----- 239 ----- • Ozir po slovanskem svetu. Etnografična (narodopisna) razstava v Moskvi na Ruskem. Prihodnje leto 1867. se začne razstava (izložba) v Moskvi. Velike zanimivosti je ta izložba vzlasti Slovanom, ki so dozdaj le priliko imeli, pošiljati izdelke jvoje v Pariz, London, Hamburg itd., a na slovanski jvet še ne, — zdaj pa se jim lepa prilika ponuja, da v ako zanimivo izložbo morejo poslati iz svojih krajev ;o in uno. Ta narodopisna izložba, ktera ima biti temelj stal-lemu muzeju v Moskvi, posvečenemu vsem vrstam larodopisja (etnografije) in človekoznanstva (antropologije), ima dvojni namen: prvi je, da po njej bode ob-iinstvo (ljudstvo) upoznalo različne stanovnike ruskih >okrajin, življenje njih in njih vnanjstvo; drugi namen >a je, da se sestavi gradivo k učenju antropologije človekoznanstva), ki je sedanji Čas zelo potrebna. Zato se ozira izložbeni odbor 1) na vse, kar utegne aikavno biti ne samo občinstvu, ktero se pobliže ali * ----- 240 ------ bolj na tanko ne ukvarja z narodopisjem in antropologijo , ampak tudi in še več učenim možem, ki se posebno bavijo s to vednostjo; 2) na to, da te zbirke ne zgube" po vsem strogu znanstvenega značaja, ampak da služijo k daljnemu razvitku omenjenih znanosti. K sreči nista ta dva namena tako različna med seboj, kakor se morebiti misli, ampak drug dopolnuje druzega. Edini ugovor bi se utegnil tu vriniti, da izvedenec naleti v tej zbirki na reči,^ktere nimajo posebne važnosti, nasproti pa neizvedenca ne bojo mikale kosti, glavne cepine in druge stare šare. Al mnogo večega razločka tu ni, in odbor si je prizadjal, da zadovolji učenjaku in neučenjaku. Zatega voljo bode značaj te razstave drugačen kakor se sicer v narodopisnih muzejih nahaja. Kadar neizvedenec pregleduje kak etnografiški muzej in v njem vidi sila različno obleko, orožje in mnogo robo domačega življenja, ga različnost in bogastvo vsega kar vidi, vrtoglavega naredi, da si iz vsega tega ne more storiti sestavne celote, niti priti do kake preiskave. Le toliko pomni neizvedenec, da je pri teh in unih divjakih obleka tako ali tako pisana, da ti tako, uni tako orožje rabijo itd. Kdorkoli v6, kako pomešano občinstvo take zbirke ogleduje, priznal nam bode, da nima od tega ogledovanja tolike koristi, kolikor bi se po bogastvu, zanimivosti in važnosti nabranih predmetov pričakovati moglo. Vzrok temu pa ni samo to, da ljudje izložene stvari le povrh pregledavajo, ampak bolj to je vzrok, da je do-zdaj takim muzejem premalo za to mar bilo, da bi se bile stvari tako namestile, da bi ljudje vse v eno skupino ali vrsto spadajoče stvari si mogli v eni jasni podobi pred oči postaviti. Iz tega razloga odbor hoče, da se odvrne ta napaka in da se razpostavljene reči bodo drugač razredile kakor je dozdaj navadno bilo. Vendar tudi odbor sam v6, da bode pri vsem tem še marsikaj zgrešil. V osrednjem odboru za uredjenje etnografiške izložbe in muzeja so ti-le gospodje: Predsednik odbora je V. A. Daškov, predsednik društva prof. GK E. Stu-rovski, podpredsednik prof. A. Jul. Davidov, ravnatelj antropologiškega odseka D. P. Soncov, tajnik tega odseka A. P. Fedčenko, predsednik anatomiškega odbora prof. J. M. Somolov, tajnik tega odbora N. J. Berezicki, predsednik etnografiškega odbora (se ni izvoljen), drug predsednik