večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak (lan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
ln UPraVnlStV0: Kolo,lvor“ko ulic0 »»«*• «• - Z urednikom ao moro govoriti va»k dan od 11. do 12. uro. - Rokopisi ao no vračajo. - InBerati: šestatopua petlt-vr.ta 4 kr., pri vočkratnom pouav-1 ajo 80 uopuat. — VeUa za Ljubljano v upravniatvu: ra colo leto II gld., ra pol lota 3 gld., ra čotrt lota 1 gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., pošiljatov na dom volja meaočno 9 kr. več. Po poStl volja ra oolo _leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četit leta 2 gld. BO kr. in za jeden moeoo 86 kr.	__________————________________________—_______
&tev. 83.
V Ljubljani v torek, 14. aprila 1885.
Tečaj II.
Radikalna stranka med avstrijskimi Nemci.
Z Dunaja 10. aprila.
Čudni svetniki pač, gospodje radikalci med avstrijskimi Nemci, in prijatelj neprostovoljne komike mora se srčno zabavati, ako si ogleda pustne burke, katere se sedaj uganjajo na severnem čgskem, tam kjer silni K n.Q.tz_ nabira -jn^-iežba s\oj£4uij;midqnce, obdan od blestečega generalnega Staba sličnih mu junakov. To vam je bila narodna )8|avnost, ko sta Knotz in vredni njegov sodrug y r- polak, vsa vzpeliana po državnozborskih te-j aV&h, toda ovenčana z govorniškimi lavorikami Vrnila se k domačim penatom! Vse je bilo na nogah, zastave vihrale so raz praznično okinčanih hiš, društva in deputacije so se kar trle na kolodvoru, malo je manjkalo, in razgreti občudovalci slavnega tribuna so ulomili v cerkvene stolpe, da bi s svetim zvonenjem pozdravljali prihod visokega
-	FraacoskLpregosor, da je »odL-Vzvišenega le-etv-korak", ni ^se jnogel bojj. (kaljo ilustrovati. Kajti nikdo ne čisla više pojave Postnega narodnega mnenja nego mi. Ali če se z kdnakimi ovacijami proslavlja politik in poslanec Knotz — ove baže, če se lavorov venec potisne j ^ tako čelo, — potem smatramo to kot navadno J m neokusno pustno šalo in ves rešpekt nam zgine č Pred stranko, katera s svojo ljubavijo diči jednake možake!
Kedo namreč je ta dr. Knotz, kateri je dan-uže po polnem v kot potisnil stare. izkiL-<£BfiJuiJsares duhovite voditelje nemško-libeialne °POzicije£%d7mirsT5nr te dni s prijateljem, dunajskim odvetnikom in jako energičnim Nemcem, ka-teri se mi je v obraz smejal, ko se je razgovor Zasukal na toliko proslavljeno Knotzovo osebo. On
ga osebno dobro pozna ter je uže večkrat imel priliko, z njim vkup zagovarjati zatožence pri sod-nijskih obravnavah v Češki Lipi ter drugih okrožnih sodiščih. Sodba njegova o tej novi zvezdi repatici na nemškem obnebji glasila se je naravnost, da je Knotz čisto navaden kričač, sila površen in pliEev pravnik, brez strokovnjaškega znanja, brez globokejše izobraženosti . Jedina lastnost, s katero se~oc!Tikuje, je, da mu jezik precej gladko teče ter da zamore, ako treba, dve uri go-Voriti o čisto neznatnem predmetu, ne da bi povedal niti trohice pomenljivega navzlic dolgemu iklpbuštranju. Njegovi govori so do pičice taki, kakor jih govore nemški burši pri kaki „Bier-pauke“, in baš na isti način se je tudi ustiljn drl. v državni zbornici. In glej, Nemci, kateri se
Boli
Listek.
Nedolžno veselje.
živa 8v®čaega zakona, kot je bil Martinov, bitje v m ^ *®ela. Njegova žena je bila angeljsko uradom Ve8ki P°dobi- Martin pa zadovoljen mali spodiVf k' Se Je poleg vrlega in razumnega go-Čntjj. Va svoje lepše polovice jako dobro po-£(.	’ da> modra ženka je pri krajcarjih znala tako
Vj Ki, da je ob nedeljik Martinu steklenico finega s na na mizo postavila in pri črni kavi po kosilu ‘(le 8elo s havano-vržinijo postregla. Kako je vender bn\t0’ da Je ^°vek oženjen, mislil si je ob takih hv^Nstih Martin, posebno moram pa Boga zame^'- si nisem svoje ženice med spridenimi po n‘mi eospicami izbral, temveč sem šel tjekaj JT0> kamor kužni duh še ni segel — na kmete.
lePot a Martinova Vam ni bila le UZOr ŽeUSke iJub B’ ,temveč bila je tudi prvotna podoba ženske
ig^,6211*- Rada ga je imela tistega Martina in a stase nod zore do mraka, od mraka do dne!“ Juli' ^ j‘ bil torej zameril> je živahna a degmatičnega Martina naganjala, da naj jo
ponašajo z Herbsti in Plenerji, s Sturmi in Suessi, (isti Nemci ali vsaj njih izdaten del, pustili so na cedilu svoje dosedanje lcorifeje, in kakor Židje pod skalnatim Sinajem okolo zlatega teleta, tako sedaj plešejo in skačejo krog novega svojega malika, dL- I£ju> tza!
