—    274   —
Kakšna mora hiša biti, da je ljudem prijetno in zdravo prebivališče?
Lastnosti, ki jih mora hiša imeti, da je prijetna in zdrava za svoje prebivavce, bi utegnile sledeče biti :
i. Ker se hiša v ta namen zida in naredi, da bi nas proti vsacimu vremenu varovala, proti vročini in mrazu, proti dežju in nevihti, mora pervič v vsih svojih delih močna in terpeča biti. Naj-potrebniši je to pri podlagi (Grundbau), in pri strehi. Stene iz zemlje ali lesa branijo bolj vročino in mraz, ko kamnitne, ker poslednje gorkoto hitrejši skoz se puste, tudi ložej mokroto na-se vlečejo ; ali lesene hiše so nevarnosti ognja zlo pod-veržene.
2.  Prebivališče mora od znotrej in zunej kolikor je mogoče proti nevarnosti ognja zavarovano biti. Hiše, ki imajo slabe dimnike ali jih clo nimajo, ali ki so verh tega na les naslonjeni, ali clo na les sozidani itd. so nevarnosti ognja od znotrej podveržene; lesene hiše, ali hiše s skodlami, deskami ali s slamo krite, so od zunej v nevarnosti ognja.
3.  Hiša ne sme povodnjam podveržena biti, torej mora visi stati, kakor največi višina vode.
4.  Vsako stanišče mora takšino biti, da zdravju ne škodje.   Da bo temu pogoju zadostilo, je treba:
a)  da je dosti prostorno. Hlap namreč ljudi in zrak, kteriga izdihajo, ako se nakupičijo v sobi, sta zdravju sila škodljiva. Posebno je to v niskih izbicah.
b)  Stanišče mora svetlobno biti. Luč in svetloba ste za uspeh in življenje rastlin, žival in ljudi neobhodno potrebne. Luč oživlja vse; vsaka živa stvar se proti luči obrača, in le človek bi v tamoti — v ječi — prebivati hotel? Pa vunder hiša ne sme preveč in nezmerno velicih o k in j imeti, ker se scer teško kuriti in ogreti da, manj terpežna postane, pa vunder več stroškov uzroči.
c)  Hiša naj bo tako narejena, da se zdravju škodljiv dim po nji ne more razširjati. Torej naj so dimniki oski, peči dobre itd.
d)  Prebivališče ne sme mokrotno ali vlažno biti, se mora dobro kuriti in dobro prevetriti dati. Ni bolj nezdraviga, kot je mokrotna izba — mati stoternih bolezin! Kamnitna dlažba okoli hiše, ktera naj visi stoji, kakor najviši okolica njena, zavarje hišo mokrote, ter povzdigne  celo pohišje.   Ravno zavolj  suhote
so iz cegla zidane pohištva veliko veliko bolj s&drave, kot iz kamnja delane. Potrebni prepih se v sobah dobi, ako je hiša tako narejena, da so si oknja in vrata, kolikor je mogoče, ravno nasprot.
e) Stanišče naj bo prijetno in dopadljivo od zunej in znotrej! Naj dopade očesam memo gredočih ! Naj pa tudi dopade hišnimu gospodarju bolj, ko vmazana in nakajena kerčma! Prijetin si moramo dom narediti, da bodemo radi doma ostajali. Blagor doma, kdor ga ima, — in ki srečen in vesel med svojo družinico živi! Kar dopadljivost in zdravje hiše zadene, je po kmetih tudi posebno na to gledati, da sta gnoj niše in stran is e fsekret) na pravim mestu. Straniše naj bo kje na strani, ne pa ravno pred nošam in očmi, — gnojniše ravno tako.
f) Hiše naj se sozidajo, kar je mogoče, le na tacih krajih, kjer je dobra voda blizo.
5.  No trajna razdelitva pohišja naj bo v vsi m taka, da se opravila nar hitrejši in nar lo-žeje v njem opraviti zamorejo. Koliko tisuč in ti-suč stopinj, in koliko delavne moči se da, postavim, pri kmetijskih pohišjih prihraniti s tem, da so shrambe za klajo blizo hleva, da je štirna blizo kuhinje itd.
6.  Zidanje hiše naj pa vunder — kolikor čas in okoljšino pripuste — dober kup bode! Doseže se to, če se ves prostor dobro porabi; če se potrebno gradivo ob pravim času in od pravih krajev poskerbi; če se s poštenim in zvedenim staviteljem dela; če natanjčin prevdarik se naredi, in po tem kolikor je moč, z lastnim, ne pa — s ptujim denarjem zida.                                                   J. š.