tega odbora prof. A. P. Bogdanov. Tajnik odbora tega N. K, Zenger, čuvar etnografične zbirke N. G. Kerceli, predsednik starinskega odbora prof. J. D. Bieljajev, predsednik umetniškega odbora prof. K. K. Herz, predsednik botaniškega odbora prof. N. N. Kaufman, drugi predsednik J. J. Kovalevski, predsednik; pooblastenec odbora prof. N. A. Popov, predsednik fotografiškega odbora N. M. Alasin, tajnik odbora M. A. Zikov. Za skulpturni oddelek izložbe prof. N. A. Romazanov, za arhitekturno vrsto sestavitelj razstavne osnove graditelj V. V. Soboiev. Odborniki: O. P. Bo-čanov, V. F. Ošanin, V. N. Uljanin. (Dal. prih.) 256 Ozir po slovanskem svetu. Etnograflčna (narodopisna) razstava v Moskvi na Ruskem. (Dalje.) Zato je sklenil odbor, da predstavi tako v izložbi kakor v stalnem muzeji vsako pleme kot karakteristično skupino ali grupo z vsemi posebnostmi domačega življenja. Kadar bo človek sploh razumel kako tako skupino, kadar bo pregledal pri vsakem plemenu lične črte, obleko, navade, gotovo poželi tudi seznaniti se z natanjimi posebnostmi, ki v skupini niso našle prostora, pa jo vendar dopolnujejo. Tako občinstvo ne bo samo povrhoma poznavalo obleko, obličja in navade, temveč si stori v mislih jasno in celotno podobo posamesnih plemen in prebivalcev kacega kraja. Pa da bo pregled še vspešneji, bodo se morale narodopisne skupine razvrstiti, kakor so po zemeljni krogli razvrščene in to počemši od severja proti jugu. Ogledovaje vse prehode od severa proti jugu razvidi človek, kako so plemena po zemlji postavljena, kako se posamezni kraji zastran svojih prebivalcev razločujejo; tako se rodi v občinstvu mnogo novih vprašanj, ktera le samostojno preiskovanje rešiti more. Ali zlaj-ševalo bo te preiskave razlaganje, ktero se bo vsikakor imelo o izložbi, in potem etnografični zemljokazi (zem-ljovidi), ki bodo razkladali položaj posameznih plemen. Tako se nadja odbor doseči prvi namen, to je, izbuditi in razširiti v občinstvu željo , da se seznani z etnografijo in antropologijo (človekoznanstvom). Ni treba mnogo govoriti o drugem namenu, to je, da bo ta muzej sredstvo resnemu znanstvu. To se more doseči le z množino izložkov, sistematično, in s posebno pozornostjo zbranih, da se izbero samo znanstvu primerni predmeti. Označivši splošno osnovo te izložbe in muzeja ter cilj in konec, čemu da sta namenjena, ne bomo se spuščali v to, da bi natanko črtali, kako se imaodborova misel oživotvoriti. Povedali bomo samo, kakosne in Čegave pomoči je odboru treba. Izložba kakor muzej bosta razdeljena v dva dela: v etnografični in an-tropologični; potem bomo razumeli obedvoje. L Etnografični del. 1. Obleka. Neobhodno treba je, da se zbere in ohrani tipična narodna obleka raznih plemen in krajev, ker se od dne do dne bolj gubi, in vendar ravno ona v raznih ruskih krajinah poglavitno razliko dela. Ne prejde deset let, pa ne bo sledu tej po pravici krasni obleki, ki jo videva popotnik, ki prehaja Rusijo in pregleduje njeno življenje. Nima vsaka krajina tako marljivega preiskovalca, kakor je bil na priliko Pavlov, ki je nekoliko let svojega življenja obrnil na to, da je zvesto načrtal obleke in navade voroneške in tambovske gubernije. Meščani so se z večino že odpovedali narodni obleki. Namesti stare, karakteristične oprave, kteri