^-Da bi mi pripadali tej stranki, sram bi nas bilo, upram sram te neprebavljive in nerazumljive narodne zmote. Ali stvar ima vender navzlic vsej svoji komiki svojo resno stran, in sicer v dvojnem oziru. Prvič so ti nemški radikalci, kakor njih bratje povsod drugod, jako nestrpni v svojih nazorih. Karakteristična lastnost vseh teh vrtoglavih politikov obstoji v tem, da slehernemu, kateri za njimi stopinj ne pobira, kateri ima svoje samostojno prepričanje ter po lastni poti koraka, takoj očitajo — umazane razloge, podmitljivost, izdajalstvo itd. Levičarji imajo malo tako_pflžtepjh__ možakov v svoji sredini, nego,.ifi_stari Wolfnim. Jeden
naj večjih veleobrtnikov na_ čjeskem pridobil si je
svoje imetje z neumorno delavnostjo iu spekula-
vender v gledišče pelje, kjer ji drage prijateljice in omožene sestričine lože na razpolaganje ponujajo.
nBog obvarujsi misli Martin, „da bi se jaz v gledališče v nevarnost podajal! za nobeno ceno ne! Le pojdi, jaz ostanem doma. Če uže moraš ondi biti, zgovori se s kako prijateljico, da te s sabo vzame
Juliji se ni prav umestno zdelo, da bi sama pa gledališčih hodila — brez moškega varstva. Strast njena premagala je	kmalu	vsakojake	po-
mislike in njene sestričine prišle so po njo, kar je Martinu ljubo bilo.
V	gledališči človek se	vč	da	ne more	kot
štor sedeti, posebno uže ne,	če	so	vseh oči	vanj
obrnjene in pa lepo se je pripraviti treba, da ni, kakor bi bil ravno kar ciganom ušel.
Mlada Julija hotela je, kakor vsaka mlada ženska, lesketati se med lepoticami; zato je jela vsake vrste nedolžno šaro,	le	da	se je svetila,
na-se natikati. V ušesih utrinjali so se ji Strasovi demanti, da so kar ogenj dajali, okolo vratu se ji je pa dvoja vrsta biserov — ponarejenih kaj
tivnim duhom, pyičenši kot primiosti delavec; on je tedaj „selfmade man“ v pravem pomenu besede. V finančnih vprašanjih bil je ta po vsem praktični mož priznana avtoriteta, in govori njegovi zlasti v budgetni debati odlikovali so se po svoji stvarni vsebini in trezni, jasni obliki. Ni čuda, da se izkušeni ta poslanec ni mogel sprijazniti z Ilerbstovim predlogom gledč Severne železnice, gotovo radi tega ne, ker se mu je sedanja pogodba bolj ugodna videla za državno blagajnico nego podržavljenje te proge. Ali mož ni računal z brezobzirnostjo svoje stranke. Vprašanje bilo je pač le gospodarstvenega, nikakor ne političnega značaja, katerega so mu še le kasneje hoteli im-putirati, a vender zljubilo se je nekemu občinskemu zastopu Wolfrumovega volilnega okraja, za mnogoletni trud zastopnika plačati s fulminantno
—	nezaupnico! To so posledice radikalnega hujskanja, in ni dvojbe, da bode Wolfrum razumel ta migljaj s kolom ter svoj sedež radovoljno prepustil nasledniku, kojega bode narekala Knotzova kotenja. Kam so zabredli Nemci, kako spoštovanje imajo oni še do možatega prepričanja svojih poslancev, katero mora vender prvi pogoj biti vsaki vspešni javni delavnosti!
Ali še v drugem oziru so zagazili nemški radikalci. Bati se je bilo nemško-liberalne opozicije, jako nevarna je nam bila, dokler je svojo nagoto skrivala s širokim plaščem državnih interesov. „Ustavoverna stranka", tako se je glasil ponosni njen naslov, in polnodoneča ta beseda zapeljala je marsikaterega Nenemca, da se je pridružil tej parlamentarni frakciji. Saj so še v zadnjem sasedanji imeli v svoji sredini Italijane iz južne Tirolske, Maloruse in zastopnike dalmatinskih Srbov! Eden levičarskih kolovodij, znani To-maščuk, obstal je celo v nekem javnem govoru
pak, vila in je njegovi lični podobi dajala to, kar daje lepemu čevlju lik in krtača.
Martin je kislega obraza in temnega očesa vse te šušmarije gledal. „Ljuba moja," rekel je, „tu pa tam, če človek nima premoženja, nikjer ni pisano, da bi se moral s takimi rečmi odlikovati. Daj, daj in odloži tisto ponarejeno lepotičje. Sama na sebi si zadosti lepa v svoji mladosti in ti tega vraga, ki je ponarejen od konca do kraja, prav nič treba ni. Dostojne gospe so morajo takemu talmikrasotičju izogibati."
Ali je uže križ, da mlade gospe za take zlate nauke nimajo najmanjšega razuma. Julija se je na vse take pouke jako sladko smejala in je še večkrat svitle zapestnice, utrinjajoče se kamne, bisernice, in drugo tako robo domu prinesla.
Če je Martin godrnjal, da je to potrata, planila mu je okolu vratu, očitala mu je, da je sit-než, ki jej še tako nedolžnega veselja ne privošči in če jo ima rad, naj se zaradi takih malenkosti ne prepira z njo, ker je njeno srce na nje navezano.
Mraz je bilo nekdaj predpustom, da je vse škripalo; Julija se je v operi prehladila. Z hudim
ta znameniti, faktum, da je i njega rodila slovanska mate^ ter da se tudi on prišteva rusin-skemu plemenu. Ugovarjali so avtonomistični večini vedno s stališča ob čedržavnih koristij, in ta fikcija bila jim je dolgo časa močna zaslomba. Ali v istem hipu, v katerem prodere Kuotzov program — in uže dandanes je skoro gotovo, da bode novo nemško-liberalno blagovestje precej učencev imelo v bodočem državnem zboru — v istem hipu odpade levičarjem krinka in nasproti nam bode zevala v vsej svoji pretiranosti, brez vsakega avstro - patrijotičnega lišpa — nemško-( narodna ideja!
