List 37.
Kako divjake vzrejati ?
Sadjar mora pred vsem skrbeti, da dobo krepkih zdravili divjakov. Če ti niso zdravi dovolj močni, dobro zakoreninjeni, ne premladi ne prestari za požlahtnjevanje ne dobimo  nikoli  lepih  in  visokih   dreves Podloga ra-
zuinnemu   sadjarstvu so dobri divjaki. Te vzrejamo najbolje iz semena. Seme mora biti sveže in kaljivo, jederce v njem   pa   belo in   sladkega okusa, nikakor pa ne sme biti   pikro   in   gnilobno.    To velja o vseh   naših sadnih vrstah.   Semena   nabiramo   lehko,    kadar   pripravljamo sadje za   sušilo,   kadar ga tolčemo ali uživamo. Tropine treba   večkrat skozi   sito   presejati,   dokler   ne ostanejo sama semena ali peške. Tropinam, katere smo sušili na peči,  ne kaže  izbirati   pesek, ker jih je mnogo uže ne-kaljivih.   Zelo   lepih   in snažnih   peštk   dobimo, ako jih po obedih ali kedar jabolka in hruške režemo za sušenjo devamo   na   stran.   Nekateri   sejejo   kmalu   po   prešanji peške s tropinami vred.   Tega ni svetovati, ker maloke-aaj se posreči delo. Navadno zvabijo tropine toliko miši da prožro   vse peške.   Jeseni in prvi zimski čas nabiraj sadjar   pesek.   Da  ostanejo   kaljive, vloži jih v zaboje s peskom, s prstjo ali s stolčeuim ogljem plastoma, zaboj zakoplji   potem 1 inf globoko v suho zemljo, da ne morejo mm do njega. Rano spomladi izkoplji zaboj in po-shj   peške  brž,   ko  je vreme   ugodno. Če se kažejo uže cime, zadnji je čas, da poseješ peške. Sploh pa so peške od krepkih   in   trdnih   drevesnih  vrst boljše mimo vseh drugib.   Na   suhem    hranjeue   peške   cimijo   brez   odeje rnalokedaj   precej spomladi; kožica je tako izsušena, da se ne da precej   premočiti.   Sedaj   misli   nevednež,    da takšne peŠKe sploh ne bodo cimile, ker niso  hitro  spomladi   vsajene,   gre in izkoplje   semena  in   tako   uniči vse. Zemlja mora biti za divjake dobra, sicer ne morejo tam vzrasti   krepki,   lepi  divjaki.   Sejati  moramo redko, ker tako dobimo divjakov,  kateri imajo  mnogo  korenin ter rasto hitro. Zatorej svetujemo jeseni zemljo 60—80%t, globoko   prekopati   ali   rigolati  in   pognojiti   z   dobrim, močnim kompostom, ki se raztrosi po vrtu.   Kedar greš sejat,   naredi   6—10%» eloboke  jamice po 50—60%t narazen.   V te jamice položi   peške,   pritisni jih z roko in pokrij 3%i na debelo s kompostom.   Takšne drevesnične gredice   treba   potem   večkrat   opleti   in   z   razredčeno miojuico politi: to pa le tedaj, kadar so drevesa nekoliko Porasla.   Vlage  jim ne sme nikoli  manjkati.   Kdor   jim hoće še bolj postreći, naj med drevesne vrstice ali spluh !ne<i  nje vrže Lekoliko kratkoslamnega,   Lapol   sprhlega hlevuega gnoja. Ta ohrani drevescem vlago tudi ob hudi Miši,   plohe   jim   ne   škodujejo  veliko,   sploh   pa   imajo z oerom dovolj hrane. Ce smo tako ravnali,   ničesar zanemarili,    potem   so uže enoletni   divjaki,    ki   so   vse-k ikor več vredni nego dvoletni,   za presajanje v dreves-n co.    Slabejša   enoletna   in   zdrava   drevesca pa treba i/.ruvati,   ob koreninah   obrezati,   deblo   jim   prikrajšati i u   jih   tako  presaditi   v  dobro   rigolano   in   poguojeno črnijo,  to pa v vrste, v katerih   stoje drevesca 6—H%, d»-ugo od drugega, vrste pa morajo biti narazen 60—70%,. Črešoje,   slive,   orehe kaže saditi precej,   kadar so zreli < Upadli.
Se enkrat ponavljamo resnico, da moramo pred \^em skrbeti za zdrave in močne divjake, ako hočemo vzrediti lepih visokih dreves, kakeršnih nam sedaj živo manjka.    Divjakov  je pa najbolje   dobivati   le iz pesek.
Skrbimo torej za to. Na majhnem prostoru na vrtu vzredimo lahko vsako leto po tisoč divjakov. Ako jih pocepimo in presadimo, imamo v kratkem lepih mladih dreves. In teh smo potrebni, da stara onemogla drevesa nadomestimo z novimi, čilimi ter prazne prostore za-sadimo z rodnim  drevjem!
294    -