že skoraj niti v podobah ni sledu, vrnila se je tuja kapa, klobuk in krinolina. S težavo bo nabiral prihodnji etnograf snovo za zgodovino ruske obleke, ter nas bo po pravici karal, da smo to sila zanimivo stran zanemarili. Ne bomo se mogli izgovarjati, da nismo vedeli; zatoraj smo storili prvi korak dolžnosti svoje, ki nam jo znanstvo naklada. (Dalje prihodnjič.; 257 ----- 305 ----- Ozir po slovanskem svetu. Etnografična (narodopisna) razstava v Moskvi na Ruskem. (Dalje.) Odbor je prepričan, da je treba precej poprijeti se nabire ndrodnih oblek. Pa naj se on še tako živo loti svoje naloge, vendar vsak lahko razume, da je nikakor ne bo mogel na tanko dopolniti, če ga ne bodo podpirali prijatelji znanstva in vsi, kterim je mar za ndrodne starine in ndrodno življenje. Med Slovani je v raznih krajih dosti rodoljubov razumnih in premožnih, ki bi lahko prevzeli nabiro oblek v svoji okolici, kar je toliko lažeje, ker ona ne prizadeva toliko stroškov. Teže je najti pravo značajno obleko, kot pridobiti jo. Odbor se nadja, da bodo njegove besede od prebivalcev raznih slovanskih krajev dobrovoljno sprejete, ter da ne bodo prepuščali obogatiti ruski narodopisni muzej z oblekami svojih krajev. Pa kakor po ceni so take obleke, vendar je lahko razumeti, da odbor ne bi zmogel vseh stroškov za nabavo številnih krajnih oblek; zato je živo želeti, da bi ga rodoljubi podpirali s tem, da bi mu pripošiljali popolne ali cele obleke. Vendar bode odbor hvaležno prejemal vsako oznanilo ali opombo zastran značajnih oblek, njihov natančen opis, posebno pa obrise, kterim so pridana imena posameznih obstojnih delov. Pri nabiranji oblek je želeti: 1. Da je obleka v tistem kraji tipična (značajna) in da nima na sebi novot in lišpov, ki niso splošni. Tako je, na primer, po več krajih lišp na glavi ostal še stari; obleka po životu pa je dobila kroj in obliko, ki bi se mogla mestna imenovati. Večkrat je nasproti, da je život še postarši, ali na glavi je samo priprost trak okoli čela. Brez skrbi je to prvi začetek, da se dotična noša opusti. Take prikazni je treba naznaniti. Želeti je pa tudi, da se ne pripošiljajo take premenjene obleke, ampak obleke iz tiste dobe, v kteri so bile najbolj splošne in najbolj enake. So kraji, ki nimajo več svoje posebne noše, tako da mladež od nje nič več ne ve"; a pred nekaj leti so imeli ljudje le ondi še svojo prav značajno nošo, ki jo morebiti stareji še zdaj skrbno hranijo v skrinji. Takih oblek pridobiti bi bilo posebno zanimivo. Dragotine na njej na pr. biseri bi se dali nadomestiti z nepravimi rečmi istega lica na pr. pravi biseri s steklenimi. 2. Obleka mora biti popolna ali cela, od nog do glave z vsem pripadajočim kinčem, kakor so uhani, verižice, koralde itd. Tega je zato treba, da se za obleko lahko kip ali podobar (Grliedermann) .napravi, ki služi potem za zgledalo tistega kraja. Ce se pošljejo samo deli od obleke, s temi potlej ni mogoče druzega storiti, ko shraniti jih pod steklo, ali kipa obleči ni mogoče. Posamezni deli se morajo tudi jemati od ljudi, ki so enake velikosti, zakaj ko bi se kip oblekel, da bi bilo nekaj obleke od majhnega, nekaj pa od velikega človeka, bila bi to maškara. Potem je želeti, da se obleki pridi obris napravljenega človeka, ker bi sicer ne bilo lahko vselej uganiti, kako se nosi ta ali oni kos obleke, ter bi odbor, ki ne more vseh noš in oblek poznati, kip lahko napak oblekel. Ako se pa že ne more obris poslati, treba je, da se pridi vsaj natančen popis cele noše, kaj je spredaj, kaj zadej, kako se prevezuje, kje zapenja itd. Posamezni deli obleke naj se zaznamvajo s številkami. 