo doma ostal, saj na Čajni ni zdravnika. Grafenauer v nobenem slučaju ni bil primoran poročati tam, posebno ne tedaj, kedar njemu itak do skrajnosti sovražen „bauernbund“ hoče in v to tudi ni bil povabljen.*) — Nadalje poroča „Bauern-Zeitung, da je gospod predsednik zborovanja Grafenauerja še enkrat „energično pozval" itd. Ta gospod Fišer, župan smerške občine, naj malo bolj natanko pogleda društveno postavo in osobito njen § 17., katerega izvrševalec je tukaj bil in potem naj z njim primerja svoje ravnanje na shodu kot predsednik. Zdaj pa pride stvar, ki je najbolj čudna, in to je poročilo obeh časnikov zaradi zaključenja zborovanja in „hoch“-klicanja cesarju. „Bauern-Zeitung“ piše dobesedno: „Obmann Kiršner er- ■wàbnte“ . . . Mit einem Hoch auf Se. Majestàt den Kaiser schloss die anregende Versammlung. Er-wahnt verdient zu werden, dass Herr Grafenauer es nicht der Miihe werth hielt, wahrend des Hochs seinen Hut abzunehmen . . . .“ Torej drzno očitajo Grafenauerju, da je obdržal med „hoch“-klici svoj klobuk na glavi. „Karntner Nachrichten" ne omenjajo klobuka, pač pa pravijo, da je predsednik Fišer „bauerntag zaključil, se (potem še-le) *) Resnica je potem takem, da sta se Oraš in Bartlma zbala, poročati o dež. zboru. Zbala pa sta se zato, ker je bil navzoč Grafenauer, ki bi bil delovanje teh poslancev in njuno poročilo gotovo postavil v pravo luč! ves čas, ne da bi tlesknil z rokama in ko je pai zastor vdrugič, je vstal ter velel sicer tiho, a srdito Kolenki: „Zdaj pojdemo pa kar domov! Še tu na odru, pred vsemi ljudmi se vedeta tako nespodobno, da me je kar sramu. — Kolenka ga je debelo pogledala. „Jože, to je bilo le v igri. Na odru ne moreta stati kakor štora." „Pa tega ni treba. Kar nič mi ne ugovarjaj ; videl sem že druge igralce in vem, da so se spo-dobnejše vedli." Kolenka sploh ni mogla dalje navajati razlogov, ki naj bi bili prepričali moža, da se jezi po nepotrebnem. Udeleženci so bili vstali ter se posamezno ali v družbah pomikali v sosednje sobe, kjer so stale mize, pripravljene, da posedajo krog njih žejni in lačni gledalci in igralci. „Ali imate že kakšno družbo?" zaklicala je tajnikova žena in pristopila h Kolenki. Tajnik pa se je pririnil do Kolenca, ki se je jezil sam s seboj, se moral ogniti zdaj temu, zdaj onemu in se obračati v gneči zdaj na to, zdaj na ono stran. „ Gospod župan, ali vas smem prositi, da sedemo vkup k eni mizi?" — ga nagovori tajnik. „Pasja nogica, nekam se bo treba umakniti, sicer me še steró." „Kar za nama!" je vpila tajnica in se pomikala s Kolenko proti vhodu v pivno sobo. Kolenc je spoznal, da je najboljše, da sledi ženama-vodnicama; sklenil pa je sam pri sebi, da bo dal takoj zapreči, kakor hitro bo na prostem. „To-le mizo zasedimo!" se je oglasila zopet tajnikova boljša polovica, ter si z moško odločnostjo osvojila stol, katerega je hotela odnesti natakarica zahvalil govornikom in pozval Grafenauerja, „naj se ne obnaša drzno do svojih volilcev". (?!) — Potem pa je še-le govoril Kiršner in še-le ta se je spomnil cesarja z „hoch“-klicem. Grafenauerju se beseda ni dala. Po teh poročilih je klical torej Kiršner cesarju enkrat „hoch“ ! Navadno stori to pri zborovanjih vendar predsednik, predno zborovanje zaključi; a gospod Fišer tega ni storil; pač pa je zborovanje zaključil in potem še pustil Kiršnerja govoriti, a Grafenauerja ne! Gosp. predsednik, kaj pa pravi § 22. družbene postave? Ako znate nemški, ga preberite večkrat in primerjajte ž njim svoje ravnanje in postopanje! Med Kiršnerjevim govorom bila je ravno taka pazljivost, kakor v gostilni, če pijanec treznim ljudem svoje domišljije pripoveduje. Ali je Kiršner sploh klical cesarju „hoch“, slišali so mogoče samo poročevalci „Bauern-Zeitung-e“ in „Karnt. Nachrichten" in tisti, ki so pred njegovo brado sedeli; mi nismo slišali nič. Zatorej tudi poročevalci ne povedó, da bi se bili zborovalci sploh odkrili in „hoch“ klicali. Pri zborovanju bil je navzoč tudi gospod vladni zastopnik, in če tudi ni bil tam, kjer so vladni zastopniki