To pa so duševni krogi, s kojimi nobeden avstrijski državnik se sprijazniti ne more. Stranka, v'katera na svojo zastavo napiše jednostransko gaslo °^svoje narodnosti, Avstrije vladati ne more. Le mnogo nemško - radikalnih neophytov v državno zbornico, le mnogo Knotzovih posnemovalcev, in zadnja nada bode levičarjem splavala po vodi. Takim elementom se državno krmilo v mnogo-jezični Avstriji izročiti ne more, in če se velikanske nerodnosti ne zgodč z naše strani, bode nemško - liberalna stranka dolgo še se potila in solze pretakala v vicah neuspešne opozicije!
Iz Ogerske.
p, o, — Kaže se, da bodo spremembe, katere je zbornica magnatov napravila na postavnem načrtu o preustrojbi gorenje zbornice, še v teku tega tedna razpravljale se v poslanski zbornici ter se nespremenjene vzprejele, tako da bode preustrojba zadobila v jeseni moč. Pri razpravi v poslanski zbornici se najbrže ne bode razvila debata, ker vladna stranka vzprejme sklenen kompromis jedino le v interesu, da pride v veljavo zakon. Kar se tiče opozicije, se pač ne more potegovati za prvotni postavni načrt, katerega je tako hudo napadala, in tudi na spremembah predloge more komaj kaj neugodnega biti, ker je ravno opozicija zahtevala, naj se zmanjša število imenovanih članov ter se odstrani zastopstvo židovskega veroizpovedanja v gorenji zbornici.
Preložitev carinske novele pripravlja opoziciji tudi zadrege. Njeno postopanje v tej zadevi je protislovno. V tem, ko je začetkom pritoževala se proti bremenom, katera nastanejo iz carinske novele, jej zdaj zopet ni po volji, da je vlada odstavila carinsko predlogo z dnevnega reda. Ob tej priliki bodi omenjeno, da se poročilo listov, da se je avstrijska vlada pri ministerski konferenci o carinski noveli izrekla za uporabo znanega § 14. ustave, ne strinja z istinitostjo. Ko se je pri omenjenih posvetovanjih pri teoretični razpravi raznih eventualnosti govorilo tudi o možnosti označenega izogiba, bila je ravno avstrijska vlada, katera je izrazila pomisleke proti § 14. In ogerska vlada
kašljem je vsa razgreta domu prišla. V posteljo je morala, iz katere se je v večnost preselila.
Kje je pero, ki bi popisala žalost in skrb zapuščenega Martina Kakor zgubljen potikal se je po ulicah, pa jokal je. Res je šel tudi sedaj vsak dan po svojem opravku, življenje se mu je jelo pa nezmerno studiti.
Od kar mu je Julija umrla, jela ga je zopet usoda preganjati, kajti on kar ni znal, pa ni znal s skromnimi svojimi dohodki tako dobro gospodariti, kakor je to njegova ranjca umela. Kako se mu je tožilo po izbornih vinih, katere je poprej ob nedeljah in praznikih pri kosilu pil, in pa po dobri jedi, ki jima je ostajala. Ni mu bilo drugače mogoče, kot da je nekaj dolga naredili moral; saj sta ga tudi bolezen in pogreb mnogo stala.
Od sedaj je šlo pa z Martinom po bliskovo navzdol. Dolga je bilo od dnč do dnč več. Da bi si opomogel prijel se je igre. Toda tudi tukaj mu je bila smola mileja od sreče. Vse je šlo. Nekega dnč taval je brez okroglega v žepu po mestu in je vse svoje misli na to koncentriral, kje in kako bi &e zopet enkrat do sitega najedel. Težko 8e mu je bilo ločiti od svojih reči, ki so ga na ljubljeno Julijo, katere tako bridko pogreša, tako živo
priznala je to opravičeno mišljenje. V poslanski zbornici bode Tisza odgovoril na pred kratkim stavljeno interpelacijo o carinskih retorzijah ter ob tej priliki razvijal razloge, zakaj zdaj vlada ne želi razprave o carinski noveli.
Grof Apponyi je nameraval, gospoda Tiszo gledč na izjave kneza Bismarcka interpelovati, katere je izrekel o eventualnem ožjem združenji gospodarstvenih razmer med Nemčijo in Avstro-Ogersko. Grof Apponyi je vender opustil to interpelacijo ter stavil o tem predmetu samo vprašanje v gospodarskem odseku. Gospod Tisza je razložil, da grof Apponyi ni razumil izjave kneza Bismarcka. Nemški državni kancelar ni, ko je kazal na ovire, katere se stavijo na pot tej ideji, v prvi vrsti imel v mislih ovire, katere bi se iz-vedenju črteža eventualno v Avstro-Ogerski nasproti stavile, marveč naglašal one ovire, katere bi bilo v Nemčiji sami prestati. Vsekako se ne more odrekati, da bi oni črtež tudi v Avstro-Ogerski zadel na ovire. Vprašanje grofa Apponya in odgovor ministerskega predsednika bila sta na dve strani znamenita. Gledč prvega se je pokazalo, da se zdaj on, kateri je bil več let najhujši sovražnik varstvenih carin, poganja srednje-evropsko carinsko unijo. V odgovoru ministerskega predsednika pa je važno, da se njemu povišanje carin zdi le potreba, in da bi nasproti prekomorski konkurenci ne bil sovražen ideji srednje-evropske carinske unije, če bi bila združljiva s politično samosvojnostjo dežele. Vsekako pa je Tisza omenjal, da bi ta črtež v Italiji in Franciji, gledš prometnih zvez teh dežel z Ameriko, zadel še ob večje ovire nego v Nemčiji in Avstro-Ogerski.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
tiospodska zbornica dovršila bode koncem tega tedna svoja dela, koncem prihodnjega tedna pa se bode najbrže zaključil državni zbor. Dan še vedno ni po polnem gotov, ker jo zavisen od tega, kedaj da bode z vsemi predmeti gotova gospodska zbornica, ker je vender le možno, da se nekoliko zakasni.
