SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXVIII (32)
Štev. (No.) 42
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
25. oktobra 1979
K LETOŠNJEMU NARODNEMU
PRAZNIKU
Kakor vsako leto, bo tudi letos proslava narodnega praznika 29. oktober. Ta dan iz leta 1918 je dan, ki ga je označil prof. dr. Milko Kos po pomembnosti, kakor sta za slovensko zgodovino pokristjanjenje Slovencev in pojav prve slovenske knjige. Kakor koli naj danes pišejo o njem, to ostane in je vreden naše počastitve.
Prav tako tudi slovenska zastava, belomodrordeča iz leta 1848, ki je Simbol naše vseslovenske zavednosti, svetinja, ki se ne da spreminjati in omejevati na posamezne pokrajine, temveč je vseslovenska za vse Slovence.
V letošnji narodni praznik je vključena tudi omemba 35-letnice ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo, ki nosi datum narodnega praznika 29. oktobra 1944.
O tem nekaj besed.
Ko je divjala najhujša komunistična revolucija v Sloveniji pod lažnim videzom „narodnoosvobodilne borbe“, v resnici pa za pomaganje „edini domovini socializma“ Sovjetski zvezi, k čemur je bila slovenska KP, ki je vodila celotno OF, obvezana po zakonih Kominterne in ji je bil cilj postati „sovjetska provincija kot del Sovjetske zveze“ (Kardelj), je naletela na odločen odpor najprej 'slovenskega ljudstva v o-bliki spontanih Vaških straž in pozneje urejene vojske slovenskih domobrancev. Slovenski politiki so ves ta čas sodelovali s protirevolucijo, tako z moštvom svojih ilegalnih legij v oboroženih vrstah domobrancev in četnikov, kakor tudi v političnih zadevah s informiranjem zaveznikov in medsebojnih odnosov itd.
Domobranstvo je nastopalo' zmagovito v Sloveniji, toda — toliko bolj je izgubljalo teren v taboru prvotnih zaveznikov na zahodu. Zavezniki niso dovolili Jugoslaviji take „resistenčne politike“ kakor Franciji, ko je Einsen-hower svaril Francoze pred prezgodnjimi vstajami, kajti —• varujejo naj življenja za čas njihovega vdora. Pri nas pa so zavestno podpirali komuniste, kot se je izrazil Churchill, ki je cinično vedel, da „po vojni ne bo živel v Jugoslaviji“. Že po aprilu 1944 so domobranstvo smatrali za kolaboracioniste, kar nikakor niso bili: niti en njihov strel ni padel proti zahodnim zaveznikom, ali za nemško stvar, niso šli iz meja Slovenije, katero so branili izključno proti komunizmu... dočim so jugoslovanski komunisti prav v tem času kola-borirali z nacisti za skupen vojaški nastop proti eventuelnemu angleškemu vdoru...
Ko je v mesecih nato Gestapo po-zaprl politike in jih poslal v taborišča ali pognal v podzemlje, odgnal legijske častnike in vojake, razbil radijske zveze in so se dogodki v zvezi s Titom mrzlično razvijali v njegov prid (pritisk na kralja, sporazum Tito-lšubašič, zavzetje Beograda...), je dozorela ideja o ustanovitvi Narodnega odbora za Slovenijo. Odvetnik Miloš Stare, ki je bil član vodstva SLS od 1. 1933 in med vojno v podtalnem vodstvu SLS tudi zastopnik dr. Kreka, je bil tedaj že pet mesecev v popolni ilegali; iskala sta ga gestapo in komunisti. V imenu SLS sta skupno z pok. dr. šmajdom, ki se je takrat vrnil iz nacistične konfinaeije, vodila v tajnosti priprave za ustanovitev NO. Za liberalno stranko je vzdrževal zveze z dr. šmajdom in posredoval predloge dr. Marjan Zajc; za Socialistično Stranko pa dr. Celestin Jelenc. Dve stvari je bilo najprej urediti: formalno stran, ki naj bi določila, kakšna naj bo notranja ureditev NO. Druga pa je bila doseči sporazum glede temeljnih točk skupnega programa, to je narodno političnega programa.
Prvo vprašanje — formalno — je bilo rešeno z ustanovno listino, po kateri Je bilo urejeno notranje poslovanje NO. Razmerje števila članov v NO, ki naj k* pripadali posameznim strankam, je kilo določeno po ključu prve slovenske narodne vlade iz leta 1918. Sporazum o temeljnih točkah skupnega programa o
OB PRVI OBLETNIC! PAPEZEVANJA
JANEZA
16. oktobra 1978 na dan poljske kraljice sv. Jadvige, je bil v veliko prese-nečeje vsega sveta izvoljen za papeža 58-letni krakovski nadškof kardinal Karol :Wojtyla, ki si je prevzel ime svojih treh predhodnikov, Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla I. Tako je stopil na papeški tron prvi slovanski papež, kakor ga je napovedal pred 130 leti poljski pesnik Slovvacki, ki da bo vladal v Duhu, delal čudeže, očistil Cerkev in preprosto odkril v stvarstvu spet Boga.
Zdaj je preteklo prvo leto njegovega vladanja in spet je svet presenečen nad njegovim delom in :se mu čudi. Čudi se njegovi delavnosti, inteligenci, energiji in veliki ljubezni. Prepričan je in piše, da „prav takega potrebuje sedanji razbožanstveni, tehnično-znanstveni materialistični svet“, da je „pravi svetopisemski patriarh“, da „je prekoračil konfesionalne meje“, kot eden največjih poglavarjev Kristusove Cerkve“, da je „vest narodov“ itd. Ameriški predsednik J. Carter ga je pozdravil z naslovi: „Prvoborec za dostojanstvo in vrednost človeka in romar za mir“. Dva Nobelova nagrajenca sta ga imenovala naravnost „božji dar“, namreč Solže-nicin in kalkutska mati Terezija.
Dunajski kardinal Konig vidi v njem še drugo poslanstvo: „Pravi verniki gledajo sedaj na Vzhod po rešitvi iz strašnega verskega upadanja. Odslej bodo od tam prihajali misijonarji na Zahod. In eden takih misijonarjev je zdaj prišel v Rim.“
Iz Cerkve molka je stopil v sam vrh njenega vodstva in v „La Premsi“ dobil najvišji naslov: „duhovni usmerje-vavec človeštva“.
PAVLA n.
naslovom Redemptor hominis, ki jo je
sestavil sam brez običajnih svetovavcev im v poljščini. V njej razlaga temelje človeške vrednosti, svobode, pa duhovnega odrešenja. Kristus je postavljen v središče stvarstva, v kozmos in vse dobi pomen v njegovi luči. V tej luči govori potem o ekumenizmu, duhovništvu, terorizmu, itd.
Z napetostjo in s čustveno ganjenostjo smo spremljali nato papeža na televiziji na njegovem obisku Poljske, ki ga je imenoval on sam: romanje na grob sv. 'Stanislava, katerega je pred 900 leti ubil poljski kralj, „mutec osojski“ Videli srno ga na grobu staršev, v Varšavi pred spomenikom neznanega vojaka in na glavnem trgu, predvsem pa v Čen-stohovi in v Gnieznu, naj starejši poljski škofiji, kjer je govoril oni lepi govor o Slovanih, ki ga je v celoti prinesel naš tednik. Pomembna je bila njegova poklonitev žrtvam plinskih peči v Oswiencimu, ko je poljubljal spominske plošče židovskim, ruskim in poljskim žrtvam in tla celice blaženega Kolbe-ja. In slovo na krakovskih Blonjah, kjer je še enkrat prosil Poljake, naj vztrajajo v veri, ki je tradicija njihove kulture in zgodovine. Ne moremo navajati vse njegove triumfalne poti „romanja“ in njegovih govorov, kjer je o-blastnikom govoril o odgovornosti za poljsko samostojnost in kulturo, ljudstvu o veri v krščanski tradiciji in marksistom o tem, da človek ni samo sredstvo produkcije. Na milijone Poljakov je slišalo njegove besede in ga videlo; pravijo, da vsak tretji Poljak. Ves narod je bil s papežem, in listi pravijo: na Stalinovo vprašanje v Jalti, koliko divizij ima papež, je zdaj Janez Pavel II. dal jasen odgovor na Poljskem!
ZGODOVINA KOT VZGOJNI FAKTOR
Bs. As., v Mednarodnem letu otroka
V letošnjem letu otroka je bila med drugimi posebno v Južni Ameriki poudarjena zahteva do pravice brez izjeme vseh otrok do najboljše izobrazbe. Po splošnem mnenju naj bi se vzgojno izpopolnjevanje pričelo že v osnovni šoli, in to tako na področju ved kot fizičnih spretnosti. Delo za dosego tega prepričljivega cilja je zelo obširno. Od vzgojitelja zahteva popolno predanost poklicu in skrb za stalen razvoj vzgojančevih talentov.
'Kadar govorimo o vzgoji, si skoro vedno predstavljamo šolsko dobo, medtem pa nekako prezremo važna vzgojna leta v družini in v stikih z okolico. Ravno tako moramo upoštevati obveščevalna sredstva, ki nasilno in avtomatično prodirajo v družinsko življenje: časopisi, revije, plošče, prospekti, knjige in predvsem televizija.
Ne moremo v tem sestavku opredeljevati vseh panog znanosti. Za danes naj poudarimo le pomembnost zgodovine. Ljudje imajo različne okuse in tudi zanimanje za zgodovino ni splošno pravilo. Poglabljanje v zgodovinska dogajanja -so stvar poklica. A poznanje vplivni^ in odločilnih zgodovinskih do-go.dkov ter zasledovanje sočasnih problemov naj bi bila skrb vsakega državljana. Pri spoznavanju zgodovinskih dejstev ne pride toliko v poštev kaka posebna intelektualna nadarjenost, sposobnost memoriranja ali stroge logične a-nalize, pač pa razumevanje minulih življenjskih skušenj določene skupnosti. Deloma lahko v znatni meri vpliva v tej smeri vzgoja v domačem okolju. Ta je lahko osredotočena samo na osebne težave in materialne interese, lahko pa je poleg tega odprto razgledana tudi v zunanji svet ih socialne zahteve.	,
Naši zdomski skupnosti lahko nakazuje smernice za delo v sedanjosti in
za dosego ciljev v bodočnosti le jasna podoba o preteklosti slovenskega naroda v okviru evropske zahodne kulture in razvoj družbe dežele, v kateri živi, v našem primeru, argentinske družbe. Iskanje smernic in moči v preteklosti predpostavlja zanimanje za zboljšanje današnjega življenja, za uveljavljanje človekovega dostojanstva. Pravtako vključuje gojitev etičnih vrlin, kot npr. razumevanje bližnjega, sočustvovanje, ljubeznivost, radodarnost, požrtvovalnost, spoštovanje in čut pravičnosti.