navadno (namreč med govorniki blizo predsednika), bi bil gotovo takoj to popustljivost od strani zborovalcev, posebno pa od strani Grafenauerja, grajal. Iz tega naj častiti bralci „Mira“ zvejo, koliko je vreden „Bauernbund“ in nemško-nžirodni časniki, h katerim tudi „Bauern-Zeitung" spada. Naši kresovi. Kakor smo omenili že zadnjič, žarelo je na predvečer godli slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda 6. julija po slovenskem Koroškem zopet obilo kresov, ki so z živim ognjem pričali, da koroški Slovenec še živi. Iz Celovca jih je bilo videti lepo število. Tik pred Celovcem žarel je na Postražišču velik kres in na nižjih planotah kakor na visokih pečinah žarelo jih je obilo v temno poletno noč. — Tudi od drugod smo dobili poročila o naših kresovih. Iz Pontablja nam poročajo, da je bil velik kres na visokem Brezjaku ob koroško-laški meji. Druga kanalska dolina pa je bila v tmini. Kanal-čani, ali ste postali zaspanci ? Drugo leto biti mora drugače ! Iz Višarij nam pišejo, da so od tam videli okrog 40 kresov. Posebno beljaška okolica je bila jako svetla. Pri Zilji goreli so kresovi po vseh župnijah. Iz Ločila pri Beljaku: V Št. Lenartski fari je gorelo 9 kresov, pri enem so streljali s topiči. Videli smo tudi, da so v Rožni dolini frčale lepe rakete v zrak. V petek 7. julija smo imeli v cerkvi slovesno službo božjo. Daj Bog, da se slovenska zavest med ljudstvom vedno bolj vkorenini ! Iz Št. Ruperta pri Velikovcu: Kakor druga leta, tako so tudi letos naši vrli kmetje zopet prav sijajno pokazali svojo nàrodno zavest. Na predvečer godu sv. Cirila in Metoda gorelo je v naši fari pet kresov pri Mrzlivodi, v Orličivasi, v Spodnjih Trušnjah, na Vinogradih nad gradom Kohlhofom in tik mesta na Ricinju. Naj večji kres je gorel pri Mrzlivodi, kjer so kakor tudi v Orličivasi s topiči streljali. Zelo je nas veselilo videti k neki drugi mizi. Prijeli so vsak jeden stol in tajnik je primaknil k mizi še dva, ko je zagledal, da prihajata Milica in Stanko. „Le sem k nam, Jeta in Jože", je vpil in se veselo smejal, „dobro sta napravila, — izvrstno!" Kolenc pa se je hudoval, da so ga „ujeli“, in komaj so gostje posedli, že je začel : „Hlapca moram poiskati, da zapreže." „E, gospod župan, kaj se menite ! Zdaj se še le prične najprijetnejša zabava", vzkliknil je tajnik in pridel sam za-se: ,,Kakšna muha mu pa zopet danes brenči po glavi!" „Pasja nogica, doma ni nikogar ; lahko se zgodi kaj nepričakovanega. Per punktum, vsi trije ne bi bili smeli iti z doma." „Seveda, kjer imajo majhne otročičke kakor pri vasr je res sitno", je posegla vmes zbadljivo tajnica. „Jože, dekla je doma, — kaj boš skrbel!" je povzela Kolenka, in hvaležno stisnila roko tajnikovi ženi. „Pasja nogica, kdo se naj dandanes zanese na posle!" „E, Liza je pametna in skrbna. Saj ste mi že večkrat sami zatrjevali, da pazi na vse tako, kakor bi bilo njeno," je pomagal ženskama tajnik. Natakarica je bila prinesla med tem vina in kruha, tajnik je natočil in nazdravil Kolencu: „Bog živi gospoda župana, ki nas je počastil s svojo navzočnostjo, ki je vzgojil svojo hčerko tako izvrstno, da smo jo danes občudovali vsi. Bog ga ohrani rodbini in občini, kateri načeluje, še mnogo let!" — Živijo! Na mnoga leta! je zaorilo tudi od drugih toliko lepih kresov tudi v naši okolici proti severu na Trpeči, Hudemkraju, sosebno pa na Šmartinski gori in Vodovnici nad Št. Štefanom. Na god so otroci naše ,Narodne šole" bili s krasno šolsko zastavo navzoči v tukajšnji farni cerkvi pri sv. maši in navdušeno peli pesem na čast sv. Cirilu in Metodu. Bog živi naše vrle slovenske kmete ! Iz Medgorja: Krasen je bil večer, naravnost za kres vstvarjen, večer 6. julija. Kako lepo je bilo pogledati po slovenskih gorah lepe Koroške, ko so se blesketali mnogoštevilni kresovi na čast slovanskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu. Tudi v naši fari smo se potrudili skazati svojo hvaležnost Bogu, kateri je po teh dveh možeh poslal Slovanom luč svete vere. Na treh straneh smo zažgali