Politiški pregled. * Državni zbor. Z veliko večino je poslanska zbornica po kratki debati sprejela nujni predlog socialnih demokratov glede z a v a r ovanja delavcev za starost in onem oglost. Minister baron Bienerth je izjavii, da si bo vlada v smislu prestolnega govora prizadevala ustvariti zavarovanje, ki bo zaslužilo tako ime. Seveda se bo treba pri tem ozirati na moči državnih financ in na domačo produkcijo. Vlada upa, da bo mogla tozadevni zakonski načrt predložiti parlamentu takoj v jeseni, ko se zopet sestane, kar se zgodi najbrže 3. novembra. Zakon pa ne bo obsegal le reforme bolniških blagajnic, zavarovalnic zoper nezgode, za starost in onemoglost delavcev, temveč bo skrbel tudi za tisti krog samostojnih gospodarjev, ki so po svojem življenju najbližji delavcem in ki so ravno tako potrebni preskrbe v starosti in onemoglosti.— Ministrovo izjavo je zbornica živabno odobravala. — Posl. A x m a n n je predlagal, naj se tudi tistim privatnim uradnikom, ki so glede dohodkov enaki delavcem, oziroma samostojnim gospodarjem, priznajo državni prispevki k rentam. — Poslanec Hribar je interpeliral skupno vlado, naj bi se v ministrstva poklicali uradniki, ki vso vešči jugoslovanskib jezikov. — Poslanec Ž i t n i k je interpeliral justičnega in poljedelskega ministra glede jezika pri odlokih v agrarnih operaeijah na Kranjskem. — Koneno je odgovarjal minister M a r c b e t na interpelacijo nemških poslaneev zaradi češke Komenskega šole oa Dunaju. Minister je povedal, da se z njegovo naredbo glede izpitov na imenovani šoli ni ničesar izpremenilo v pravnem oziru. Svojo naredbo je naznanil 5. niaja t. 1. v proračunskem odseku, ne da bi se bil kdo proti temu oglasil. Glede podelitve javnosti šolam na Nižjeavstrijskem je opozarjal minister na svojo izjavo v proračunskem odseku, ki temelji na razsodbi državnega sodišča, zaradi katere razsodbe je na Nižjeavstrijskem le nemščina v deželi navadni jezik. — Posl. Borskj: nKaj pa so 450.000 Oehov na Nižjeavstrijskem ?** — Minister je končno še izjavil, da Komenskega šola sploh ne more dobiti pravice javnosti. — Poslanec Soukup je utemeljeval nujni predlog zaradi uvedbe splošne enake, direktne in tajne volilne pravice za nekatere deželne zbore. Poslanee Soukup je rekel v svojem utemeljevanju, da so socialni demokrati vložili ta nujni predlog zato, naj bi vlada z uvedbo splošne volilne pravice preskrbela delavcem pristoječi jim vpliv na deželne zadeve, preden sanira deželne finance z zvišanjem davka na žganje. * Dunajski žapan proti Čehom. Dae 2. t. m. je sprejel župaa dr. L u e g e r v občinsko zvezo ljudskega pevca L o r e n z a. Pri tej priliki je imel nagovor, v katerem je rekel, naj ljudski pevci njemu iu občinskemu svetu pomagajo germauizirati na Dunaj prihajajoče čehe in jih preustvarjati v dobre Dunajčane. češke kroge je sprva ta Luegerjev govor razburil, da so hoteli nanj reagirati, a kasneje so se pomirili, češ, Luegerja ni več sraatrati za resnega človeka. * Imenovanje bryaških škofor. Z Dunaja javljajo, da so prejeli iz Bima zaupne vesti, da je rimska kurija odbila enajstorico kandidatov, predloženih od barona Baucha, na izpraznjeni škofijski stolici v Djakovu iii v Senju. * Za odpravo smrtne kazni na Rnskem. V dumi je podpisalo 105 poslancev predlog za odpravo smrtne kazni. Predlog so podpisali vsi poslanci leviee in mnogo oktobristov. * Reforine t Vatikanu. Izšel je dne 6. t. m. papežev dokument o reformah kongregacij, kar je pri papeževi vladi isto, kakor razua ministrstva pri posvetnih vladah. Najvažnejše reforme so sledeče: Sporae stvari, tako civilne kakor državnopravne, se vzamejo kongregacijam ter se izroče sodnim oblastim rota romana in signatura justitiae. Kongregacije obdrže le razsodbe v disciplinarnib, zadevah. Sv. oficij obdrži razsodbo v zadevi dogem glede zakramentov in mešanih zakonov. Kongregaciji sv. oficija ostane obramba verskih in nravuih naukov; načelnik ji ostane papež. Konzistorijalna kongregaci.ja ima imenovanje škofov, nadzorovanje škofij in seminarjev. Glavni namen novih reform je. da se ločijo zakonodajne in disciplinarne zadeve, ki ostanejo kongregaeijam, dočim se vse sporne stvari izroče sodnim oblastim Nadalje se uredi postopanje prve instance in vzklicnega postopanja. Dbožni dobe brezplačno zagovorništvo ter se oproste vseb taks, dočira se srednjeimovitim znižajo. Urede se tudi imeuovanja, pravice in plače uradnikom. * TJradni jezik t Dalinaciji. Italijanski politiški krogi so skrajno razfcurjeni, ker so socialistiški poslanci izjavili, da se ne marajo pridružiti zasnovani akciji proti vladni nameri, ki hoče urediti uradni jezik v sraislu pravičnosti za Hrvate. * Dva milijona za rerski zaklad. nGlasnik biskupije bosanske in srieraske", organ djakovske škofije, javlja, da vsota — ki jo je uprava posestev škofije djakovske izročila verskemu zakladu za sedisvakance, t. j. od srorti škofa Strossmayerja — znaša d v a milijona krou. * Železnišfea pragmatika. Akoravuo železniška pragraatika za Hrvaško še ni zakon, ker ni še zakonito 'promulgirana, jo vendar trgovinski minister Košut kvaja z vso silo. Guje se, da je izdal uaredbo, po kateri ne sme biti nameščen na železnici nihče, ako ne zna madjarski. * Popolna ustava t Rusijl? Iz Petrogracla javljajo: V soboto je bil ministrski predsednik Stolipin v posebni avdijenci pri carju, prej nego je odpotoval v finsko vodovje. Avdijenca je trajala eno uro. Ministrski predsednik je poročal carju o stanju vBusiji in je rekel, da se je stanje v deželi znatno izpremenilo in da je nade, da pride ? kratkem času dopopolnega miru in redavdržavi. Zato da je prišel čas, da car izpolni svoje obljube o svobodščinah. Oar Nikolaj je povsem privolil v ta predlog Stolipina in je obljubil, da po svojem povratku podeli obljubljene svobodščine. Tudi Židje bodo baje proglašeni enakopravnimi z drugimi državljani.