!S poznanjem zgodovinskih obdobij človek lahko oceni vodilne sile in ideale, odkrije želje po spopolnjevanju ljudi v teku stoletij, občuduje skupni napredek v preteklosti, razume duhovne sile naroda in svetovne ideale krščanskega sveta. Zanimanje za zgodovino zaradi preteklosti same ni končni namen. Ob sedanjosti moremo prepoznati, da smo se obogatili z zakladi prejšnjih generacij in da bodo naše delovanje sodili bodoči rodovi. Zgodovinska znanost nam tedaj pripomore preudarno in pravično presojati nove dogodke na podlagi starih skušenj.
Pedagogi menijo, da vcepi otroku zanimanje za spoznavanje preteklosti družinski krog že s pripovedovanjem legend, anekdot, povesti in resničnih zgodb. Družinski razgovori o stvarnih in perečih problemih družbe prebudijo v mladem človeku zanimanje za razvoj dogajanj in njih pravo usmerjenost.
V tem važnem letu otroka bi Slovenci lahko dodali, da imajo otroci slovenskih staršev na tujem pravico doseči najboljšo vzgojo. Ne smejo ostati prikrajšani ali omejeni v spoznavanju slovenske zgodovine in pri pridobivanju moralne in družbene vzgoje, ki jo nudijo krščanske vodilne misli ter zgledi posameznikov in našega naroda v njegovi bogati preteklosti.
Kati Cukjati
POPOTNIK IN ROMAR
Janez Pavel II. je zavestno vzel nase to poslanstvo. Že v januarju letošnjega leta je šel na zasedanje latinskoameriških škofov v mestu Puebla v Mehiki, kamor npr. njegov predhodnik Janez Pavel I. ni nameraval iti. Videl je nevarnost v „tretjem redu“ hierarhije, ki se je začelo tu razvijati v preradikalno smer približevanja in skoraj istovetenja se z marksističnim „osvobojeva-njem“. Jasno in odločno je povedal, „da se ne sklada ;s katekizmom teza, da je bil Kristus revolucionar in subverzist, temveč Odrešenik človeška; da duhovnik ni socialni in politični delavec, ampak oznanjevalec evangelija. Več molitve in manj politike...“ Pokazal se je dogmatičnega konservativca, toda progresista v socialnem smislu (obisk indijanskih bivališč) in tako odprl „novo pot, a v okviru tradicije“.
Po vrnitvi je 4. marca t. 1. obelodanil svojo prvo encikliko z značilnim
narodno-političnih vprašanjih je bil dokončno formuliran v „narodni izjavi“ (glej 'Zbornik Svobodne Slovenije, leto .1965, str. 281). Oba dokumenta, to je Ustavna listina in Narodna izjava, nosita datum narodnega praznika 29. oktobra 1944.
V Narodni izjavi, ki vsebuje narod-no-politični program, je bila v okviru, ki je bil za tiste čase realen in nujen, prvič po sporazumu vseh treh demokratičnih strank postavljena zahteva, da bodi v federativno urejeni Jugoslaviji njen sestavni del tudi narodna država Zedinjena Slovenija.
:S tem je začelo novo obdobje pri reševanju notranje ureditve Jugoslavije. Saj so postavile zahtevo po narodni državi Zedinjeni Sloveniji slovensko demokratične stranke, ki so med obema svetovnima vojnama predstavljale po volilnih rezultatih 90% Slovencev.
Zato je Narodna izjava v slovenskem političnem življenju zgodovinskega pomena. Da je na svoji veljavi še pridobila jo je v tajnosti podpisalo, (razumljivo s psevdonimi) nad 300 vodilnih o-sebnosti slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja; cerkve-
Tudi na problem „ost-politike“ je dal indirekten odgovor; zanj sta Vzhod' in Zahod ena enota, Rusija je po poreklu in tradiciji evropska država in krščanstvo je obema skupen izvor in temelj. Ne morejo obstajati samo na Zahodu garantirane človekove pravice, če niso tudi pa Vzhodu. Nekoč se mora doseči ravnotežje.
Romanje na Poljsko je bil obisk „drugemu redu“, to je — komunistični državi. Pravi, da se bo vrnil tja ob 600-letnici Čenstohovske Marije leta 1982’. Tretji obisk je veljal „kapitalističnemu Zahodu“. Tako je obiskal vse tri rede „uvrščenih“. Šel je tokrat na sedež Združenih narodov govorit pred 152 zastopniki svetovnih držav — kot sam vladar države Vatikana. Prej je obiskal Irsko in pozneje ZDA. Prav na Irskem, na sami meji dolgoletnih bojev, je govoril proti terorizmu in za uporabo mirnih sredstev za poravnavo sporov in
(Nad. na 2. str.)
ni dostojanstveniki, bvši poslanci in župani; predstavniki kmečkega in delavskega stanu itd.
Ne smemo prezreti, da je Narodna izjava nastala pod okupacijo in revolucijo, da se predstavniki strank nikdar niso mogli osebno sestati, ampak so imeli medsebojne zveze le s tajnimi kurirji in da bi vsak, ki hi ga Nemci ali komunisti zalotili pri tem delu, plačal z življenjem. Šmajda so že po vojni 1. 1945 slovenski komunisti ugrabili in umorili.
Postali pa smo žrtev jaltskih dogovorov in kratkovidnosti Zahoda.
V emigracijo smo prišli z Narodnim odborom, ki je edino demokratsko in zakonito narodno predstavništvo kakega evropskega naroda, ki je moral emi-grirati. To daje trdnost ustanovi, ki nas bolj kot karkoli drugega tesno privezuje na politično tradicijo naroda od 1. 1848 preko 1. 1918 do 1. 1944.
Zato je prav, da se na letošnji narodni praznik spominjamo Narodnega odbora za Slovenijo, ki je bil ustanovljen na Narodni praznik pred 35 leti in je prvič postavil zahtevo po narodni državi Zedinjeni Sloveniji.
td
SLOVENCI NA KOROŠKEM NAZADOVALI ZA 1851 GLASOV
Nestrpno smo pričakovali sporočilo, kakšen bo volilni rezultat deželnozbor-skih volitev, ki so bile na Koroškem v Avstriji 7. t. m.
Kakor so leta 1975 Slovenci pri de-želnozborskih volitvah nastopili s Koroško enotno listo — KEL — tako je bilo tudi letos. Leta 1975 je bil nosilec liste dr. Apovnik, podpredsednik Zveze slovenskih organizacij in je lista KEL dosegla 6.130 glasov; manjkalo je samo 1400 glasov, da bi dobila mandat v deželnem odboru.
Letos je bil nosilec liste Karel Smo-lle kateremu so sledili na listi dr. A-povnik, dr. Robert Saxer in dr. Matevž Grilc.
Pri volitvah . 7. t. m. je dobila lista KEL le 4279 glasov, kar pomeni v primerjavi z letom 1975 nazadovanje za 1851 glasov.
V deželnem zboru samem se položaj ni spremenil. Vse tri avstrijske stranke so ohranile dosedanje število mandatov. Socialistična stranka je ohranila 20 mandatov in ker se je število volivcev zanjo povečalo za 2,6% je malo manjkalo, da ni dobila še 1 mandat. Avstrijska ljudska stranka je ohranila 12 mandatov in Svobodnjaška stranka 4 mandate. Presenetljivo je padla na splošno udeležba pri volitvah in je bila abstinenca večja, kot so pričakovali-
Med Slovenci nosita precejšnjo od-
govornost za tak rezultat obe slovenski organizaciji, posebno Narodni svet. Kot ustanova s krščanskim svetovnim nazorom se je pretesno povezala s slovensko in jugoslovansko komunistično partijo. Vodstvo Narodnega sveta se je zmotilo, ko je pričakovalo, da bodo slovenski in jugoslovanski komunisti reševali narodne probleme slovenske manjšine na Koroškem. Komunisti rešujejo vedno in povsod le partijske probleme. Taktiko v zasledovanju istega cilja prilagodijo o-kolnostim v različnih krajih in različnih časih.
Vsakdo bo vprašal, kam je šlo skoraj 2000 glasov za listo KEL, za kolikor se je število zmanjšalo od leta 1975. Ni dvoma, da se marsikak Slovenec ni udeležil volitev zaradi dezorientirano-sti, ki jo povzroča sedanja politika Narodnega sveta. Precej jih je podleglo propagandi in so volili avstrijske socialiste in nekaj tudi ljudsko stranko. Ni dvoma, da je še kaka druga stranka dobila slovenske glasove.
Prišel je čas, da tisti, ki vodijo slovensko narodno politiko na Koroškem, napravijo temeljito analizo dosedanjega dela, ki je pripeljalo do takega rezultata pri zadnjih volitvah. Pred seboj imajo neposredni dokaz, da je bilanca negativna. Po analizi in oceni vseh o-kplnosti naj podvzamejo potrebne korake in to brez oklevanja.
GOSPODARSKA KONFERENCA V RIMU
Svetovna krščanska demokratska u-riija s sedežem v Rimu je že v začetku tega leta pripravljala konferenco gospodarstvenikov iz naših dežel o ekonomskih odnosih med Vzhodom in Zahodom. Predlagane teme so bile sledeče: Gospodarske reforme, gospodarska politika, mednarodna gospodarska razmerja, tehnološki napredek in prenos tehnologije, poljedeljstvo. Na predlog SKD-SLS je svetovna krščansko demokratska unija povabila na konferenco od Slovencev
univ. prof. dr. Petra Remca in dr. Ljuba Sirca. Konferenca naj bi bila meseca aprila, ki pa je bila preložena zaradi tedanjih razmer v Italiji in se je vršila od 26. do 29. septembra. Od 8 navzočih predavateljev, med katerimi sta bila tudi dva Poljaka in dva Čeha, sta podala svoja referata Slovenca dr. Peter Remec in dr. Ljubo Sire.