kresove, da so blesketali tja po celovški ravnini, po dravski dolini in enega, da se je videl na obe strani. Pri tem so pokali topiči noter v pozno noč in se je razlegalo milo slovensko petje ter so letele visoko v zrak mnoge rakete, ki so kazale naše veselje, da Slovenec na Koroškem še živi, da tu gori še trdno stojimo, in da nam nič niso škodovali lansko leto ne dravski in ne krški valovi. Dopisi prijateljev. Kronski darovi za velikovško ^Narodno šolo". Čč. gg. duhovniki velikovške dekanije, pri pastoralni konferenci dné 6. julija t. 1. v Velikovcu zbrani, 18 K. Cč. gg. duhovniki trbižke dekanije, pri pastoralni konferenci dné 6. jul. t. 1. v Žabnicah zbrani, 14 K. Pri pastoralni konferenci v Pliberku dné 12. julija zbrani čč. gg. duhovniki 23 K. Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku 50 K. — Pri pastoralni konferenci v Dobrlivasi dné 12. julija so darovali: Preč. gg.: župnik Kokic 20 K, komendator Šer-vicelj 10 K, župnik Aplen 4 K, župnik Eichholzer 3 K, prošt Vavtižar 2 K 60 b, provizor Hraba 2 K, kaplan Singer 2 K, župnik Laznik 2 K, župnik Mihi 2 K, župnik Seebacher 2 K, župnik Nessler 1 K, kaplan Meško 1 K, kaplan Trepal 1 K. — Izkupilo od prodanih Ciril-Metodovih vžigalic 1 K 20 b. Vkup 158 K 80 b. — Živeli nasledniki ! Iz Velikovca. (Zločinstvo.) Značilno za razmere v našem mestu je grdo zločinstvo, ki se je godilo zvečer na god sv. Petra in Pavla, in to sredi mesta. V Pogačnikovi gostilni v Mlinskem grabnu sta se začela rudečkarski voznik Grabičnik in pisač Schneeberger med seboj prepirati. Grabičnik, domu se vrnivši, vstopi še v mestu v Šobrovo gostilno. To zapazi Schneeberger in ko Grabičnik zopet iz gostilne pride, ga zavratno napade, vrže na tla in ga rani z nožem na čelu pod desnim očesom in posebno nevarno na vratu. Da bi nož ne bil spodrsnil na ovratniku in v najnevarnejšem trenutku ne bi prišel neki hlapec, ki ju je narazen spravil, bi bilo po Grabičniku. Zločinca so že djali pod ključ in sicer so ga od tod prepeljali v deželno ječo v Celovec. Ranjeni Grabičnik je sicer že iz nevarnosti, samo to se še ne ve, ali bo ranjeno oko še za rabo. Iz Velikovca. (Kuga med divjačino.) Med srni se je letos v tukajšnji okolici prikazala kužna bolezen, vsled katere je že več srn bilo najdeno crknjenih. Morda se je ova bolezen semkaj prenesla iz Trga (Feldkirchen), kjer so jo že lani opazovali. Neki tukajšnji lovec zagledal je srno, ki je kakor pijana hodila, vstreli jo in ko preiskuje njeno glavo, najde v njenih nosnicah črve. Sodi se, da gotove muhe se pririjejo v nosnice in tam zaležejo svoje gnjide in tako žival oboli. miz in vse je hitelo k mizi, kjer so sedeli županovi in tajnik z ženo, trčit s Kolencem. Hočeš nočeš je moral Kolenc ostati v družbi, zahvaliti predgovornika za napitnico in kazati veselo lice. Vse je oživelo. Potolažila se je tudi Milica, ki je bila sedla k materi in zdaj pogledala očeta. Ohrabril se je Stanko, sedeč na strani tajnika, in pomagal peti veselemu sosedu zdravico. Vendar pa ni mogel postati prav iz srca vesel, kajti vedno so mu hodile na misel Miličine besede, katere mu je pošepetala, ko sta šla z odra. „Oče so videli in so silno hudi; oh, tako grdo so me pogledali!" In Stanko je že vedel, kaj je videl Kolenc. ________ (Dalje sledi.) Smešničar. * (Raztrgani škornji.) Berač pride h gospodu, kateri mu je nekaj dnij prej podaril škornje, in reče: „Gospod, 50 novčičev stane popravilo!" — „Katero popravilo?" — Berač: „Za škornje, katere ste mi podarili!" — Gospod: „No, in? —“ — Berač: „Zato prosim onih 50 novčičev, ker vendar menda ne zahtevate, da bi dajal jaz na svoj račun popravljati vaše raztrgane škornje." * (Pasti, česar ne moreš.) Sin: „Oče! Danes sem izpolnil 18. leto, zdaj mi boste vendar dovolili, da grem sam v krčmo!" — Oče: „No, pa stori, česar ne moreš pustiti!" — Sin: „Pa, oče, denarja nimam!" — Oče: „No, tedaj pa pusti, česar ne moreš storiti!" * (Pravilno.) A. : »človek ne more nikdar zjutraj vedeti, kje bode zvečer ležal." — B. „Resnično : posebno ako je kolesar?" Opominjajte ®e Oiril-Mletoclove clmžtoe! Iz Velikovca. (Sprememba priposestvu.) Lepo tukajšnje Aufmuthovo posestvo, obstoječe iz znane prostorne gostilne tik mestne cerkve, vrta na mestnem letovišču „Burgerlust“ in pristave v tukajšnjem celovškem predmestju je na javni dražbi kupil Slovenec Jurij Uranšek, poprej gostir v Prevaljah, za 22.200 gld. Dobro! Iz Velikovca. (To je treba pribiti!) Znano je, kako nasprotniki v svojih časnikih in shodih obrekujejo krščanske stranke, češ, da nič ne storijo za izomiko ljudstva in za njegovo blagostanje. Te dni pa so časniki objavili razglas koroškega deželnega odbora, v katerem se javlja, da bo nova, po deželnem zboru sklenjena zavarovalnica za onemogle posle in proti toči oklenila se podobne zavarovalnice Nižje-avstrijske, ki se dobro obnese. Znano je pa, da je ovo prekoristno zavarovalnico ustanovila krščansko-socijalna večina Nižje-avstrij-skega deželnega zbora, tedaj tista stranka, po kateri Schonererijanci in Wolfovci in tudi naši koroški nemški nacijonalci tako udrihajo. Pa prišlo je te dni še lepše! Tukajšnji nemški nacijonalni botri ravno tukaj ustanovljenega bauernbundarskega skladišča so v velikih skrbeh radi svojega gojenca. Poslali so tedaj minule dni dva odposlanca, namreč gg. Ringlna, tukajšnjega hranilničnega knjigovodjo, in trgovskega pomočnika Ruprechta v Pehlarn v Nižji Avstriji, da si ogledata tamošnje skladišče in se data poučiti o njem po čast. gosp. župniku (!) Bauchingerju. To je gotovo sramotno za ohole naše nasprotnike, ali resnično in — značilno. Iz Železne Kaple. (Ustanovni shod „Sud-marke“.) Imamo jo — toliko zaželjeno in tako težko pričakovano „Sudmarko“. V soboto 8. t. m. zvečer je'bil ustanovni shod v gostilni pri Nieder-dorferju, katero ste kinčale dve frankfurterici. Iz vseh krajev, Celovca, Beljaka, Velikovca, Borovelj, Dobrlevasi itd. so prišli Nemci, pristni in ponarejeni, počastit in tolažit svoje „zatirane“ brate v Kapli. Tudi tujih učiteljev (!) ni manjkalo, prišla sta dva iz Galicije, Pavlič iz Božjega Groba in učiteljski abiturijent Roblek. (Ta zgodaj začenja!) Pa dobro je, da je prišlo toliko gostov, ker sicer bi bilo pač dosti govornikov a nič poslušalcev, ker Kapelčani so bili prav slabo zastopani. Tržanov niti deset ni bilo, pač pa so bile vse tri naše učiteljske moči, grof Thurnovi služabniki, uradniki „bleiberške Union" in naših c. kr. uradnikov: g. kanclist Hašej, g. kontrolorja Mačk in Stendi, od katerih sta prva dva rojena Slovenca, ki sta se še-le v poznejših letih priučila nemščine — pa sta zdaj pristna „Teutona“. Bil je še prisoten en financar Maurer, ki ni ravno čast delal družbi s svojim obnašanjem, in 14 pevcev. Cela ljuba družba je torej štela kakih :petdeset „nem-ških" glav. Shod je torej bil bolj za uradnike ali za „gospodo“. Zborovanje se je začelo ob 9. uri zvečer. Predsednik je bil naš c. kr. notar Valentin Schwarzl, ki je najbolj deloval na ustanovitev nSud-marke“. Po kratkem pozdravu gostov je dal besedo poslancu Eisele-ju. Vsebina njegovega govora je bila: Društvo „Sudmark“ je v sedanjem času zelo potrebno. (!) Govornik ne more umeti, kako morejo nekateri temu društvu nasprotovati, „klerikalci“ pa so itak izdajice svojega nàroda. Namen društva ni le nacijonalen, ampak posebno gospodarsk (?); v njem naj se družijo vsi Avstrijci (čujte!) zoper skupne sovražnike: Slovane! Ščuval je celo k vstaji, ker kaj druzega pomenijo njegove besede : „belgisch reden" ? (Tako govori c. kr. deželne sodnije svetovalec!!) — Nató se je pela jjBismarcklied". Iz spoštovanja do Bismarka — nemškega svetnika, se morajo vsi odkriti. En pošten mož, ki je dober Avstrijanec, ni snel klobuka, pa koj mu ga je bo-rovški apotekar dregnil iz glave (!!). Govorila je še cela vrsta govornikov; ravnatelj „bleiberške Union", Jahne, potem Plaveč, dr. Gassner iz Beljaka in dr. Vetter iz Borovelj. Vsi so se navduševali za novo ustanovljeno društvo, in oznanjevali: vojsko proti Slovanom in klerikalcem. Tudi veliki „Nemec“ Dobernik je govoril in sicer pomiloval, da