Razmišljanja o osnovnih obeležjih urbanizma (III)
Centralne dejavnosti
V središču mesta imamo mnoge tovarne, ki so ob prelomu stoletja nastajale ob robu tedanjega mesta
Mestno središče združuje mnoge enkratne, specifične dejavnosti, ki obenem predstavljajo osnovna obeležja urbanizma, v celoto. Naj-bolj številno in značilno vrsto teh dejavnosti imenujemo centralne dejavnosti. Sem sodijo v našem primeru trgovina, gostinstvo,usluž-ne dejavnosti, poslovne dejavnosti, kultura, administracija in upra-va. Na večino teh dejavnosti, kot smo že omenili, je potrebno gleda-ti širše — vsaj v mestnem pomenu (nadaljna terminologija zapisa bo temu prilagojena saj bi težko govorili npr. o trgovinskem središču občine).
Piše: Artur Boroje
Ljubljana trenutno še nima ure-jenega izrazito trgovskega in po-slovnega središea. Kljubžezačrta-nim rešitvam, ki so začela zlasti v zadnjih štirih letih dobivati tudi že urbanistično konkretnejšo podo-bo se zaenkrat še vedno v večji meri poslovni utrip mesta nahaja v ozkih prenatrpanih ulicah v ob-čini Center (Titova, Čopova, Na-zorjeva, Miklošičeva, Mestni trg^
Analiza organiziranosti družbe-ne prehrane delavcev je pokazala, da se pojavlja družbena prehrana v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih v naslednjih oblikah:
-  v obratu družbene prehrane v okviru lastne organizacije (cen-tralne, lastne ali razdeljevalne ku-hinje)
-  pogodbeno v obratu družbe-ne prehrane druge organizacije
-  pogodbeno v sklopu gostin-stva
Prva od navedenih oblik je zla-sti pogosta v večjih OZD ter tudi ni lokacijsko razpršena. Medtem ko zasledimo zlasti pri manjših organizacijah pogodbeno organi-zirano prehrano v obratu družbe-ne prehrane druge organizacije združenega dela.
SAMO POLOVICA
V občini Center ima organizira-no družbeno prehrano 350 organi-zacij. Med temi je 60 odstotkov centralnih ali lastnih kuhinj in 40 odstotkov razdeljevalnih kuhinj. Od skupnega števila zaposlenih (62.829) prejema malice 31.678 ali nekaj več kot polovica vseh zapo-slenih delavcev v naši občini. Ko-sila prejema 6.386 delavcev ali 10,2%, večerje 2.218 delavcev ali 3,5% ter zajtrke, ki očitno pri sa-mih delavcih še niso našli vloge, ki bi jim morala pripadati, kot po-membnemu dnevnemu obroku, le 1,8 odstotka vseh delavcev.
Gostinski obrati s področja našt občine imajo pogodbe z nekateri-mi organizacijami združenega de-la, vendar odvažajo le-te v organi-zacije samo 809 malic dnevno, medtem ko postrežejo s 6.829 ma-licami v svojih obratih. Relativno majhno število obrokov priprav-ljene hrane v gostinskih organiza-cijah, ki so v naši občini dokaj številne in glede na kapacitete tu-di sposobne pripravljati več ma-lic, kaže na določene probleme pri organiziranju tovrstne družbene prehrane.
Izvršni svet, ki je, kot smo v uvodu omenili, obravnaval opisa-no informacijo, je sprejel ob tem sklep, da se v osnovi strinja z izho-dišči, ki jih vsebuje študija. Meni pa, da naloga ni končana. Manjka ji namreč konkreten program per-spektivnega razvoja družbene prehrane na območju Ljubljane, ki bi, ustrezno verificiran, sodil tudi v srednjeročne programe.
A. B.
Republiška in občinska ter mestna uprava in administracija je po letu 1965, ko se je odstopilo od predvidenih kompleksnih reši-tev znašla brez pravih razvojnih možnosti, ter je praktično v raznih delih središča, kar vsekakor otež-koča hitrejše urejanje nekaterih administrativnih posegov obča-nov ter organizacij združenega de-la.
Večji del kulturnih objektov se niza vzdolž Prešernove ceste. Ve-čina jih je zgrajenih pred več kot petdesetimi leti in v mnogih ozirih ne ustrezajo več današnjim nalo-gam. Potrebni so temeljite preno-ve, modernizacije in celo poveča-nja. Vsekakor je predstavljal do sedaj in bo še do nove ureditve velik problem ob teh objektih tudi hrupno okolje Prešernove ceste, ki je že zdavnaj prerasla mestno tranzitno cesto.
Ob Aškerčevi cesti leži na obeh straneh vrsta univerzitetnih ob-jektov, ki tvorijo tako imenovano univerzitetno cono. Ravno tako je tukaj eden najpomembnejših pro-blemov hrupno okolje saj se za delo v teh objektih potrebuje mir. Problem se še bolj zaostruje in ne bo rešen prej, dokler ne bo zgraje-na obvoznica in avtocesta okrog Ljubljane, tako da bo na Aškerče-vi cesti ostal le javni in deloma osebni promet.
Med Ljubljanico, Njegoševo in Jenkovo cesto leži območje Medi-cinskega centra, ki je brez dvoma zdravstvena inštitucija republi-škega pomena. Projekt še ni po-polnoma končan predvideva pa se da bo tu zaposlenih prek 4000 kva-lificiranih delavcev. Z urbanistič-nega vidika je potrebno upošteva-ti, da morajo biti vsi ti objekti obdani s čim več zelenja ter hitro dostopni, kar bo terjalo zopet pro-metne regulativne posege.
Danes so takorekoč v središču mesta mnoge tovarne kot so Mest-na plinarna, Kartonažna tovarna, Vega, Rog, Pletenina, Zmaj in še nekatere, ki so ob prelomu stoletja nastajale ob robu tedanjega me-sta. Zaradi nekaterih neizbežnih tehnoloških procesov in posledic le teh je seveda nevzdržno, da so v središču mesta. Zato in zaradi šir-jenja kapacitet kar pa je v zazida-nem urbanističnem središču ne-mogoče,nekatere že pripravljajo investicije vsaj za delne preselitve v nove industrijske cone.
V tem delu naših razmišljanj o osnovah urbanizma smo želeli vsaj nakazati nekatera najznačil-nejša. Kot smo videli se veliko rešitev veže na ureditev prometa razen tega pa bomo v naslednji številki poskusili prikazati nekaj rešitev, ki se predvidevajo za posamezne nakazane primere.
Nedvomno pa je eno od najpo-membnejših obeležij urbanizma, ki smo ga do sedaj le omenili pa mu vsekakor pripada več prosto-ra, stanovanjska gradnja.
Območje občine Center lahko ločimo v dva, po namenu zelo ra-zlična dela: v mestno središče, ki vsebuje tudi stanovanja, vendar le-ta niso njegova značilnost in v tipično stanovanjske predele ob-čine, ki obsegajo območja Prul, Vrtače, Poljan, Tabora in Vodma-ta. Cena kvadratnega metra stano-vanjske površine v Centru je zara-di dragocenega zemljišča, poseb-nih problemov zazidave in nači-nov gradnje ter ureditve okolice višja, kot v drugih stanovanjskih soseskah.
(se nadaljuje)