O konferenci bomo še poročali, referati pa bodo po vsej verjetnosti objavljeni v knjižni izdaji.
Ob papeževi obletnici
(Nad. s 1. str.)
dosego svobode; obsodil je prav tako oblastnike, ki privedejo do takih situacij. V ZDA je v dvorani Združenih narodov svaril pred oboroževanjem im prosil za mir. V Washingtonu je govoril o pomenu zakona in o svetosti slednjega, tudi pravkar spočetega življenja, torej proti splavu. Tudi drugod je govoril o vrednosti človeka sploh v vseh njegovih odtenkih.
Tako je tudi v ZDA dokazal pravilnost Carterjevih označb ob sprejemu, da je „prvak za človekovo vrednost in romar za mir.“
KATEHET IN POSREDNIK
Janez Pavel II. tudi v Vatikanu nenehno deluje pastoralno: obiskuje na svojem belem džipu svoje fare kot „rimski škof“, in poučuje katekizem na svojih avdiencah, ki jih ima redno v sredah in nedeljah. Zadnji ciklus kateheze je bil razlaganje sv. rožnega venca... Na njegovih ramah je vsa diplomacija sv. Cerkve in govori se že, da namerava sklicati še III. vatikanski koncil v bližnjih letih. Toda ena najtežjih in najbolj delikatnih njegovih ciljev je — pomoči k mirni poravnavi ozemeljskega spora med Čilom in Argentino, katerega rešitev se obeta za drugo leto, ko bi želel — kot pišejo listi —, da bi se pri spomeniku Kristusa na mendoški meji poravnala nasprotnika — v njegovi prisotnosti.
ŠE DRUGA DELAVNOST
Papež Janez Pavel II. je človek neverjetnih talentov in življenjske energije: najbolj preseneča s svojim znanjem jezikov. Govori tekoče v petih in več jezikih, pozdravlja •—■ kot je storil za novo leto — v 32 jezikih (tudi slovensko; hrvaško je bral sv. mašo). Je pesnik. V tem letu so izšle njegove pesmi v italijanskem prevodu ¡(iz njega nekaj zgledov tudi v slovenskem v Mladiki), pa angleškem. Njegovo dramo so igrali
v Rimu in v Londonu. Bil je svoj čas aktivni igravec in športnik. Je dober pevec, ki rad poje tudi kot papež: njegovo petje na romanju na Poljskem je snemano na plošče. Pel je v oknu Vatikana s pevci, ki so mu za obletnico peli serenado.
IZREDNA PRILJUBLJENOST
V Italiji je papež ena najbolj priljubljenih oseb. Vsak tujec in domačin se hoče udeležiti njegovih javnih avdienc. Okoli 70.000 oseb šteje zdaj slednja taka avdienca, ki jih papež ne daje več v novi veliki dvorani za 12.000 ljudi pok. Nevrija, temveč na trgu sv. Petra. In pravijo, da bo moral določiti še en dan v tednu. V skupinah je tak pritisk v težnji, priti v njegovo bližino, da povprečno vedno omedli do 40 oseb, za kar so zdaj pripravili dve postaji „prve pdmoči“. Pomnožili so znatno število pometačev za smeti, ki jih na tone ostane po takih sprejemih. Naval romarjev je videti i'z teh številk: 1. 1975, ko je bilo sveto leto, je prišlo na tako avdienco okrog 500 omnibusov, zdaj jih vsako sredo in nedeljo pride od 600 do 800! To pq poročilih rimske prometne pisarne. Uspevajo prekupče-vavci: čeprav je vstop 'brezplačen, plačujejo tujci zanj radi tudi 20 dolarjev, da ga dobijo. Služijo odlično proda-javci ,spominkov“. In pošta.: „ta v 15 letih papeževanja Pavla VI. ni prodala toliko znamk, kot zdaj v enem letu,“ pravi podravnatelj Osservatora Levi. 'Isti tudi komentira to izredno in ogromno popularnost poljskega papeža: „Je mlad in energičen. K temu pridejo še lastnosti treh prejšnjih papežev, ki so združene v njem: spontanost Janeza XXIII., kultura Pavla VI. in pastoralna preprostost Janeza Pavla 1.“
Obstajajo ne samo filmi o njegovih romanjih na Poljsko, v ZDA in Irsko, temveč se pripravlja — kot poročajo poljski listi — tudi že film o papeževi generaciji na Poljskem s papežem v o-sredju (seVeda poklicnim igravcem) pod naslovom: To je človek!
■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■M
ZA MIR NAGRAJENA LJUBEZEN
NOBELOVA NAGRADA - ZASLUŽENO PRIZNANJE MATERI TEREZIJI
Letošnje Nobelove nagrade so vsekakor pritegnile običajno pozornost. Kot prva je bila podeljena odlika za medicino, katero so pripisali enemu angleškemu in enemu amerikanskemu znanstveniku. Dr. Godfrey Hounsfield in dr. Alan Cormack sta bila nagrajena za izum „komputirane tomografije“. Njun izum, čeprav spada na področje fizike, je temeljne važnosti v moderni medicini, zlasti za diagnozo in zdravljenje bolezni, ki se jih doslej smatrali za neozdravljive. Nagrade za fiziko so prejeli Sheldon Glasgow im Steven Weinberg (ZDA) ter Abdus Salam (Pakistan), za kemijo pa angleškoameriški znanstvenik Herbert Brown, ter zahodnonemški Georg Witig.
Nagrada za ekonomijo je bila podeljena tudi dvema znanstvenikoma, in sicer Angloamerikancu sir Arthurju Le-wisu in Amerikancu Theodoru Schultzu. Literarni nagrajenec je bil to pot Grk Odisej Elytis.
Največjo pozornost je pritegnila podelitev nagrade za mir. Že nekaj let so na to nagrado deževale kritike. Letos je bilo ravno obratno. S slavo dela za mir je bila ovenčana majhna, skoraj neznatna redovnica, ki v Indiji, in po svojih duhovnih hčerah tudi v drugih
predelih sveta dela za „najrevnejše med revnimi“. Agnes Gonxha ¡Bojaxhiu, bolj znana kot mati Terezija, je prejela nagrado, ker so „najrevnejši in umirajoči v njej našli edino upanje“.
Mati Terezija je rojena v Skopju po materi Makedonki in očetu Albancu. Dolgo let je delala kot redovnica in se posvetila zlasti revnim v Kalkuti, v Indiji. Tam je leta 1950 ustanovila svoj red „misijonark ljubezni“. Prejela je doslej že razne nagrade za svoje delovanje v prid najrevnejšim, gobavim in umirajočim. Nobelova je krona priznanj za njene napore.
Kaj bo z denarjem? 191.000 dolarjev, ki jih šteje nagrada, bo naložila na najvišje obresti: na božji Ion. Od njih bodo živeli gobavci, paralitični o-troci, od psov in miši ogrizeni reveži, ki jih redovnice pobirajo po indijskih mestih.
Ves katoliški svet in „vsi ljudje dobre volje“ so se z njo veselili ob podelitvi nagrade, veselili so se tudi utemeljitve posebne komisije švedskega parlamenta, ki je spoznala, „da je revščina velika nevarnost za mir“. Da bi le vsi ljudje prišli do tega spoznanja in se po njem in po vzoru matere Terezije tudi ravnali.
EL SALVADOR - NOVA NIKARAGVA?
PRAVOČASEN DRŽAVNI UDAR
Sicer je še vprašanje, ali je bil udar pravočasen. Strmoglavljen je bil sicer dosedanji predsednik general Carlos Humberto Romero. Nova vojaška vlada je pričela na vso paro iskati način, da bi preprečila levičarsko vstajo po nika-raškem vzorcu.
El Salvador se je namreč nahajal, in se še nahaja, v zelo delikatnem položaju. Revščina je huda, gverila zelo razpasena. Dosedanji predsednik je pripravljal večjo ofenzivo, da bi razdejal gverilska gnezda, a ni žel priljubljenosti med narodom. Novi vojaški vodje so takoj v vlado poklicali tudi civiliste. V vladajočo hunto so pristopili rektor u-niverze Román Mayorga, tajnik levičarskega Narodnega revolucionarnega gibanja Guillermo Manuel Ungo in podjet-
nik Mario Antonio Andino. Vlada je tudi napovedala več socialnih in gospodarskih reform, da bi si pridobila ljudsko podporo. Ponudila je tudi amnestijo prevratnim gibanjem — za ceno miru.
Dvoje prevratnih skupin se je pozitivno odzvalo vladnemu pozivu. Ostali gverilci so še ojačili svoje teroristične nastope. Hunta je tudi objavila, da bo v kratkem ukinila vojno stanje in da bo izdala ukrepe, ki bodo zagotovili o-klic splošnih volitev.
Položaj v El Salvadorju je svojevrsten. Originalen način nastopa proti gverili, ko si po eni strani pridobivajo del prevratnikov z revolucionarnimi u-krepi, ostale še uporne pa krepko tolčejo. Vprašanje je, kakšen bo uspeh,, in, če poizkus ni prišel prepozno.
MEDNARODNI TEDEN
¡ZARADI NESOGLASJA z vladno politiko v pogajanjih glede palestinske avtonomije je odstopil izraelski zunanji minister Moshe Dayan. Njegovo ostavko so z veseljem pozdravili desničarski judovski krogi. Shimon Peres, vodja laburistične stranke, je zahteval, naj odstopi ministrski predsednik Menahem Beguin, in naj se sestavi vlada „narodne edinosti“.