Od vseh krajev poroča se uže o volilnem gibanji. Skoro vsi listi obračajo se uže več ali menj do svojih somišljenikov, naj prično delati za volitve. Posebno živahno so se pričeli gibati primorski Slovenci; sklicujejo volilne tabore, kateri imajo skrbeti za to, da se narodu ne usilijo laški kandidatje.
Zakon o uravnavi Savinje od Mozirja do Celja, kakor ga je sklenil štajerski deželni zbor, zadobil je Najvišje potrjenje.
Kdo bode zašel praški škofovski stol za umršim Schwarzenbergom, še vedno ni določeno; večina listov se vender izreka za Seli on bom a.
spominale in vender moral je zdaj to, zdaj ono prodati. Šment, kar mu v glavo padejo Strasovi briljanti, ki jih je njegova žena v ušesih nosila. Okvir zdel se mu je vsled svoje lepote vsaj nekaj goldinarjev vreden in te je hotel prodati. Z olajšanim srcem šel je domov ponje; ne da bi se bil poprej domislil, da se ponarejeni kameni ne nosijo k juvelirju, stopi z njimi v prvo in ob enem najbolj elegantno tako prodajalnico.
„Ali bi smel vprašati po vrednosti teh le uhančkov?" pravi Martin z boječim glasom svoje blago zlatarju moleč.
Zlatar je nezaupljivo motril moža v tolišni zadregi pred njim stoječega, potem ogleda kraso-tičje, ga pretehta in pravi, da je med brati 1000 goldinarjev vreden. „Takoj bi ga kupil, če mi poveste, od kod ga imate." Martinu je, kakor bi Be mu sanjalo. Obraz so mu zgubanči najprej kakor kedar kaj ne verjamemo, potem pa so mu gube prešle v strahoten izraz, ki se mu je po celem obrazu razlil.
„Gospod, motite se, kameni so ponarejeni," rekel je zlatarju z veliko težavo.
Zlatar se je nasmehnil, češ, ti bi mene učil? ter še enkrat pravi, da so kameni pravi žlahtni
Ta izvolitev bi se g^tovouradostjio pozdravljala v foških krogih.
O volitvah na Koroškem piše „Mir“: „Tri lepe in velike doline: podjunska, rožna in labudska, so pokazale že pri lanskih volitvah, da nočejo več liberalcem delati tlake. Zdaj se giblje pa tudi že na Zili in v celovški okolici. Zato, ljubi Slovenci, če hočete, da se povrne v našo deželo stara poštenost, stara pobožnost, stara bratovska ljubezen in staro pošteno veselje, potem morate trdno stati na naši strani, liberalcem dati slovo, voliti pa prave, poštene, krščanske možč za svoje poslance." Na drugem mestu pa piše ta list o kanalski dolini: »Liberalci se že zdaj pripravljajo na volitve in mislijo, da bodo tudi letos zmagali po cele® Koroškem. Slovenci se pa tudi zbujajo. Za p°‘ slanca Wrana mi Kanalčani ne maramo, saj nismo še nič slišali, da bi bil za nas kaj storil ali g°' voril. Nemški liberalci pa se potegujejo za njega! saj jih uboga v vseh rečeh. Mi Slovenci ne bomo volili nemškega liberalca, ampak takega moža, ki se bo poganjal za sveto vero, za slovenske pravice in za ubozega kmeta. Rožani in Kanalčani bomo stopili pod slovensko zastavo; da bi le tudi Žilam potegnili z nami, potem je zmaga v Beljaku naša.“
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča, da je zakon o subvenciji nemških parobrodnih črt stopil v moč 0. t. m. S tem zakonom se državni kancelar P°' oblaščuje, da smo dovoliti za naravnost iz Nem' čije izhajajoče glavne črte dovoliti subvencij0 °a leto največ 4 milijone mark, za stransko ^ ° Trst-Brindizi-Aleksandrija pa 400000 mark lZ državnega denarja. Glavne črte, kakor tudi črta Trst, se smejo oddati samo nemškim podjetnikom-Pogodbe o glavnih črtah se morajo predložit* zveznemu svetu v potrditev. Odločitev o tržaški Črti ima državni kancelar sam.
„Temps“ prinaša članek o konfliktu med llU-sijo in Angleško ter s toplimi besedami pri' poroča, naj bi med njima posredoval knez Bismarck. Vojska med tako močnima državama, ka' kor je Angleška in Itusija, da bi imela žalostne posledice, treba torej skrbeti, da se zopet doseže sporazum. „Knez Bismarck je postal razsodnik Evrope ali pa mu le še malo manjka do tega in kako bi so mogel braniti, da ne porabi svojega velikega vpliva, če gre za to, da se prepreči vojna> katera bi se pričela v Afganistanu ter bi se razširila v Evropo ter interesovala države, katere so zdaj daleč proč od angleško-ruskega konflikta. Kakor pa se poroča iz dobro poučenih krogov, s° do zdaj Bismarck o tej zadevi še ni izrazil.
Dopisnik „Standardov« brzojavlja o miru me« Kitajsko in Francosko: „RazgIas, s katerim so naznanja konec vojske med Kitajsko in Francosko, izdal se je v Pekingu. Cesar naznanja v njem
kameni, kajti le predobro jih pozna, ker so se pod njegovim vodstvom vkovali v te-le uhane.
Martinu je bil med tem obraz smrtnoble« postal, duša mu je pa trepetala v životu. Jecljaj® je povedal zlatarju svoj stan in svoje ira6. „J° vse prav", pravi zlatar, ki je od minute do minute bolj uljuden postal. „Vaša gospa ima še marsikaj lepega iz moje prodajalnice. Prav dobro se spo' < minam, da sem v stanovanje, kakor ste mi 0/ opisali, poslal tudi bisernico, jako dragoceno, kako1' tudi še marsikaj druzega velike vrednosti."