država za Nemce nič ne stori, tudi pričakovati nimajo pomoči od vlade, a tembolj ga to tolaži, da se njih bratje v Nemškem (Pruskem) začenjajo za avstrijske Nemce zanimati in jih podpirati. Kadil je tako dvema gospodoma, ki sta prišla iz Pruskega (Reichsdeutsche) počastit ustanovitev tega društva (!!). Velikovški župan Pinterič se je hudoval, da so mu tja pod nos postavili slovensko nàrodno šolo, in g. Rainer iz Borovelj je klical na boj ne le zoper sovražnike Slovane, ampak tudi zoper zmerne Nemce (Indiferen-tiste). Sledila je še „Die Wacht am Rhein“, in potem je hajlanje in kričanje trajalo do 5. ure v nedeljo zjutraj, ko je že zvonilo k sv. maši. Potem pa po novi šegi : mesto k maši — v postelj. Iz Štefana ob Zilji. (Podružnica sv. Cirila in Metoda.) Dné 2. julija je napravila podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Štefan na Zilji svoj letni občni zbor. K zborovanju prišlo je lepo število poslušalcev, dasiravno vreme ni bilo ugodno ; Pečkova hiša v Smolčicah je bila okrašena z av- strijskimi, koroškimi in slovanskimi banderi; v sobi pa, katera je bila polna do slednjega kraja, je bila na zidu lepo okinčana podoba našega presvit-lega cesarja. Zborovanje se je začelo s pozdravom načelnikovim, ki je dal besedo gosp. Antonu Šturmu, župniku v Borljah. Častiti gospod govornik je v svojem govoru v lepih besedah razlagal razmere naših ljudskih šol. Pokazal nam je razmere ljudskih šol na Nemškem! Jako radi posnemamo pri nas izglede, katere nam kaže nemška dežela; pa v šolskih zadevah ni ničesar od tega. Govoril je o tem, kako imajo tam otroci v šolah več priložnosti se veronauku priučiti, kako lepo duhovščina dela vzajemno z učitelji ; kak lep izgled dajejo učitelji otrokom pri vsaki priložnosti, posebno pri sv. spovedi in svetem obhajilu, pri procesijah itd. Namen besed je bil : pokazati kakšna mora šola biti, ako hočemo, da se otroci rešijo nevere. Govornik je videl sam, kako so vsi pričujoči jako pazljivo poslušali njegove besede. — Kot drugi govornik je nastopil g. deželni posl. Grafenauer. V svojih odločnih besedah nam je pokazal, kako potrebno je, da se otrok na podlagi materinega jezika in v verskem duhu poučuje v šoli. Kazal nam je primere, kako otroci slovenskega rodu, ki so osemletno šolo „preštudirali“, ne znajo ne slovensko ne nemško pravilno pisati; v govoru je pa ravno tako, kajti mešajo vse vkup. Povsod v drugih deželah vrši se pouk otrok v materinem jeziku, samo mi koroški Slovenci te sreče nimamo! Zakaj? Zato, ker nas hočejo po sili ponemčiti! Pa Slovan gre na dan! On zahteva, kar mu daje postava! Tudi slovenski Korošec hoče slovensko šolo ! Ploskanje je bilo zahvala njegovim besedam. — Tretji govornik č. g. Štefan Sakelšek, župnik v Št. Juriju na Zilji, pokazal je nam, kako potrebno je delo! Iz zgodovine risal je nam, kako je slovenski nàrod v prejšnjih časih branil svojo domovino, svoje navade in težnje, svoj jezik! Pokazal je nam, kako so Slovenci zmiraj zvesti ostali sveti veri, svojemu cesarju, svoji domovini. On je zahteval v svojih navdušenih besedah, da bi le naši slovenski možje stanovitni, značajni ostali v svojih po postavi jim danih zahtevah, da naj bi se ne ustrašili nobenih kričačev, nobenih izdajalcev, katerih je na Zilji žalibog tako veliko. „Vse za Boga, cesarja in domovino!" Tudi ta govor je jako dopadel poslušalcem! — Domači župnik č. g. Ant. P el nar pokazal je nam, kakšen boj da je v Št. Štefanu, kako sta tam dve stranki — obe ene in iste svete katoliške vere, — ki se vojskujeta med seboj. Obžaloval je ta nemir in prepir, ki gré v škodo, posebno zategadel, ker traja že precej let, in iz katerega izvira le sovraštvo, jeza in škodoljubnost. Pokazal je nam, da odraščeni človek, ki se v pravi veri in pravem verskem duhu izgojuje, ostane zmiraj vnet za pravico svojega nàroda, pa je tudi pravičen drugemu nàrodu. H koncu sprejele so se enoglasno sledeče resolucije: a) Slovenci izrekajo zahvalo vsem tistim, ki se potegujejo za versko šolo na podlagi materinega jezika, posebno pa našim