KLUB HUDEMU PORAZU, ki so ga Kurdi doživeli komaj pred mesecem, so znova uprizorili hud odpor proti i-ranski vojski, ki nadzira kurdska mesta. Ministrski predsednik Bazargan je predstavil versko-političnemu vodji Homeiniju mirovni načrt, ki predvideva razne svoboščine za Kurde in splošno amnestijo, v katero naj bi bili vključeni tudi vsi vodje upora.
HUO KUO-FENG, predsednik kitajske komunistične stranke potuje po Evropi. Bil je že v Franciji, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Nato je odšel v Nemčijo, kjer je bil sprejem precéj hladen. Hua skuša navezati tesnejše gospodarske stike z Evropo, pa tudi želi politične dividende v prid kitajskim mednarodnim položajem.
PAPEŽ Janez Pavel II. je poromal v svetišče pompejske Matere božje "v bližini 'Neaplja. Nato je v tem mestu maševal in javno obsodil revščino in krivico, a tudi nasilje in terorizem, „ki sta nov vir krivic“.
HUBER MATOS, eden glavnih vodij kubanske revolucije, je po dvajsetih letih zapora bil izpuščen na svobodo. Skupaj s Castrom je izvedel kubansko revolucijo a se uprl potem, ko je spoznal, da proces vodi v komunistično diktaturo. Bil je aretiran in obsojen na dvajset let ječe. Sedaj se bo skupno z drugimi osvobojenci in njihovimi družinami odpeljal v Kosta Riko in se pozneje verjetno naselil v ZDA.
V	MOSKVI trdovratno molčijo v zvezi z zahodnimi govoricami glede bolezni Brežnjeva, Razni zahodni opazovalci trdijo, da je bil Brežnjev zadnje čase hudo bolan, in celo, da je že umrl. Sovjeti teh govoric ne potrdijo, jih pa tudi ne zanikajo. Usoda Brežnjeva je ena velikih ugank mednarodnega tedna.
PETROLEJSKI MINISTER Saudi-jeve Arabije, Ahmed Zaki Yamani, je o-pozoril razvite države na nevarnost, da bo petroleja kmalu zmanjkalo. Saudijeva Arabija je proti ponovni podražitvi petroleja, a roti države potrošnice, naj 'štedijo s tem, za sedanji svet življenjsko važnim gorivom. Preteklo leto je uporaba goriv hudo narasla tako v ZDA kakor v zahodni Evopi in na Japonskem. Medtem se v ZDA vršijo protestna zborovanja proti hudi podražitvi goriv. „Nočemo umreti zaradi mraza“ . vpije tisoče upokojencev, ki zaradi podražitve ne morejo nakupiti dovolj goriva za prihodnjo zimo.
NA KITAJSKEM so imeli študentske manifestacije. V Pekingu so študentje zahtevali, naj vojaški oddelki za-puste pekinško univerzo, kjer se nahajajo že osem let. študentje pravijo, da zaradi vojaške prisotosti ne morejo ne jesti, ne spati, ne študirati na univerzi. Univerza da je enostavno spremenjena v vojašnico, kjer študentje nimajo prostora.
V	TURČIJI imajo hudo vladno krizo. Na zadnjih volitvah je vladna sre-dinsko-levičarska stranka doživela hud poraz. Zmagala je desničarska Stranka pravice, ki ima večino v senatu, ne pa v poslanski zbornici, kjer bi se morala povezati z opozicionalnimi strankami. Kot posledica volilnega poraza je odstopil ministrski predsednik Bulenit E-cevit, ki začasno še vodi vladne posle. ‘Sedaj se boje, da bi prišlo do hude politične krize, ki bi lahko vodila do vojaškega udara. Stranke bodo morale nekoliko popustiti od svojih zahtev in skleniti koalicijsko povezavo ter določiti trdno vlado.
BOLIVIJSKI PREDSEDNIK Guevara Arze je postavil narod pred izbiro podaljšanja njegovega predsedniškega mandata. Kot znano, je Arze le začasni predsednik, katerega naloga je izpeljati volitve prihodnje leto. A Arze je mnenja, da je treba najprej rešiti težko gospodarsko krizo. „Ali rešimo gospodarsko krizo, ali izvedemo volitve. Obojega skupaj ne moremo,“ je izjavil.
PISMO VATIKANSKEMU DRŽAVNEMU TAJNIKU KARDINALU CASAROLIJU
Dr. Peter Urbanc iz Toronta v Kanadi je avgusta meseca poslal državnemu tajniku kardinalu Agostinu Casaro-liju pismo, v katerem predlaga preiskavo proti dr. Grmiču v smislu beograjskega protokola od aprila 1966. V pismu dr. Urbanc navaja:
V reviji „Znamenje“, 6. zvezek 1978 je napisal dr. Grmič, pomožni škof lavantinske škofije:
Odnose med vernimi in neverujočimi motijo pojavi zunaj mej naše domovine, odkoder se slišijo sovražni glasovi zoper samoupravno družbeno ureditev (a), odkoder se na takšen ali drugačen način oglašajo „brodolomci“ (b). Čim iskreneje se bodo verske skupnosti prizadevale, da utišajo takšne glasove (c), toliko večje bo spet zaupanje, ki ga bodo uživale v samoupravni socialistični družbi.
Nato navaja dr. Urbanc dr. Grmiče-ve besede iz 1. 1975 ob 30-letnici „osvoboditve“ in sicer: „Kaj bi odgovoril, če bi me vprašal mlad človek, ali lahko vstopi kot član v KP (komunistično partijo) odgovarjam: Vsakemu, ki me bo to vprašal, bom to priporočil. ..“ (Te besede dr. Grmiča navaja tudi Mitja Ribičič v svojem referatu iz 1. 1976, ki je bil objavljen kot priloga štev. 2 lista
Varnosti leta 1976. — Op. ured.) Nato nadaljuje dr. Urbanc:
Iz gornjega je očividno, da zlorablja dr. V. Grmič svoj položaj v visoki cerkveni hierarhiji in je kriv klerikalizma, to se pravi zlorablja vero v strankine politične namene:
a)	poskuša preprečiti pravico svobodnega izražanja vključno kritike novega političnega reda;
b)	sramoti na polju svetovne politike slovenske izseljence z „¡brodolomci“;
c)	skuša nagovoriti verske skupnosti, da se uprejo taki kritiki in obljublja takim skupnostim privilegij s strani nove oblasti;
d)	skuša pridobiti nove člane za komunistično partijo.
Podpisani je mnenja, da je dr. V. Grmič kršil beograjski protokol, zlasti del II, člen 1, ki pravi:
Vatikan potrjuje načelo, da se mora aktivnost duhovnikov v izvrševanju njihovega poklica držati okvira vere in Cerkve in da zato oni ne smejo zlorabljati verskih in cerkvenih funkcij v politične namene.
'Podpisani je mnenja, da je preiskava tega primera na mestu in jo s svojim pismom naproša.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Pretekli petek 19. oktobra so v Puerto Pte. Stroessner,, v Paragvaju, zunanji ministri te države ter še Argentine in Brazila podpisali pogodbo, po kateri so uredili vse potrebno za zgradbo veleelektrarn Corpus in Itaipú, na zgornji reki Paraná.
'Svojčas smo v našem listu že pisali o problemih, ki so nastali med temi tremi državami. Področje reke Paraná, ki teče najprej med Brazilom in Paragvajem, nato med Brazilom in Argentino, je posebno pripravno za gradnjo jezov za energetsko uporabo. Tozadevni načrti so pripravljeni v nekaterih primerih že dolga desetletja. Energetska kriza modeme dobe je vlade pripravila, da so te načrte aktualizirale. A kmalu so nastale težave, ki so bile bolj politične kot tehnične narave.
Brazil je kot severno ležeči sosed proglašal pravico, da z vodovjem postopa po mili volji. Argentina je zadevo ponesla celo na mednarodne forume, zahtevala zase pravice in tudi namigovala na protiukrepe. Paragvaj pa, ki je „revnejši sosed“, a potreben obema večjima, ker pač potrebujeta „drugi breg“, je stal ob strani in čakal, saj ni imel kaj izghbiti, temveč le pridobiti.
Končno je prevladala pamet. Kar na hitro so komisije, ki so študirale problem, prišle do skupnih zaključkov. In pdgodba je bila slavnostno podpisana. Opazovalci razlagajo, da je politična sprememba v Brazilu, pa še huda energetska kriza privedla to državo, da je opustila prvotne radikalne položaje in se približala argentinskim zahtevam. Še več, sedaj že proučujejo novo skupno gradnjo na argentinsko-brazilski meji-
Ni pa vse tako rožnato za argentinsko vlado, kot je bil ta diplomatski uspeh. Kar se notranje politike tiče, je proces zašel v kritično dobo. Vsaka vlada se s časom „obrabi“, kar ji otež-koča nadaljnje delo. Tako tudi sedanja vlada Oboroženih sil, ki se mora zlasti boriti z dvema velikima težavama: z inflacijo in sledečo socialno krizo ter še z raznimi notranjimi nesporazumi.
O prvem teh problemov smo že mnogokrat razpravljali. Morda kar prevečkrat, saj je včasih kar odveč na papirju razlagati, kar v praksi ljudje sami kaj globoko občutijo. Zadnja meseca sicer
D jilas spet obsojen
Časopisne agencije so 15. oktobra sporočile, da je bil v Jugoslaviji obsojen na denarno globo 5.000 dinarjev (530 dolarjev) znani Milovan Djilas zaradi objave svojih del v nedovoljeni brošuri. Isti sodnik je tudi kaznoval z zaporom enega meseca izdajatelja mimeo-grafske 'brošure Dragoljuba Ignjatoviča. Ta brošura, podobna sovjetskim podtalnim Samizdatom, je prva te vrste v Jugoslaviji. Izšla je pred dobrim mesecem in priobčuje literarna dela Milovana Djilasa, Ignjatoviča, Mihajla Mi-hajlova in še nekaterih drugih. Izdajatelji te brošure so zatrjevali, da objavljena dela niso politične narave.
procenti inflacije niso poskočili previsoko. Tudi vlada zagotavlja, da bo odslej naprej cena mesu bolj stabilna. A če pomislimo, da sedanja gospodarska ekipa nadzira domačo ekonomijo že nad tri leta, moramo priznati, da so ji glede inflacije vajeti ušle iz rok. Opazovalci menijo, da bo vlada morala pod-vzeti bolj drastične ukrepe, čeprav bo morda s tem morala prizadeti določene družbene sektorje. Sicer je zaposlenost trenutno ena najvišjih, kar jih pozna država v moderni zgodovini, in se razni ukrepi ne bodo tako poznali. Zlasti ima namen vlada močno preurediti področje državnega gospodarstva.