Trgovski pomočnik, ki je vso komedijo sedaj le od strani poslušal, hitel je venkaj v de? lavnico, kjer je svojim tovarišem pripovedoval jak0 pikantno zgodbico iz zakonskega življenja o golju' fanem moži, v kateri je imel povsod znani banki1’
S . . . ulogo Jupiterja, gospa Julija Martinova P* Danajino.
Martinu se je pred očmi stemnilo, dfl Je omahnil. Vsmiljeni zlatar je vse takoj razum*3*-Poslal je po voznika, ki je Martina domu p0^a*‘
Drugo jutro dobil je zlatar, ki je bil ob jednem predsednik društva za podporo ubogih, zvežonj z naslednjim pismom:
iodu, da so Francozi ponižno (?) prosili miru. Cesar je njih prošnjo milostno uslišal. To so kaj oblastne besede premaganca.
»Agence Havas" poroča o glavnih točkah mirovne pogodbe s Kitajsko. Ko se razglasi cesarski odlok, naj se izvede tientsinska pogodba ter da zapustijo vojaki Tonking, se ustavijo blokade na Formozi in Pakoju. Koj ko se umaknejo Kitajci, poda se Patenotre v Tientsin ali Peking, da se razgovarja o mirovnih določbah, o trgovinski pogodbi in o času, kedaj se ima zapustiti For-moza. Ko se podpiše mir, pokliče Francija mornarico nazaj in Kitajska zopet odpre pristanišča francoski trgovini.
Srednje-azijsko vprašanje je zmerom jed-nako zamotano; kar se čuje, so vse le maloverjetne kombinacije. „Standard“ je poročal, da se Rusi pomikajo dalje ob »bregu Murghaba"; to poročilo po polnem verjetno, sicer je pa tudi kraj s tem izrazom kaj občno zaznamovan. Angleško časo-pistvo ni prav zadovoljno s poročilom Komarova, 111 v vseh izreka se nekaka bojazen in sumnja proti Rusiji. Nekoliko bolj tolažilno je poročilo v »Daily News“, katere pravijo, da vlada od četrtka ni dobila nobenega poročila iz Petrograda, da torej ni nikakega povoda misliti, da je situvacija postala ozbilnejša. Angleška vojna se pridno obo-rožuje, kar se vč da zahteva resnost položaja, vender pa iz tega še nikakor ni treba sklepati na vojno.
Vstaja v kanadski provinciji Manitubi postaja od dne do dn<5 resnejša. Kanadska vlada je sama o tem vstanku dobro prepričana in znan jej J® resen položaj, kar se najbolje razvida iz tega, a je poslala vstašem nasproti GOOO mož, za kanske razmere gotovo veliko število.
Dopisi.
Z Gorenjskega, 10. aprila. (Izv. dop.) V vseh krajih slovenske domovine skušajo si ustanoviti posojilnice ter se tako otresti gospodstva tujega kapitala. Ko se je v Ljubljani posvetovalo društvo posojilnic, tedaj se ni oziralo na našo lenjsko stran, češ, Gorenjec je Se močan, imo-zanj še ni potreba posojilnic. Nu, gospodje se les da niso motili, vender mi je uže več slučajev 2nanib, ko je kmet potreboval za kratek čas kredita, in ker posojilnice ni bilo, moral je k tudi Po Gorenjskem se nahajajočim oderuhom ter pla-fati silno visoke dvojne obresti. Čemu bi pa sicer tudi ves prihranjeni denar moral še nositi v lanjsko hranilnico, katera se je v slednjem času Pokazala nekaterim slovenskim društvom skoro da sovražna, na našo gorenjsko stran pa se pri razdeljevanji darov preklicano malo ozira. To uvideli So modri možje, ter jeli misliti na to, naj bi se tudi na Gorenjskem ustanovila posojilnica. Sestavil
»Spoštovani gospod!
Presrčna, najtopleja zahvala za skazano mi ljubezen in prijaznost. Pridejano lepotičje spra-«e v denar, katerega po svoji previdnosti po-(1 k e za podporo pribežalištva „zapuščenih ,^et\ kajti ne vem, kako bi spominke na zam0lgU]° veseli° raoJe ranjce boljše porabiti
w 2 odličnim spoštovanjem F. Martin. “ sej , a,tina je odslej nadalje vsikdar mraz stremi/ • a^ar	m*mo kakega zlatarja. Včasih
Je bilo pa vender le žal, da se je vseh spo-l|Jkov svoje drago Julije na tako surov način ^ebil. Saj mu vender ic jedne ure veselja ^ skalila, in morda še celo kriva ni bila, saj nima ^anjšega dokaza. Poleg vsega tega spominal Pa živo donečega smehu njenega, njene njal^ne zunanj°Btii katera se ni prav nič stri-notk * grozno krivico, katero ji je v prvem tre-]e d otital. Kako rad bi jo bil nekaj vprašal, ta hl^ ^esed*ci *n zadosti bi bilo — toda grob, s Sv a.^n* 8rob je nem! Martin je spoznal, da je ime 0jini* dobrim delom še le prav liudo dobro v , sv°je žene oškodoval, samega sebe pa ljudem ^obe dal.
se je poziv na gorenjske može, podpisal ga je g. Josip Košir, župan v Naklem, g. L. Jošt, občinski svetovalec v Naklem in g. Fran Pavlin, izprašani tehnik v Podbrezji. Pred kratkim, na cvetno nedeljo, bil je sklican shod, da se posvetuje, bi li bilo dobro ustanoviti posojilnico, kako in kje. Shod bil je sklican v Podbrezje, udeležilo se ga je nad 40 mož.
Gosp. Pavlin razložil je zbranim pomen posojilnic ter kazal na njih potrebo tudi na Gorenjskem; če se tudi zdaj ne kaže še tolika potreba, vender je treba delati naprej, morda pridejo sla-bejši časi. Vsi navzočni pritrjevali so zadovoljno govornikovim besedam.