slovenskim poslancem v deželnem zboru, prečastitemu g. knezoškofu in poslancu iz Lesne doline, g. Huberju. b) Šola naj bo uravnana tako, da so otroci ločeni po veri. c) Šola naj bo uravnana tako, da se otroci vsaj v prvih treh letih poučujejo v maternem jeziku, potem še-le v drugih. — Zborovanje zaključil je načelnik podružnice, g. Vinko Jank, z „živio“-klici na sv. Očeta in našega milega cesarja! Nevicar. Na Koroškem. (Zavarovalnica za življenje, starost in rente) je začela delovati dné 1. julija v Celovcu. Vpeljali so jo vsled sklepa deželnega zbora z dné 29. aprila t. 1. Nova zavarovalnica je pravzaprav podružnica nižje-avstrijske zavarovalnice. — Pri tej zavarovalnici je razpisano tudi mesto uradnika. A prosilci morajo biti Nemci (!!), tako zahteva naš deželni odbor!! V deželi, kjer je tretjina prebivalstva slovenska, je Slovenec izključen iz deželne službe ! Ali se more pravici še hujši biti v obraz? (Osebne novice.) Svetovalec deželne sodnije v Gradcu, g. Jos. Linhart, je imenovan za pravd-nika v Celovcu. Slovensko baje ne zna. — Prestavljena je učiteljica A. M o r o iz Rožeka v Celovec. (Duhovske zadeve.) Č. g. župnik E d e r se je zopet odpovedal podeljeni mu župniji Motnica, ki je na novo razpisana do 18. avgusta t. 1. — Na proštijo Spodnji Dravberg je prezentovan č. g. župnik Cvetko Izop v Glinjah. — Medaljo (kolajno) za 40 letno službovanje so sprejeli čč. gg. župnik A. Eichholzer v Globasnici, župnik Jos. K o k i c v Štebnu, župnik Alojzij Ledvinko v Št. Kancijanu, vpok. župnik Val. Legat v Dobrli-vasi, komendator Matija Šervicelj na Reberci, župnik J. Seebacher v Apačah, vpok. župnik Jan. Slomšek v Kortah. — Na župnijo Steuer- gUp* Pristopite slovenskemu Icat.-pol. in berg je prezentovan č. g. Fr. Šilhavj, župnik na Ravni; na župnijo Steinbichl pa č. g. J. Sed-laček, kaplan v Št. Urbanu. (Umor v železniškem vozu.) Ko se je v nedeljo dné 9. t. m. po noči vozil beljaški preiskovalni sodnik Zeno Hallada od svoje neveste iz Alt-hofena v Beljak, zabodel ga je nek sopotnik v vrat in prsi ter ga vrgel skozi okno v Osojsko jezero, kjer ga je uro pozneje našel nek kmet še živega do vratu v vodi; kmalu na to pa je umrl. V začetku se je mislilo, da je postal žrtev ropa; trdi se tudi, da ga je kdo umoril iz maščevanja, govori se pa tudi, da se je Hallada usmrtil sam. (Marija v Bolšartu.) Slovesen shod v znani romarski cerkvi „Marija v Bolšartu" pri Nemškem Št. Vidu, je kakor vsako leto prvo nedeljo v avgustu, letos torej dné 6. avg. Začetek božje službe ob 8. uri. (Neurje in nezgode.) Kakor smo že zadnjič omenili, ubila je strela dné 4. t. m. na polju blizu Lušina pod Tinjami dvoje žensk in sicer Zefo Hubelnik iz Žel. Kaple in Marijo Lederer iz Apač. Obedve ste na polju želi in pred nevihto iskali zavetja pod drevjem. Druge štiri žanjice, ki so bile tam, je strela samo nekoliko omamila. (Bismarkov trg v Celovcu.) Razni pre-napetneži celovški zahtevajo, naj mestni zbor imenuje katero celovških ulic ali trgov po Bismarku, zakletem sovražniku Avstrije in Slovanov! Ti ljudje se prav nič več ne sramujejo in kar javno kažejo, da jim je Avstrija deveta briga in da škilijo preko mej. (Opazka: Mestni očetje so sklenili dné 18. t. m., da se imenuj zanaprej velikovško obmestje „Bis-marekring".) „Heil und Sieg!" (Drobiž.) V Osojskem jezeru je dné 5. t. m. pri kopanju utonila 251etna gdčna. Lina Mardesič iz Trsta. — Sladkor bode dražji od 1. avgusta naprej. — Velikega, dva metra dolgega soma so vjeli v vrbskem jezeru. Po drugih slovenskih deželah. (Romanje v sveto deželo.) Do konca julija je še čas, da se zglasi tisti, ki namerava romati v Jeruzalem. Doslej še ni doseženo zadostno število. Zato se ganite koroški Slovenci tudi Vi, da se skupno poklonimo na božjem grobu in se napojimo na najsvetejšem kraju s pravim verskim duhom, po katerem se čvrsto dvigne in poživi tudi naša nàrodna zavest! (Iz Gorice.) Dné 9. t. m. je imel prevzv. kardinal M is sia slovesen vhod v stolno cerkev. Slavnosti sta se udeležila škofa Šterk in Flap in mnogo