Bolj problematična je ona druga zadeva: notranji nesporazumi. Vsi dobro poznamo dejstvo, da je sedanja vlada, takoj ob svojem nastopu leta 1976, imela vso zaslombo ljudske večine. Vse o-pozicionalne stranke, pa tudi široki pe-ronistični krogi so priznavali dejstvo, da brez tega kirurškega posega državi ni bilo pomoči. A vlada je napovedala temeljito spremembo družbene strukture na vzgojnem, delavskem, socialnem polju. ..
Država se je izrinila'iz zunanjih dolgov, a notranjega gospodarstva ni bilo mogoče urediti. Kar se vzgoje tiče, se šele sedaj poskušajo izpeljati nekatere pozitivne rešitve. Doslej je vse o-stalo le pri praznih ukrepih in protiukrepih, ko je vsak minister le ukinil to, kar je prejšnji začrtal. Pri tem niso brez krivde razne vplivne skupine, katerih interes je bil postaviti na to važno mesto svojega človeka.
Kar se sindikatov tiče, bi po obljubah vlade morali še pred koncem leta 1976 objaviti nov sindikalni zakon. Prav tako so notranja trenja vojaških krogov, ko so eni zahtevali več kot se je drugim zdelo pametno, preprečila uspešno delo. Zakon bo objavljen šele sedaj, ko je moč vlade kaj oslabela in so sindikati znova povezani.
Moč sindikatov tudi raste, ko se veča delavska nezadovoljnost. Zadnji primeri stavk v raznih podjetjih, tako na buenosaireškem področju, kakor v notranjosti, o tem prepričljivo govore. Vlada se rešuje močnega nastopa sindikatov le zaradi gremialne neenotnosti. Sicer povezani in močni, so tudi notranje dovolj razprti, da ne najdejo poti enotnega upora.
In končno še „politični predlog“. Te dni je poveljnik mornarice, admiral Lam-bruschini izjavil, da bo vlada „pred koncem leta objavila nekatere podrobnosti političnega načrta.“
Ob tem propada prvotni načrt, ki je predvideval hiter in oster poseg na sindikalno področje, ureditev gospodarskega in socialnega problema, ter šele potem objavo vladnega političnega načrta. Večkrat je bilo slišati iz vladnih krogov, da nima smisla govoriti o času, ki ga bo potrebovala vlada za ureditev države, kajti važni so cilji, ne pa čas, ki ga potrebuje za njih dosego. Vendar časa ni na pretek. In čas dela proti vladi. Zlasti še, ker se ob neuspehih poglabljajo notranja nasprotja. Primer generala Menendeza nam da misliti.

SLOVENCI v ARGENTINI
LJUBLJANA — V Slovenskem mladinskem gledališču so 12. septembra odprli letošnjo sezono s premiero dramatiziranega Levstikovega „Martina Krpana“. Delo je dramatiziral Dušan Jovanovič, ki ga je tudi zrežiral.
DRANKOVEC — Dobrih deset kilometrov nad Mariborom so v vasi Dran-kovec na posestvu Vokačevih postavili -največji klopotec v Sloveniji. Ena leton-ca je dolga pet metrov, tako da je premer klopotca 10 metrov. Naredil ga je mojster Janez Segadin iz Frama in sicer po starem načinu, brez kovine; le sedem vrst lesa ni v klopotcu, kakor bi moralo biti, ker ga mojster ni imel na voljo, porabil pa je češnjev, kostanjev, smrekov in hrastov les.
LJUBLJANA — Žičnica na Veliko planino je povzročila mnogo besedičenja o potrebi prenovitve. Neurje v noči 11. septembra je presekalo zaplete: Strela je udarila v eno nosilno vrv in presekala 7 niti od 133 in sedaj ni več najmanjših pogojev za varen prevoz, ker so poškodovane tudi električne napeljave. Do konca novembra upajo, da bodo dobili nove jeklene vrvi, če ne bo kakih posebnih carinskih zapletov.
MARIBOR — V Mariboru je umrla sredi septembra najstarejša slovenska igralka 85-letna Danica Savinova, ki je nastopala tudi kot operna in operetna pevka in celo kot plesalka-solistka.
LJUBLJANA — 3880 podjetij je predložilo polletni obračun Službi družbenega knjigovodstva. Med temi je 180 podjetij prikazalo izgubo v višini 953 milijonov dinarjev. Polovico izgub je „ustvarilo“ osem podjetij: Anhovski Salonit, Petrokemija Lendava, celjska Cinkarna, štorska tovarna traktorjev, Le-sonitovo podjetje Vlaknene plošče, zagorski rudnik Kisovec, Kanižarica in rudnik Ostro v Hrastniku.
TRBOVLJE — Slovenske obsavske občine podpirajo „družbeni dogovori“ o skupnih akcijah za preprečitev onesnaževanja Save. Sedaj pripravljajo konkreten predlog, kako in kaj je treba storiti v ta namen.
KRŠKO — Jedrska elektrarna bo zaposlovala 400 uslužbencev, kar pomeni, da bo v Krškem okoli 1500 prebivalcev več. Zato bo potrebno poleg stanovanj zgraditi tudi šolske prostore, povečati telefonsko centralo in še kaj. To so sicer predvidevali, toda povečanje stroškov ovira izgradnjo leta 1976 sprejetega programa.
LJUBLJANA — Mlada, a nzana slovenska flavtistka Irena Grafenauerjeva je na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Munchenu, ki je bilo med 4. in 21. septembrom, prejela najvišjo oce-
no med 128 flavtisti z vsega sveta. Mednarodna žirija pa že 16 let ni na tem velikem glasbenem tekmovanju podelila prve nagrade; tudi letos ne, pač je drugo dobila Irena. Umetnica je na tem tekmovanju nastopila tudi pred štirimi leti in je osemnajstletna tedaj zasedla osmo mesto.
NOVO MESTO — Stari novomeški gasilski dom, kjer že več kot deset let ni 'bilo gasilcev, ki so dobili nov dom v Ločni, bodo porušili. Toda tudi novemu domu so dnevi šteti, ker bodo na njegovem „položaju“ gradili poslovno hišo. Sedaj premišljujejo, kje naj zgra-de „najnovejši dom, ki bi gasilcem dal streho za več kot samo deset let.
HRASTNIK — V hrast niški rudnik Ojstro je 24. septembra vdrla letos že drugič voda ter za več dni onemogočila izkop premoga. Sušenje rova je bilo razmeroma težavno, 'ker je blato mašilo črpalke.
LJUBLJANA — „Cirilometodijski“ duhovniki so se zbrali na proslavi svojega „Slovenskega duhovniškega društva“. Tem „doslednim utemeljevalcem ustvarjalnega sožitja med ljudsko o-blastjo in Cerkvijo“, ki so proslavljali 30-letnico društva, sta čestitala Udbaš Mitja Ribičič in predsednik „verske komisije“ Stane Kolman, ki sta se osebno udeležila proslave. Na proslavi so bili tudi zastopniki zveze pravoslavnih duhovnikov Hrvaške in društev katoliških duhovnikov Srbije ter Bosne in Hercegovine.
Umrli so od 18. do 27. septembra 1978:
LJUBLJANA — Francfia Ulrich r. Adamčič; Ivan Kerne, up. dimnikarski mojster; Milica šubašič r. Divjak; A-lojz Ponikvar, up.; Marija Virant; Stanislav Petrovčič, žel. v. ur.; Jože Križanič, 75, up. dimnikarski mojster; Janez Mikec, 80; Dušan Tomc; Vinko Kraševec; Mila Auersperg r. Krištof; Alojz Kovačič; Edvin Pelničar, up. arhivar; Pavla Zrnec r. Kankelj, up.
RAZNI KRAJI — Jože Fajfar, Grogov Jože, posestnik, 72; Podbrezje; Jernej Kuder, up. rudar, 85, Polje-Lj.; Izidor Hude, up., Grosuplje; Marija Mali, 82, Kandrše; Jakob Hlebše, up. miz. mojster, 78, Šentvid; Zdravko Vidmar, Domžale; Pepca Zorec r. Jerlah, 71, Veliki Gaber; Nežka Petek, 90, Ribnica; Marija Matjaž, Bič; Franc Mali, Žabše; Alojz štrukelj, žel. up., Rakek; Dušan Filipič, prof. violine, Jesenice; Jože Bavdek, up. miz. mojster, Grosuplje; Anton Eržen, Lesce; Katarina Križman, 85, Sp. Slivnica; Anica Finžgar, up., Kropa; Stanko Kotnik, up. usl., Celje; Ivan Kranjc, čuvaj, Žalec; Ivan Zelenec, Hotedršica; Mirko Štern, Sevnica; Rudi Križaj, kmet in mlinar, Hra-šče pri Postojni; Jože Debevec, kmet, 70, Brezovica pri Borovnici Viktor Vončina, Maistrov borec, Idrija; prim. dr. Stane Strnad, zdravnik, Slovenj gradeč; Marija Ručigaj r. Belec, 90, Mengeš; Jurij Štucin, 70, Škofja Loka; Franc Per, 84, gostilničar, Novo mesto; Leopold Ivanc, 70, Srobotnik.
Osebne novice:
Nov slovenski diplomant: Na državni šoli za trgovsko mornarico „Manuel Bel-grano“ je v mehanični stroki diplomiral Tomaž Karl Rakovec iz 'San Miguela. Čestitamo !
MENDOZA
JANEZ ŠTERN — UMRL
V soboto, 29. septembra smo v Men-dozi spremili na zadnji poti našega „mež-narja“ Janeza Šterna, ki je pred dvema mesecema dopolnil 75 let. Med nami je ves čas svojega bivanja v Mendozi z vso vestnostjo in gorečnostjo — poleg svojega kruhoborskega dela v skrbi za družino — opravljal posle „mežnarja“ pri našem lastnem slovenskem bogoslužju, dokler ni težje obolel. Zadnje čase je že užival pokoj. V petek ponoči je podlegel dolgotrajnemu bolehanju in odšel po večno plačilo.