Na predlog g. J. Travna, učitelja v Naklem, sestavil se je odbor iz 15 mož, kateri imajo nalog, sestaviti pravila za bodočo posojilnico; pri se stavi teh pravil pa se imajo ozirati posebno na gorenjske odnošaje.
Nova posojilnica se bode imenovala: „Prva gorenjska kmetska posojilnica v nakelski županiji s sedežem v Podbrezji. Poroštvo bode omejeno, delnice prve vrste po 50 gld., druge vrste po 10 gld.
Izbral se je ožji odbor, sestoječ iz pet mož, na čelu jim g. A. Zarnik, župnik v Naklem, kateri ima skrbeti za to, da se pravila kolikor možno kmalu predložijo visoki vladi v potrjenje.
Tako storila ja-Gwenjska_zopet-korak 4alje. 1^ vsega^src^ želimo, da “bi bodoča posojilnica blagonosno se tazširj^la za vse Gorenjsko!
Razne vesti.
—	(Roparsk umor v Pošti.) h Pošto se zadnji čas množ<§ poročila o roparskih umorih. Tako so ravnokar zopet poroča, da jo bil umorjen in oropan uradnik Eraerik Gazdag. Ta jo šol se svojini prijateljem nekoga obiskat. Ko sta užo v torni vračala so domov, vstavila sta so med potjo v neki gostilnici. Gazdag plača čez nekoliko časa svoj račun in se odpravi zopet proti domu. Navzočni so ga svarili, da naj ne hodi sam, kor ulica, po koji mu je bilo hoditi, ob tako poznem času, bajo ni varna. Ou pa so ni dal pregovoriti, da bi bil še počakal, ampak jo Sel, trdeč, da nima strahu, in sicor tim manj, kor ima revolver seboj. Včeraj zjutraj o peti uri pa so ga dobili umorjenega na bližnjom losnem trgu. Imel jo vrv okolu vratu, a lažen tega zevajočo rano na levem senci. Poleg njega ležal jo majhen revolver, v oni roki pa jo držal vočji revolver, a v drugi nož. Roparji vrgli so mu najbrž vrv čez vrat in ga na ta način zadušili, potem ga pa še v sence vstrolili. Vender so jo moral hudo braniti, kajti njegova suknja bila je po polnem strgana. Gazdag imol jo pri sobi več dragocenostij in pa 780 gld. denarja, kar pa mu jo bilo vso pobrano. Sluti se, da so zločin doprinesli italijanski delavci, ki so prej
Ostal je doma, in to mu je zboljšalo razrite domače finance. Med tem se je pa še nekaj zgodilo, kar je Martina po polnem pozdravilo.
V	Filadelfiji so napravili svetovno razstavo >n v mostu, kjer je Martin živel, se je za isto sestavljal dotični odbor. Tudi Martin prosil je za kako mesto v odboru.
Ko je podpredsednik komisije Martinovo prošnjo prečital, se je nekaj minut globoko zamislil, potem je pa ua prošnjo zapisal opazko, da je posebnega ozira vredna.
Tudi ko se jo pozneje Martin podpredsedniku predstavil, ga j0 ta posebno prijazno sprejel, če tudi sta si bila po polnem tuja, ter je takoj Marinu oločil jako častno in odgovorno mesto v odboru.
Pravili so, da ima jako bister pogled pri iz-
bank,J' oSV°,’ega uradnega osobja, in če tudi se - v U, Poprej ni nikdar z birokracijo pečal, en er svojo ulogo kot podpredsednik razstavine misije a -o izborno rešil, da mu je vladar velik red v odliko podelil.
(Po «T. T.» prevel B—k.)
v isti gostilni pili in so tudi laliko žapazali, da ima Gazdag denar. Vender do zdaj zločincev še niso dobili.
—	('Grozna svečanost.) Grozno svečanost praznovali so pred nedolgim na angleških otokih sv. Mavricija bivajoči divjaki, in sicer pod vodstvom njih brahmina Sinatam-Bu v obližji njegovega stanovanja. Cela svečanost se je vršila na ravnini, kjer stoji pagoda in v nji podoba malika Sive, ki je narejena iz počrnjenega lesa in ima velikost človeške osebe. Podoba ogrnjena je z zel6 dragoceno obleko. Na glavi ima visoko kepo, rudeče ustne drže so nekoliko na smeh, a brke ima na k viško zavihane. Očem se vidi, kakor bi zaničljivo opazo\alo dobelo kačo, ki se ovija okolo leve roke. Pred pagodo gorela je skozi štiriindvajset ur v enomer strašanska grmada. Ko so bilo vse potrebno ceremonijo pri kraji in je bil ogenj pogorel, pobrali so ven vse ogorke, tak<5 da je ostala sama žrjavica. To so potom razravnali, takd da je pokrivala prostor v obsegu šest metrov dolgosti in štiri metre širokosti, a debelost, oziroma visokost žrjavico, znašala je 25 centimetrov To delo opravljali so junaki te svečanosti, ki so izprosili čast, da bi smeli iti maliku nasproti. Dokončavši to delo, vzeli so na glavo jerbašček cvetlic, da bi ga poklonili Sivi, potem pa se podajo bosonogi čez žriatico proti maliku. Ako pri tem kateri omaga ali pade, prepuščen je svoji usodi, nikdo ne sme mu iti na pomoč. Množica, ki je < okrog ognja zbrana, pusti ga mirno zgoreti, kajti to, da je padel, je znamenje, da mu brahma grehov ni odpustil. To pot ni nobeden padel. Nekateri tekli so čez ogenj in se potem zapodili v vodo, ki je stala na drugi strani pripravljena. Drugi pa so zopet stopali čisto počasi, kakor bi korakali po travi. Pri vsaki stopinji pa so iskre letele iz pod nog na vso strani. Dokler so hodili čez ogenj, zadržali so se Čisto mirno jerbašček s cvetkami na glavi imeč. Kakor hitro pa so bili na oni strani in so potaknili noge v vodo, začeli so prevelikih bolečin vpiti in kričati in v neznanskih mukah viti ude na vse strani. Zbrani pa so pri vsem tem ostali hladnokrvni in nikomur ni hodilo na misel, da bi bil nesrečnežem kako tešil in hladil pekočo rano. Vsi, ki so kedaj tako pot nastopili in prekoračili ogenj, šteti se morajo srečnim, ako kmalu potom izdihnejo dušo, kajti, da bi katori od njih kodaj okreval, ni upati, ampak skozi celo življonje ostanejo strašno polomljeni in hromi.