posvetne gospdde. — Slovenskim goriškim županom sklepajo slovenske občine zaupnice. (Osebne novice.) Sekcijski svetovalec v finančnem ministerstvu, dr. Miroslav Ploj, je postal svetovalec pri upravnem sodišču, kjer se mu izroči slovensko poročevanje. — Škof J.J.Stross-mayer je dné 11. t. m. došel na Slatino. (Drobne novice.) Romarski vlak v Marijino Celje pojde 8. avgusta s Celja naprej. Prihod v Marijino Celje je 9. avgusta. — Shod slovenskega, krščansko mislečega dijaštva bode dné 13. sept. t. 1. v Ljubljani. Dobro ! — Dné 23. t. m. otvorijo železnico Vrhnika-Ljubljana. (Napad na razkralja Milana.) Srbski raz-kralj Milan (oče kralja Aleksandra) je s svojim razuzdanim življenjem Srbom v veliko nadlogo. Zato ga tudi Srbi črtijo in njihova najgorkejša želja je, da bi vendar enkrat za vselej zapustil srbsko državo. Milan vé to, in njegova skrb je zopet, da bi se iznebil najuplivnejših nezadovoljnežev. Zadnji četrtek je nek mladenič Knezevič štirikrat strelil na razkralja Milana, ko se je peljal po ulici, a ga ni zadel. Milan dà sedaj vse nezadovoljneže, ki pripadajo večinoma radikalni politični stranki, odvesti v ječo ter trdi, da so bili z napadalcem Kneze-vičem v zvezi in so ga nagovorili za zločin. Radikalci pa pravijo, da si je Milan sam najel Kne-zevič-a, naj slepo strelja nanj, ker ima sedaj povod, zapirati radikalne nezadovoljneže. Da se lahko bolj ostro in hudo kaznujejo zaprti radikalci, proglasilo se je za Belgrad obsedno stanje. Dobri okus je pri vsaki užitni stvari njena glavna lastnost. Pri uživanju odločuje naš jezik, njemu moramo prepustiti, da nas zadovolji z dobrim okusom. Iz tega se razvidi, zakaj je n. pr. tako splošno razširjena bobova kava, katere posebni duh našim živcem ugaja in katere smo se tako navadili, da ne moremo biti brez nje, navzlic temu, da jo zdravniki nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo začeli rabiti. Če je toraj mogoče, da si ohrani ta priljubljeni okus in se pripravi objednem zdravju koristna kava, tedaj bi se mislilo po vsej pravici, da bi se nihče ne branil, posebno pa ne hišne gospodinje in matere. In v resnici, Kathreiner-Kneippova sladna kava, katera tako izvrstno združuje prijetni okus bobove kave s tako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se ima ravno tej okoliščini zahvaliti, da se je tako hitro razširila in splošno priljubila. Lahko jo imenujemo jedino pravo družinsko kavo, in gotovo se bode tudi tam, kjer doslej še niso poznali njenih prednostij, v najkrajšem času udomačila in priznala kot najokusneja primes k bobovi kavi in jedino pripravna, zdrava njena nadomestitev. Vendar se mora paziti na to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom „Kathreiner“, ali nikoli naj se ne kupuje drugače zavitega ali tacega blaga, ki je na vago na prodaj. gosp. diMiištvvi! Tržne cene v Celovcu dné 15. julija. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld kr. pšenica — — — — rž 4 68 5 85 ječmen — — — — oves 2 63 3 29 hejda turšica (sirk) 4 3 37 60 5 4 46 51 pšeno (kaša) 7 80 9 75 fižol — — — — repica (krompir) — — — — deteljno seme — — — — grah — — — ““ Sladko seno je po 1 gld. 60 kr. do 1 gld 80 kr., kislo 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 70 kr., slama po 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 70 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je no 70 kr. do 75 kr. kila maslo in puter po 1 gld do 1 gld. 10 kr. — Vprežne role plačujejo mesarji po 120 do 145 gld. Naznanila. E 522/9A_ Drazbeni oklic. o Po zahtevanju hranilnice in posojilnice v Glinjah, reg. zadruge z neomejeno zavezo, zastopana po dr. Alojziju Krautu, odvetniku v Celovcu, bo dné 10. avgusta 1899.1., ob 10. uri dopoludne, pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 85., dražba po domače Razpotnikovega posestva, vlož. št. 12., kat. obč Rute (Kreuth) s pritiklino vred, ki sèstoji iz gospodarskih priprav. Neprimičnini, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 5144 gld. 42'5 kr., pritiklini na 78 gld. 40 kr. Najmanjši