3. Obleka bodi čisto takošna, kakoršno nosijo tisti meščani in kmetje, ki se trdno drže stare šege. Tudi iz robe naj bo take, kakoršna je sploh v navadi. Naj se vzame praznična, navadno okinčana gotova obleka dotičnega kraja, ne da bi se dala kje drugej narediti. Še slabeje bi bilo, ko bi se obleka po kakem obrisu dala narediti, ker bi se lahko od prave noše bistveno razločevala. Samo v sili se sme obleka narediti, vendar le pri tistem krojaču in iz iste robe, ko dotični ljudje\ 4. V krajih, ki imajo posebno značajno obleko, naj se ločijo tele glavne vrste: obleka deklet, žen, vdov in mož. Želeti je, da bi se od vsake vrste dobila ena cela obleka. V nekterih krajih se dekleta nosijo ko žene, samo da se razločujejo po kinču na glavi. V tem primerljeji je dosti, če se, zavolj manjih stroškov pošlje samo ena ženska obleka in potem dekliški kinč od glave. 5. Ker imajo kipi biti pravi posnetki prebivalcev enega kraja, zato je želeti, da bi se vsaki obleki pridala fotografična podoba prebivalcev tistega kraja, j)ri čemur je gledati na to, da se izbero značajni, to je, najbolj navadni obrazi tistega kraja. Odbor se obračai do vseh slovanskih rodoljubov s prošnjo, da bi izvolil več ko mogoče fotografij od značajnih oseb, kolikor se d& v veliki podobi, in tudi litografij s popisom noše poslati. Barvane (kolorirane) fotografije imajo z ozirom na obleko in obraz prednost. Ce so težko dobiti, je odbor tudi z nebarvanimi litografijami zadovoljen. 6. Odboru so došle od nekih poročila, da hočejo sami sestavo cele skupine enega kraja ob svojih stroških prevzeti, ter prašajo, koliko da stane en kip, in ali ne bi odbor dal kipov naročiti. Zatoraj odbor odgovarja, da če radovoljno prevzeti nadzor nad napravo kipov, in da bo stajal en kip 35—50 rubljev. ------ 306 ------ ------ 312 ------ Ozir po slovanskem svetu. Etnografična (narodopisna) razstava v Moskvi na Ruskem. (Dalje.) II. Predmeti domačega življenja. Že pred je povedano, da je namenjeno, vsako skupino, ki kaže ktero pleme, ali kteri po svoji posebnosti imeniten kraj, obdati z vsakterimi rečmi domačega življenja, ktere to življenje upodobljujejo in gledalcu razkladajo. Zato je želeti, da bi se dobile značajne reči od domačega življenja iz vseh krajev, kakor so: Hišni lišp in hišna oprava, hišna in mizna posoda, godbeno orodje, otroške igrače, reči za očitno in domače bogo-častje (posebno maliki), poljsko in obrtnijsko orodje, slike od čolnov in ladij in njih priprave, in od stanišč, potem mere in vage. Za to reč ni treba nobenega razlagovanja; in mi dostavljamo samo tole: a) Kipi (modeli) in obrisi od ruskih in druzih slovanskih hišnih poslopij bi nam bili zelo zelo po volji; b) po volji bi nam tudi bili prizori, povzeti iz raznih okolščin narodnega življenja, pa tudi imenitni raz-kazi od krajev, v kterih n&rod prebiva. B. Antropologiški (narodopisni) razdelek. V ta razdelek spada vse, kar se tiče značajnega fizičnega stvora raznih plemen in narodov. On se po svoji naravi deli v dva podrazdelka, kterih eden bo obsegal predmete, ki razlagajo vnanja znamenja, kte-rega plemena; a v druzega gredo priprave, ki razkazujejo njegov notranji stvor. To je polje, ki je pri Slovanih še čisto zanemarjeno. Toraj je želeti, da bi slovanski zdravniki in naravoslovci posebno prizadevali si za slovansko antropologijo. Ne bo odveč, če omenimo bitne skupine in priprave, kterih odbor želi za razstavo in muzej. 