Rojaki so s svojo številno udeležbo pri pogrebnih obredih pokazali, kako priljubljen je bil vsem rajni.
Zbrali smo se popoldne na njegovem domu v Villa Nueva, kjer je dušni pastir g. Jože Horn po kratkem nagovoru, ki je vse navzoče prevzel do ganotja, opravil mašo zadušnico. Po končanem svetem opravilu so vsi v slovo zapeli „O srečni dom nad zvezdami“.
Na pokopališču se je ob grobu ud rajnega poslovil prof. B. Bajuk — kot „organist“ našega verskega občestva.
( V svojih .besedah je poudaril, da se poslavljamo ne le od našega „mežnarja“, ampak tudi od gorenjskega „Tar-cizija“. V kratkih orisih je priklical v spomin dogodek, kako so Nemci med drugo svetovno vojno zasedli pokojnikovo faro in so gestapovci že naložili domačega župnika na kamion, da ga izselijo. Tedaj je g. župnik poklical mežnarja, ki je od daleč drgetaje opazoval vse dogajanje. Hotel se je približati vozu, pa ga je stražar surovo z brzostrelko v roki pahnil nazaj. Zato mu je župnik z avta zaklical, naj iz tabernaklja reši Najsvetejše v sosednjo faro.
Po odhodu Nemcev je torej mežnar ves zaskrbljen poiskal doma najlepši prtiček in v pravcatem „božjem strahu“ (kakor je sam opisoval) skrivaj odšel v cerkev. Z drgetajočo roko je odprl tabernakelj in iz ciborija stresel posvečene hostije na razgrnjen prtiček. Zavezal je culico in jo na kolesu odpeljal k sosednjemu župniku, ki je še ostal doma na prostem.
'Počivaj v miru, dragi naš mežnar! In — na svidenje!
Bb.
SREBRNI JUBILEJ PASTIRSTVA G. JOŽETA HORNA
Našemu dušnemu pastirju g. Jožetu Homu smo se zahvalili za njegovo petindvajsetletno duLšnopastlrsko delovanje med nami prav po pogrebu našega mežnarja Janeza Šterna.
Zbrali smo se, da g. Hornu izkažemo in izpovemo svojo hvaležnost.
Naš zbor je za uvod zapel Marka Bajuka „Podoknico“, „Čuvaj Bog ga dolgo še, plačaj mu dobrote vse...“
Nato so se zvrstili z besedami čestitk in zahvale predsednik društva Stane Grebenc, predsednica Zveze žena in mater ga. prof. Marija Grintal, zastopnik fantov Peter Bajda ml. in zastopnica deklet gdč. Helena Hirschegger.
Otroci so mu zapeli pet pesmic iz svoje pevske torbe ob spremljavi prof. Boža Bajuka na klavirju.
Sledile so čestitke zborovodje prof. Bajuka, ki je poudaril misel, da se zbor zaveda obeh glavnih nalog, da prepeva — ob svojem dušnem pastirju — Bogu v čast in slovenskemu narodu v ponos in sloves. Zbor je odpel nato naslednje pesmi: Zgodnja Danica (Kimovec), Geslo pevskega zbora v Mendozi (šijanec), Tja pojdem (Gorenšek), Pojdi na vrt z menoj (Milka Hartman-M. Bajuk), Misli na me (M. Bajuk), Slišala sem ptičko pet (Dev), Bom Šuštarja vzela (Pre-lovec), V dolinci prijetni (Cigan) in Mladini (Hajdrih).
Besedo je nato povzel g. Jože Hom.
Pod vtisom popoldanskega pogreba je ponovil misel, da bi nekateri radi bili navzoči, pa jim trenutne okoliščine tega ne dopuščajo.
Nato je obudil spomine, kako in zakaj se je pred 25 leti odločil za pastirsko službo med mendoškimi Slovenci.
„Prišel sem med vas in skušal biti vsem vse; biti vesel z veselimi in žalosten z žalostnimi. Upam, da sem v neki meri to svojo nalogo izpolnil. Vsem velja moja zahvala na vseh različnih področjih sodelovanja! In prav v tem bi želel biti nocoj od srca iskren.
Na prvem mestu naj omenim našo šolo, tako ljudskošolski kakor srednješolski tečaj. Namen nas vseh je bil in je še danes v vzajemnem delu, da naši mladini nudimo pomoč za življenje, da vsakdo postane nekaj več, kakor samo ‘kdor si bodi’.
V zadnjih časih nam je tudi veselje, ko slutimo uspehe ob naših poskusih, da dosežemo z mladino medsebojno odprtost. Mladina je nekaj tako lepega! In želimo, da bi se ta odprtost samo še povečala.
Tretja moja skrb je naš pevski zbor...“
'Govornik se je dalje in podrobneje pomudil ob vztrajnem in uspešnem delovanju našega pevskega zbora na cerkvenem in svetnem področju. Saj nas tukajšnji domačini v javnosti poznajo, v kolikor nas poznajo, predvsem zaradi našega petja, po našem zboru. Zato je omenil tudi zaskrbljenost, ker številčno zbor hira.
Iskreno je prosil vse navzoče, naj vsakdo, ki se čuti prizadetega, po svojih močeh pripomore k novi poživitvi.
'Po kratkem odmoru so vsi posedli za pogrnjene mize k skupni večerji. V iskrenem družabnem razpoloženju, ki ga je ta večer prevzemala zavest navzočnosti slavljenca — našega dušnega pastirja, so kaj naglo potekle večerne urice.
Bb.
srebrni, Mariborčanka Lorencijeva je dobila srebrno v peteroboju. Dobro sta se držali tudi telovadkinji Doklova in Župančičeva. Prva je zmagala na gredi in bila druga v parerju, druga pa je osvojila srebrno medaljo v preskoku in na dvovišinski bradlji. Bronasto odličje v streljanju z MK hitrostrelno pištolo je osvojil Kranjčan Franc Peternel ml., njegov oče je bil to pot šele sedmi. Celjan Rok Kopitar na 400 m ovire ni imel pravega tekmeca in je,brez težav osvojil prvo mesto. Kolesarji so na cestni dirki prvič osvojil kako medaljo — ekipno so bili tretji, odlikoval pa se je mladi Kranjčan Udovič. Ju--doist Očko iz Slovenskih konjič je osvojil srebrno medaljo.
V KRANJU sta se v evropski namiznoteniški ligi pomerili ekipi Jugoslavije in švedske. Zmagovita ekipa Jugoslavije s Sredozemskih iger ni imela težkega dela z oslabljenimi Švedi in jih je premagala s 6:1.
JESENIŠKI HOKEJISTI so v zadnji tekmi v skupini “B” za Karavanški pokal v Celovcu povsem nepričakovano a zaslužno premagali KAC s 7:4 (4:1, 2:1, 1:2). Toda tudi zmaga jim ni pomagala z zadnjega mesta. V skupini A je ljubljanska Olimpija gostovala v Beljaku in izgubila z VSV s 5:7. Celjani so v tekmi s karavanškim lanskim prvakom Kapfenbergom katastrofalno izgubili s 17:1.
DO PRIHODNJIH olimpijskih iger v Moskvi manjka še 10 mesecev, a so že določili pot olimvijskega ognja, ki ga bodo prižgali 9. junija 1980. športniki bodo ogenj nosili teden dni na progi dolgi 1136 km.
SAN MARTIN
Sanmartinska Liga Žena-mati je spet imela redni mesečni sestanek. Govor ge. Marinškove o Dostojevskem je pri članicah zbudil veliko zanimanje. Za prihodnji sestanek so jo naprosile, naj jim ponovi govor o Tolstoju.
Sestale se bodo v sredo 21. novembra, ob običajni uri. Vse lepo vabljene!
PO ŠPORTNEM SVETU
Tine Debeljak
(103)
Med knjigami in revijami
m.
POT SLOVENSKIH KRŠČANSKIH SOCIALISTOV V OSVOBODILNO FRONTO
Ta usodni spor in razdor je nastal ob novi papeževi encikliki Quadragesi-rao anno... To je JSZ napadala, obenem pa hvalila dobre strani marksizma, češ da je „napetosti med njima tudi kriv katolicizem, dočim iščejo marksisti pota zbliževanja med krščanstvom in marksizmom.“ Tedaj že škof Rožman je sklical duhovniško zborovanje, kjer so o tem govorili, na kar je JSZ prenehala napadati Vatikan. Prunk komentira: „JSZ si ni upala javno povedati, da odklanja papeževo okrožnico. To bi pomenilo neposreden napad na papeža in Cerkev... in tega še nismo mogli tvegati.“ V tem sporu je več organiacij — članov JSZ — odstopilo in ustanovilo svojo organizacijo Zvezo združenih delavcev (ZZD). Poskus opozicije oz. vodstva SLS, spremeniti na občnem' zboru odbor, se je 1. 1933 ponesrečil.
Tedaj je JSZ vodila stavko v Jur-kloštru, kar so s priznanjem registrirali komunisti in takoj poročali s pohvalo — v Moskvo! Sploh se je v teh letih diktature radikalizirala predvsem Krekova mladina, ki si je — za primer razpusta — ustanovila tričlansko vodstvo v ilegali (J. Slak, D. Puc, E. Vilfan). To je razpošiljalo tajne okrožnice zaupnikom, organiziranim po celicah. Decembra 1. 1929 je bilo poročano zaupni-
kom: „Hočemo diktaturo dela, ne diktaturo države... Nujno je, da se proletariat osvobodi... Pripravite se na čas, ko bo fašizem dotiral. Postavimo se fašizmu po robu, hočemo, da pride proletariat do besede. Jugofašizem ustvarja slovenofalizem. Slovenski nacionalizem vstaja. Mi pa hočemo, da vstane proletariat, ki obsega ves svet. Zato ne nehajmo opozarjati na nevarnost, da nacionalna stremljenja odvračajo pogled na bistveno stvar...“ Danilo Puc je priznal, da je okrožnico sestavil on, in je bil zato obsojen na eno leto zapora. To okrožnico priobčuje Prunk na podlagi sodnijskega akta. Po vsej verjetnosti je sodeloval pri sestavi J. Slak, revizor Zadružne zveze, katerega sta nato marca leta 1933 sprejela v komunistično partijo osebno — Boris Kidrič in Dušan Kermavner (str. 223). Vsebina je čisto komunistična.