Domače stvari.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
Dn6 10. t. m. zvečer ob 6. uri imel je mestni odbor javno redno sejo. Predsedoval je župan Grasselli, navzočnih je bilo 17 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika bila sta imenovana most. odb. Valentinčič in Geba.
Mestni odbornik dr. Zarnik poroča v imenu personalnega in pravnega odsoka o prošnji Marijo Plaveč, vdove mestnega redarja, ter predlaga, naj se ji dovoli podporo za pogrebne troške 100 gld., pokojnine 133 gld. 33 kr. in normalni donesek za vzgojo sedmerih nedo-letnih otrok. — Predlogi se brez debato vzprejmd.
Mest. odbornik Hribar vtemeljuje svoj samostalen prodlog, da se napravi nov tlak po nekaterih ulicah in cestah, da se obnovijo in na novo naredijo nekateri novi prehodi. Iz jako obširno sestavljene vtemoljitve podamo naj najvažnejšo točko. Govornik omenja, da mora vsako mesto, katero obiskujejo tujci, gledati na to, da ti dobijo od njega dober utis, kajti od tegn_^ zavisen jo večkrat njega razvoI~aTPpropad. Vsako na-
prodno mesto skrbi za pogodnosti in to so: očiščenje zraka z izvodbo dobr«^kan^liz^cijo, dc\bra ^azsvitlja^a, d(^ra-^itiyi_voda in dobor^tlak. Razsvitljava z_Ljubljanj nijslabojša nego v katorem "koli drugem mostu. Mostni zastop storil je tudi užo potrebno korake glede zdrave pitne vode in pričakovati jo ugodne rešitve. Tudi jo obrnil mostni zastop vso pozornost na vprašanje, kako naj so prikladno izpraznjujojo stranišča, ter se primerno uredi kanalizacija. Skrboti mu jo torej še za dober tlak po mestu.	C?	-
Glede tlaka so glavne zahteve, da so tako uredi, da jo probivalstvo obvarovano ob suhem-letnem času prevolikoga prahu, ob deževnem vremenu pa prevelikega blata, toroj mora biti vsaj v najbolj živahnih ulicah tlak tak, da se !te dve nadložnosti odpravita, kolikor
vf
možno. V Ljubljani so najbolj obiskovani prostori: Stari trg, Mestni trg, Glavno ulice, Gledališko ulice, Šelonburgove ulice in Dunajska cesta. Izmed teli imajo kamenit tlak samo Stari trg, Mestni trg in Slonove ulice, vse ostale imajo samo navadni cestni tlak. Koliko prahu in blata pa nastaje na navadnem cestnem tlaku, je znano. Temu se mora v okom priti. Tlak se mora napraviti ali iz nabrežinskega kamna, iz asfalta, iz klinkerja ali iz granitnih plošic. Tak tlak imajo vsa večja mesta. Tak tlak traja tudi 20 do 30 let. Na tem tlaku ne nastaja ob suhem vremenu veliko prahu in ob doževnom ne blato. Cena mu je za StirjaSki meter 7 gld. Torej bi bil tlak od granitnih plošic najpriklad-nejši za Špitalske, Gledališke in Šelenburgove ulice ter za Dunajsko cesto.
Govornik omenja na dalje, da je poleg zdaj naštetih /nedostatko^glavnih ljubljanskih ulic šo-lo, da se s horlnilmg mimprih ..lip ne moja.-priti _s_svjiimi gagami najaaaprotna skan. Treba torej gledati, da so te nedostatnosti odpravijo. Govornik nasvetuje, naj bi cj so napravili na 24 krajih taki prehodi, in sicer iz ‘^klinkerja, ker tak tlak trpi malo škode vsled težkih l_voz, je torej zelo trpežen.
Na dalje omenja govornik tlaka na hodnikih. Teh ima Ljubljana sicer užo prec<5j, a mnogo jih potrebujo nujno poprave. Dobro bi bilo, da bi so zdanji hodniški tlak nadomestil s takim, katori bi bil prijetnejši očem in tudi trajnejši, in tak tlak jo chamotni tlak. Vsa večja napredna mesta imajo tak tlak. Troški z&nj glede trpežnosti gotovo niso previsoki, saj bi štirjaški meter ne stal več nego 4 gld. 20 kr., v tem ko tudi zdanji grapasti tlak stane 3 gld. 60 kr. do 4 gld., a ni lep in vplivom vremena zelo pristopen. Govornik naštova prostore, kjer naj bi so napravil tak tlak.
Vkupni troški bi po govornikovem proračunu znašali 37 728 gld. 54 kr. Če se prinese ta žrtev, storilo se bode silno mnogo za olepšavo mesta, zraven pa se bodo še napravil tlak, katerega ne bode treba vedno popravljati.