1. Doprsne ali cele slike in fotografije, ki kažejo obličje od spred (en face) in od strane (en profil). Obračamo se do vseh slovanskih fotografov, da nam pošljejo čem večo zbirko podob kterega kraja. Mi želimo obilne zbirke zato, ker je tudi pri plemenih, kterih obrazi so si zelo enaki, veliko različnosti, ne samo po spolu, starosti in življenji, ampak še celo pri istem spolu in istih letih. Vsaki sliki naj se pridd stanova-lišče, narodnost in starost. 2. Mumije in mumificirane glave raznih plemen. 3. Tistih čepinj (lubanje) in ogrodi. 4. Cepinje, ogrodi in druge reči iz starinskih grobov in gomil. Preiskavanje starinskih grobov in gomil je važno ne sajno za antropologijo, ampak tudi za zgodovino. Cas, da se pošljejo fotografije in obleke ene cele skupine za razstavo, trpi do 1. novembra t. 1. Posamezne reči se lahko pošiljajo še do konca tega leta. Za muzej se pošlje, kadar koli, lahko. Pošiljke naj gredo na Dunaj z napisom: Vis. častiti gospod Mihel Rajevski, protopop pri ruskem poslanstvu na Dunaji (Wallfischgasse Nr. 3). (Kon. prih.) ------- 338 ------- Ozir po slovanskem svetu. Etnografična (narodopisna) razstava v Moskvi na Ruskem. (Konec.) Razložili smo tako svojim čitateljem vse precej na drobno, česar želi odbor, da se pošlje v Moskovo v razstavo. Rekli smo že iz začetka, ako se Slovenci udeležujemo razstav v Parizu, Londonu, Hamburgu itd., da je treba, da se udeležimo tudi slovanske izložbe v Moskovi, kakor se bojo udeležili, kolikor je po časnikih nam znano, tudi Hrvatje po družbi jugoslavenske povestnice, Slovaki po Matici itd. Ali bi samo mi Slovenci zaostali? Slovenski narod, imeniten po svojem J*eziku, je sploh poslednja leta si pridobil tisto važnost, :tera mu gre pred svetom, tedaj ne sme zaostajati nikjer. Vprašanje je le: ali pa imamo kaj tacega zanimivega , da bi vredno bilo, da se pošlje v razstavo, v kteri bode konkuriral ves slovanski svet? Ako rodoljubi slovenski še enkrat preber6, kaj vse se bode vzelo v izložbo, našli bodo, da imamo dokaj gradiva za-njo, in da posebno n&rodne naše noš nje iz Kranjskega, iz Primorskega, iz Ziljske doline itd. bojo vredne zastopnice slovenskega naroda, pa tudi hišno opravo, hišno orodje itd. imamo, ki so gotovo zanimivi predmeti. Naj se tedaj v vsakem kraji domovine naše, kteri ima v kakoršnem koli oziru kaj lastnega posebnega, loti saj po eden rodoljub, da nabere obleko ali kaj dru-zega po danem popisu in pošlje prihodnji mesec na Dunaj pod adreso, ki je bila v zadnjem našem listu naznanjena. Ker je odločno rečeno, da obleka in vsaka druga stvar naj bode prav taka, kakoršnaje med narodom navadna, ne olepšana in ne prenarejena, tudi stroški ne bojo strašili slovenskega rodoljuba. In tako se nadjamo, da tudi slovenske dežele bojo vsled narodne vzajemnosti vredno zastopane v slovanski izložbi.