To razdobje so krščanski socialisti posvečali predvsem revolucionarni vzgoji akademske mladine. Križarska vzgoja jim je bila preveč „odmaknjena času“. S. Canjkar pravi celo, da je „postala ostudna in utrudljiva“, in Kocbek je pisal, da se je „metafizični ponos zmanjšal do eminentne ljubezni do pred-metnosti.“ V akademskih društvih se je začel veliki odpor proti SLS, vsa ka-
toliška akademska društva so dr. Korošcu odrekala v posebni spomenici vodstvo naroda (tudi bogoslovci). Čutil se je vpliv komunistične podminiranosti, zato je prof. Ehrlich ustanovil Stražarje, prof. Tomc Mladce, društvu Borba je v 1. 1931-2 predsedoval biv. bogoslovec J. Brilej; tam so napadali Vatikan in imenovali papeža fašista. Ko je prof. Ehrlich, kot duhovni vodja akademikov, zahteval jasen odgovor, ali priznavajo papeževo okrožnico, niso dali odgovora. Zato je bila Borba razpuščena. V odgovor so borci izdali brošuro „Borci“, v kateri je Brilej sam napisal članek o papežu, da „avtoritativno uzakonja kapitalizem, odpravlja razredni boj, s tem pa pravzaprav napoveduje boj proletariatu... Zato krščanski socialistični študentje odklanjajo okrožnico, zavzemajo se za marksistično razlago družbinega reda.“ Prunk zdaj pripominja: „Tako je pisal Brilej, ki je bil že takrat komunist.“ (128)
Predsednik Akademske zveze (katoliški akademik) je bil tedaj Marjan Dermastja, poznejši prosluli partizan „Urban“.
Borba je imela tudi svojo himno, ki jo je zložil B. Magajna, uglasbil pa V. Ukmar, zelo udarno in borbeno: „Kvišku Borci, rdeče plamenice! razbijte z njimi noč... Razbijmo vrata suženjske temnice, zdaj ljudstvo z nami ven jja plan!... Gore kresovi, osvojimo dom!“ Krekova mladina je tedaj ustanovila svoj organizirani naraščaj — „gozdovnike“ s prav takim imenom Borci, ki jih je vodil — p. Ačko, in so peli prav to pesem kot svojo himno. (Bo še)
NA SREDOZEMSKIH IGRAH v Splitu je po pričakovanju največ medalj osvojila Italija, za njo Francija, tretja je bila Jugoslavija potem precej za prvimi tremi Španija, Turčija, Grčija, Egipt, Alžir, Tuniz, Maroko in Libanon. Ta je poslal le enega tekmovalca, ki pa je v dviganju uteži osvojil srebrno medaljo. Nekaj dni pred koncem je Jugoslavija vodila v zlatih medaljah — osvojila jih je 50, Francija 46, Italija 45. Med drugim je po pričakovanju osvojila prvo mesto za Jugoslavijo teniška igralka Mariborčanka Mirna Jaušovec, plavalec Kranjčan Borut Petrič je osvojil dve zlati medalji in dve
OBVESTILA
SOBOTA, 27. oktobra:
Proslava Narodnega praznika in dneva slovenske zastave ob 35-letnici ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo.
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a.
NEDELJA, 28. oktobra:
Pristavski dan s celodnevno prireditvijo.
SOBOTA, 3. novembra:
Proslava 25-letnice Kreditne Zadruge SLOGA v Slomškovem domu.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 4. novembra:
Zvezni mladinski dan na Pristavi. SOBOTA, 10. novembra:
V	Slovenski vasi pevsko-glasbeni festival.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 11. novembra:
14. obletnica blagoslovitve Slovenske-ga doma v Berazategui.
NEDELJA, 18. novembra:
V	Slovenski vasi celodnevna prireditev ob 20. obletnici blagoslovitve slovenske cerkve. Spored bo objavljen kasneje.
SREDA, 21. novembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu.
SOBOTA, 24. novembra:
Zaključna proslava Slov. Srednješolskega tečaja „ravn. Marka Bajuka“ v Slovenski hiši.
Zveza slovenskih mater in žena ima
tudi letos na razpolago že tradicionalne božične kartice. Dobite jih pri odbornicah in v Slovenski hiši. Z nakupom kartic pomagate našim osamelim rojakom.
Šahovski večer
Izročitev nagrad
V soboto 13. oktobra je bila slavnostna zaključitev letošnjega šahovskega prvenstva v Argentini, ko so se tekmovalci, organizatorji turnirja in šahovski referenti naših krajevnih Domov zbrali na slavnostnem večeru.
Slovesnost je vodil vodja turnirja Stane 'Zupančič, ki je takoj pozdravil zastopnike ZEDINJENE SLOVENIJE, ¡ZADRUGE SLOGE in Slomškovega doma.
Nato je povzel besedo predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha, ki je poudaril pomen tega šahovskega prvenstva, saj je ta letos združil ne samo najboljše šahiste iz slovenskih središč Velikega Buenos Airesa, ampak pripomogel, da so se spoznali med seboj tudi naši zasebni močni šahisti in zastopnik Bariloč. ¡Šah je borba intelekta, zato — je dejal predsednik naše osrednje organizacije — je prav, da letošnjemu prvaku poleg spominske diplome (ki jo je izdelal arh. Jure Vombergar) podarimo prav letos ob spominu na škofa Rožmana kot nagrado prvaku Stanetu Škerlju tri knjige Rozmanovega življenjepisa. Božo Eiletz (drugo mesto) in Ivan Mehle (tretje mesto) sta prejela luksuzno izdajo Martina Fierra v slovenščini (darilo anonimnih mecenov).
V imenu Zadruge SLOGA, druge organizatorice letošnjega prvenstva, je spregovoril njen tajnik Marjan Pograjc. Tudi on je čestital zmagovalcem ter vsem tekmovalcem, razložil zakaj prav letos — ob 25-letnici SLOGE — še posebno prisotnost naše zadruge pri tem
športnem dogodku, pri tej najčistejši borbi uma in volje. ¡Prvaku kakor tudi ostalim petnajstim tekmovalcem je nato izročil darila Zadruge SLOGA: vsak je prejel v simbolično šahovsko trdnjavo, ki jo je izdelal mojster Jože Žirovnik iz palisandra, vdelan slovenski srebrnik. Resnična majhna umetnina!
Sledil je družabni del večera, lepa priložnost za razgovor o „kraljevski i-gri“ in o bodočih šahovskih srečanjih med našimi krajevnimi središči in tudi že o pripravah za — naslednje prvenstvo.
O poteku turnirja je bravce stalno informirala SVOBODNA SLOVENIJA, pa bi kazalo morda omeniti še kakšno zanimivost. Preden je bil narejen izbor letošnjih kandidatov za prvenstvo, so bili po krajevnih Domovih izpeljani izborni turnirji in teh se je udeležilo nekaj nad 50 šahistov. Odigrane partije so bile nadvse močne in napete in morda bi se s tem turnirjem mogel, kar se tega tiče, primerjati samo še tisti pred 20 leti, ki je bil izpeljan v Don Bosco. Posebnost letošnjega turnirja je tudi v tem, da je najmlajši šahist imel 16 let, medtem ko najstarejši 60.
Organizacija turnirja je bila — prav kakor tudi te zaključne prireditve — brezhibna. Zasluge za to imajo poleg vodstva turnirja tudi še mladinski referent Zedinjene Slovenije Jernej Tomazin in pa vodstvo Slomškovega doma, ki je skozi vseh pet sobot in petih sred v septembru nudilo miren in prijeten krov temu našemu brez dvoma najbolj važnemu športnemu dogodku ta.
Slovenski izseljenci v Argentini imamo vsaj štirikrat v letu možnost, da javno izpričamo našo ideološko enotnost, zgrajeno na temeljih, ki so nam dali moči, da smo šli v svet in nas pri našem delu vodili. To so: vsakoletno romanje V Liljan, kjer kraljuje tudi naša brezjanska Marija — spomin na' junijske žrtve — proslava narodnega praznika 29. oktober in dneva slovenske zastave in Slovenski dan.
■
■
Letos bomo praznovali
m
m
m
Slovenski narodni praznik
■
29. oktober
■
■
■
in dan naše narodne zastave
■
■
Ob 19. uri bo sv. maša za vse, ki so se žrtvovali za slovensko ha-rodno svobodo. Ob 20 bo program v veliki dvorani tz govori in odrskim prikazom MEJNIKI NAŠE ZGODOVINE. Ob 21. uri pa slavnostna večerja.
■
Vstopnina za večerjo in odrsko prireditev je $ 18.000. Pridite! V petek 26. oktobra je zadnji dan, da vprašate osebno ali po telefonu v Slovensko hišo, če so še na razpolago vstopnice in jih
rezervirajte.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
■ •
Pozdravljam te, zemlja, sveta dedovska žara!
PRISTAVSKI DAN
NA SLOVENSKI PRISTAVI V CASTELARJU
v nedeljo, 28. oktobra 1979
Dopoldne: Ob 10.00 sprejem in zbiranje gostov, zastopnikov Domov in organizacij Ob 11.20 dviganje zastav
Ob 11.30 sv. maša za žive in mrtve člane Pristave, ki jo daruje msgr. Anton Orehar Ob 13.00 družabno kosilo.
Popoldne: Ob 16.00 pozdrav, predsednik Pristave g. France Pemišek.
Slavnostni govor predsednika Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha. — Uprizoritev pesnitve Severina Šali SPEV RODNI ZEMLJI (zborna deklamacija) — nastopijo zbor deklamatorjev, solisti, pevski zbor in folklorna skupina. Režija g. Miha Gaser.