ponudek znaša 3481 gld. 88 kr.; pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško - knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapiske itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri oznamenjeni sodniji, v izbi št. 87., med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v družbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih družbenega postopanje se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na neprimičnini pravice ali bremena, ali jih zadobé v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Celovcu, oddelek IV. dné 28. junija 1899. E Dražbcni oklic. 5 Po zahtevanju hranilnice in posojilnice v Glinjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, zastopana po dr. Alojziju Krautu, bo dné 9. septembra 1899. I., ob 10. uri dopoludne, pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 85., dražba Janeza Ogrisovega posestva, vlož štev. 22., kat. obč. Vetrinj (Viktring) brez pritikline. Nepremičnina, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 1019 gld. 50 kr Najmanjši ponudek znaša 679 gld. 66 kr.; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbeni pogoji in listine, ki se tičejo nepremičnine (zimljiško-knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 87., med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na neprimičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišču spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Celovcu, oddelek IV. dné 10. julija 1899. Matija Planko v Celovcu, Salmstrasse št. 6. priporoča svojo veliko zalogo šivalnih strojev najboljših vrst črev-Ijarjem, krojačem in šiviljam po najnižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro železne blagajnice raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa. Preklic. Jaz podpisani Valentin Kovačič po domače Jager, posestnik v Lipi nad Vrbo, obžalujem žaljive besede, katere sem v petek dné 12. maja t. 1. v gostilni pri Rainer-ju v Lipi nasproti čast. gospodu Francu V i r n i k - n , župniku v Lipi, in gospodičini Jožefi Vodonik spregovoril; kajti jaz nisem imel nobenega pravičnega razloga tako govoriti. Zato nju oba odkritosrčno prosim za odpuščanje in se njima zahvaljujem, da sta prostovoljno odstopila od tožbe proti meni. V Rožekn, dné 7. julija 1899. Val. Kovačič L r. * < ( < < Služba cerkovnika in organista je za oddati na ŽIbpoljalt poleg Celovca. Prošnje na farni urad Žihpolje. | Or. Alojzij Kraut, | Q XL Uradne ure so od ‘/sS- do 12. ure zjutraj a in od 3. do 6. ure popoludne. V W Ob nedeljah je pisarna zaprta. "Um odvetnik v Celovcu, na benediktinskem trgu št. 4., I. nadstropje. Mcžnarška služba v Černecah se oddà. Prosilec, ki mora biti ob jednem tudi organist, naj se oglasi pri farnem uradu v Črneča h. k- Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi pjsamezni kosi z obratno pošto razpošiljajo, ako se naroča po pošti. Pogled mestnega trga in lekarne Ubald pl.Trnkóczy-ja v Ljubljani, Ubald pl. Trnkóczy, lekar pri rotovžu v Ljubljani, priporoča sledeča zdravila: Dr.pl. Trnkóczy-ja želodečne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld. Dr. pl. Trnkóczy-ja krogljiee GES.DEP.SCHUTZMARKE. Marija Zeli. Varstv. znamka. odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr. Pocukrane krogljiee, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje i gld. Doktor pl. Trnkóczy-ja Piiučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, I|1 j^Eila sestavljen z lahko raztvarljivim vapne-1 7 nim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja ali drgnilni cvet (udov cvet, Gicht-geist) je kot bol utešujoče, ubla-žujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — Varstvena 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. znamka. Doktor pl. Trnkóczy-ja tinktura za kurja očesa izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, 5 otrpnenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. mfm ^ i /"k V'-» Kava družbe sv. Cirila in Metoda! Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava“ in „Sla