Prisrčno
Vabi
Društvo Slovenska Pristava
SDO
tvezita odbora
VABITA NA
SFZ
27. mladinski dan
v nedeljo, 4. novembra na Pristavi
\
Spored:
•	ob 8.00: tekmovanja v odbojki
•	ob 11.15: dviganje zastav
•	ob 11.30: mladinska sv. maša, kosilo in tekmovanja © ob 17.00: kulturni program s sodelovanjem mladine iz
vseh okrajev Velikega Buenos Airesa
Po kulturnem programu prijetno razvedrilo.
Sodeloval bo orkester “TRIGLAV”
Prijave za Počitniški dom dr. Hanželiča
Odbor Počitniškega doma dr. Hanželiča vabi Slovence, ki bi želeli preživeti počitnice v Počitniškem domu v Doloresu, da se pismeno prijavijo odboru od 1. novembra dalje na naslov: Ramón L. Falcón 4158, 1407 Buenos Aires.
Počitniški dom bo za odrasle Slovence odprt od 12. januarja do konca
februarja 1980.
Odrasli Slovenci naj sporoče odboru imena oseb, njihovo starost (otrok) in čas, v katerem želijo preživeti počitnice v Počitniškem domu.
Po zamisli pokojnega dr. Hanželiča, ustanovitelja Počitniškega doma, je dom namenjen predvsem sonca in gorskega zraka potrebnim Slo vencem. Pri dodelitvi sob imajo prednost družine z več otroki. Prijave bo reševal odbor Počitniškega doma in bodo prosivej pravočasno dobili obvestilo, v katerem bo tudi označen znesek, ki ga je treba plačati v Kreditni zadrugi Sloga kot predplačilo na oskrbnino.
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak,. Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino $ 38.000.'—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 3ir USA dol.; obmejne države Argentine 30 USA dol.; Avstralija 45 USA dol.; Evropa 38 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 30 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E.
33-7213.
♦ * *

KREDITNA ZADRUGA
“SLOGA" k o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS M E J I A T. E. 658 - 6574

KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z.
STARI IN N'O VI DO.BR I NASVETI
I	- ,,Obdeluj polje sicer bo polje tebe obdelovalo!“
II	- „Hrani bele novce za črne dneve!“
III	- „če še nisi član SLOGE, vprašaj tiste, ki so — zakaj so!“
Ob vstopu v drugih 25 let naše kreditne zadruge;
„SE KREPKEJŠI SLOVENSKI FINANČNI ZAVOD V ARGENTINI!“
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RACE CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos AireB Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
DRUŠTVENI OGLASNIK
Otroška kolonija v Cordobi bo od
26. decembra 1979 do 10. januarja 1980. Prijave sprejema pisarna ZS. Pri prijavi je treba povedati otrokovo starost, naslov, številko telefona (če ga imajo) in številko osebne izkaznice. Brez teh podatkov ne moremo nikogar vpisati, ker vse to zahtevajo oblasti. Stroški bodo nekoliko višji kot smo objavili. Dokončno vsoto bomo sporočili v naslednji izdaji Svobodne Slovenije.
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
Prosimo, ne odlašajte s
poravnavo naročnine!
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo od 8—8.30 ure na radio Antártida.


V SLOGI JE MOC!
Prof. dr. JUAN
i - JEStu» liEASNIK
\ \
5	specialist za ortopedijo
in travmatologijo	:
: :
| Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje :
Capital Federal Tel. 393-3536
j	v	|
• Ordinira v torek, četrtek in soboto \ 1 od 17. do 20. Zahtevati določitev : ■ ure na privatni telefon 666-4366. |
Avtomobili in motorni čolni — velika izbira domačih in tujih znamk. - Jahte, jadrnice in trailerji.
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8820 T. E. 243-0270/1433
EZEIZA
Ruta 205
(nasproti postaje Ezeiza)
ACTONACTICA
Kredit na, 12 mesecev, brez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB.
SLOVENSKE GOSPO
<
I / A \|	V VZ I M
C/)
N
<
ec
<
O
D
ec
O
O
>
73
V)
m
„EXPOSLOV hoče približati argentinski javnosti, tudi tisti, ki je ne zanimajo naša kulturna in druga duhovna prizadevanja, slovensko prisotnost v svetu, z namenom, da se olajša odpiranje vrat našim narodnim težjam, ki jih zastopamo. Za našo javnost, posebno za mlade ljudi, pa hočemo razširiti vsebino pojma slovenske skupnosti, ki se zdi včasih preveč utesnjena.“
STIK, II. 5. 1979
O D 9. —1 8. NOVEMBRA V SLOVENSKI HIŠI BUENOS	AIRES
O
■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
»■■■■■■■■■■■»»»»»»»»»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aiaaaaaBaaaaaHa«aaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaa
Priéevanje ruskega disidenta Dimitrija Mihejeva
n.
„BREZRAZREDNA“ SOVJETSKA DRUŽBA
Delovno sovjetsko družbo tvori osem družbenih skupin: državni in strankarski vodje, črnoborzijanci, izobraženci, tovarniški delavci, poljski delavci, vojaki in ujetniki. Med seboj se razlikujejo po svojih materialnih razmerah, pa načinu življenja in po odnosu do družbe. Ta pa pojmuje zelo ozko svoj svetovni nazor. V bistvu se sovjetska družba deli samo na dve skupini: v nič misleče in v drugače misleče.
Nič misleči se duhovno uklonijo vladnim predpisom in navodilom. Drugače misleči skušajo samostojno misliti. Disident pa je tisti, ki ne le misli, ampak tudi govori.
Prva skupina si lahko kupi avtomobile, dače, ima dostop v posebne dobro
založene, povprečnim državljanom nedostopne trgovine. Ta skupina je maloštevilna in ne presega 200.000 ljudi. V svoji kratkovidnosti in omejenosti se pehajo samo za enim: ohraniti na vsak način svoje privilegije.
že od njenega nastanka je v Sov-jetiji primanjkovalo zdaj teh zdaj onih življenjskih potrebščin. Velik del krivde za tako stanje nosijo verižniki. Namerno pokupijo blago, in kadar ga primanjkuje, ga vržejo po visokih cenah na trg na črni borzi. Skupina teh ljudi je številnejša. Okrog pet milijonov. Največkrat jih režim celo podpira, posebno v dobah pomanjkanja. Takrat prav verižniki drže prebivavstvo v šahu. Nič čudnega, če ljudstvo sovraži to skupino.
Do izobražencev je sovjetski režim skrajno nezaupen, čeprav so mu koristni, npr. znanstveniki, tehniki. Proti zdravnikom, učiteljem, profesorjem ipd. ima vlada v bistvu pomisleke. Režim ne more povsem nadzorovati skupine
izobražencev. Še manj njenega delova-na. Polovica prejema najslabše plače — okrog 120 rubljev. Temu primemo ustvarjajo. Večina izobražencev je prisiljena iskati dodatni košček kruha. Na tak pretkan način doseže režim mimogrede še to, da so ti razumniki pred ljudstvom nekako diskreditirani in nimajo vpliva nanj. Poslušajo zahodne radijske oddaje, jadikujejo, si pripovedujejo šale in — čakajo spremembe.
V ZSSR ni razredne družbe, temveč le cenena delovna sila. Brezpravno delavstvo daje režimu na razpolago svojo delovno moč. Ti ljudje nimajo več tradicij, tudi ne svobodnih organizacij, žive slabo in ne razpalogajo s privatno lastnino. So nezadovoljni, zmerjajo — in pijejo.
70% tovarniških delavcev pride z dežele. Žive v tovarniških domovih, kjer stanuje v eni sobi po več družin. Povprečno zaslužijo po 150 rubljev. Menjati delo pomeni zanje ostati brez stanovanja. Zato se sprijaznijo z danim načinom življenja. Sindikati odredijo od časa do časa 5—6 odstotno zvišanje
plač, s čemer se jim položaj kaj prida ne zboljša. Zaradi teh razmer trpi kakovost in količina proizvodnje. Iz zahoda uvoženo blago je zato tako zelo cenjeno.
'Podeželsko prebivavstvo ne more niti sanjati, da bi jim režim skušal zboljšati dane razmere. Imajo sicer dovolj denarja, s katerim pa ni kaj kupiti. Načinu mestnega življenja se ne morejo niti približati.
Šesta skupina, študentje, ne, predstavlja v Sovjetiji kake politične sile, kot je to včasih primer na zahodu. Ni pa izključeno, da bo prav ta skupina udeležena pri možnih bodočih nemirih.
Vojaki in jetniki so nedvomno najbolj zapostavljeni del ruskega prebi-vavstva. So brez pravic, zagrenjeni in lačni. To skupino — 5 do 6 milijonov •— tvorijo predvsem mladi ljudje, ki nimajo ničesar pričakovati in tudi ničesar izgubiti. V primeru kakega preobrata bi mogli postati močan anarhistični element. Gulagovci in prisilni delavci so brez dvoma režimu nevaren element v primeru kake vstaje. Mogli bi se ma-
ščevati nad miličniki, sodniki in sodržavljani, ki podpirajo nasilje režima-Tega ni pričakovati od vojske. Ta je bila zmeraj hlapčevsko poslušna, kadar je bilo treba streljati na prebivavstvo. Primeri na Češkem so dovolj zgovorni, da ni bila ruska vojska še nikoli na tako nizki ravni.
Vse te skupine danes medsebojno povezuje le še nezadovoljstvo s sedanjim stanjem v ZSSR.
Sovjetsko družbo bi mogli deliti tudi na mestno in podeželsko prebivalstvo. Primerjanje teh dveh skupin je podobno onemu med plemenitaši in sužnji 19. stoletja. V zadnjih šestdesetih letih je režim tolikokrat oropal poljedelce, jih poniževal in preganjal, da je ta del ponižanega naroda dobil manjvrednostni občutek. Zato podeželje sovraži meščana in njegove privilegirance. Po drugi strani so izobraženci v očeh delavstva paraziti in se zato tudi ti 'medsebojno podcenjujejo.
Taka je bratska enakost „brezrazred-ne‘< sovjetske družbe.