Govornik torej predlaga: Napravi naj se tlak od granita v Špitalski ulici, v Gledališki ulici, v Šelenburgovi ulici in na Dunajski costi; proliodi na costali naj so napravijo od klinkerja iz zagrebške tovarno M. Tassotti. Tlak od chamota naj se napravi v Gledališki ulici, v Šelenburgovih ulicah, na Kongresnem trgu vzdolž Lav-renčičovo, Fischorjeve in Kogeljnove hiše, na Mostnem trgu od Špitalskih ulic do Podtranče, na Mestnem trgu od Podtranče do magistrata© hiše št. 37. Poleg tega je pa neobhodno potrebna tudi naprava hodnikov na Marije Terezije cesti od hiše št. 9 na Dunajski cesti do evangeljske cerkve in od Turjaškega trga vzdolž celega Brega. Ta tlak bi se dal izvršiti iz rabljivih ka-menitih plošč, katere ostanejo, če se prej imenovani hodniki obložijo s chamotnimi ploščicami.
Predlog se izroči v posvetovanje in poročanje združenemu finančnemu in stavbenemu odseku, kateri naj zaradi tega stopi v dogovor z mestnim stavbenim uradom. Odsekoma se naroča, da so takoj o tem posvetujeta ter vsaj do konca maja 1.1. poročata, da se moro delo pričeti še to leto.
Vkupni "troškovi tega tlaka bi znašali 37 728 gld. 54 kr. To gotovo niso veliki troškovi, in mesto bi so mnogo olepšalo.
Mest. odb. Petriči6 meni, naj bi se v ozkih ulicah samo na jodni strani tlak preložil.
Mest. odb. Gogola omonja, da jo rok za poročanje sekcijama prekratek.
Župan Grasselli omonja, da bosta odseka samo v sporazumu z mostnim stavbonim uradom mogla staviti prodloge, torej Hribarjev predlog potrobujo dodatnega predloga. Sicer pa meni govornik, da so vso to delo no bodo moglo izvršiti v jodnom lotu, ker bi bil vsled tega promet preveč oviran.
Mest. odb. Hribar izroka, da jo zadovoljon z županovim nasvetom. Na to se po slednjem nasvetu vzprejmo predlogi mest. odb. Hribarja.
Na to sklene se javna seja, potem je tajna.
— (Častno občanstvo) podelila je občina Grosuplje na Dolenjskem po jednoglasnom sklopu občinskoga odbora gospodu deželnemu prodsedniku baronu Wi.nklerju v priznanje njegovega za dfižoloioli-blagtmoauega delovanj#.
— (Pri današnji dopolnilni volitvi v mestni zastop) II. razreda bili so izvoljeni: Peter Grasselli s 144, Pran Potočnik s 143, Ljudevit Kavnihar s 139 in Toma Zupan s 136 glasovi. Volitve luloližHo^o^e^ 147_volilcov. Poju|ranjom yoli L razredjC^M	7
— (Patrijotično deželni) pomočno društvo za Kranjsko) ima v četrtok dnd 16. t. m. ob 5. uri popoludne v vladnem poslopji na Bregu št. 6 svoj reden občen zbor. m
— (Občinska volitev.) Pri novi volitvi občinskega predstojništva v občini Gorenji Polšnik v litijskem okraji bil je izvoljen županom Pran Podlogar iz Gobe, občinskim svetovalcem pa Josip Višnikar iz Brezovega, Martin Dolinšek iz Tep, Marko Savšek iz Preske, Martin Zavrl iz Dolzega Brda, Anton Beja iz Košce in Josip Borišek od Sv. Lenarta.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo zvečer bila je slednja slovenska predstava v tej sezoni, igrala se je veseloigra „Banditje“, in sicer v korist gdč. Zvonarjeve in Vrtnikove ter igralca g. Danila. Uloge izvele so se vse prav povoljno, posebno so se odlikovali g. Gorazd, gdč. Zvonarjova in Vrt-nikova ter g. Danilo; izveli pa so svojo nalogo tudi dobro gg. Slavko, Petrič in Brak ter gdč. Nigri-njova in Lavoslava. Precej dobro obiskovano gledališče odlikovalo je igralce večkrat z burnim ploskanjem. G. Danilu poklonili so čestilci tudi dva venca. Čudno se nam je zdelo ter nas neprijetno dirnolo, da nista bili izvrstni igralki gdč. Zvonarjeva in Vrtnikova odlikovani z nobenim venčen; obžalovati je, če je to poslednica osobnih spletk. Sicer pa morata imeti vrli igralki popolno zavest, da sta s svojimi nastopi o vsaki priliki zadovoljili v vsej meri slovensko razumništvo. Kličem o njima, kakor tudi drugim igralcem: Na zopetno svidonje v bodoči sezoni!
— (Pretep.) Iz ljubljanske okolice se nam poroča : Dne 8. t. m. sprijelo se je več fantov v Štefanji Vasi pred gostilno Frančiške Bezlaj. Med njimi bil je tudi posestnik Anton Dolinšek iz Podmolnika, katerega so pobili na tla, ter potom po njem hodili tako, da ni mogel sam domu, ampak so ga morali prepeljati. Baje so mu nekoliko reber polomili.
— (Iz Račne) se z dnč 19. t. m. poroča, da je zopet nastopila povodenj. Voda vzela je posajeni krompir, ječmen in oves; da bi zopet posojali, nimajo ljudje več semena in tudi ne denarja, da bi je nakupili. Povsodi je velika beda.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London, 14. aprila. „ Times8 potrjujejo, da se Rusi pomikajo dalje ob rekiMurghab. V kratkem sprimejo se z Afg&nci. Afganistan bode dovolil, če bode treba, angleškim četam, da bodo šle skozi afgansko ozemlje.
London, 14. aprila. V dolenji zbornici izjavil je Gladstone, da vlada pričakuje obširnega poročila od Lumsdena, kateri je zdaj v Tirpulu.
Dublin, 14. aprila. Princ Waleški odpotoval je v Cork; narod ga je navdušeno pozdravljal. Demonstracija, katero je nameraval lordmajor za Parnella, je propala.
London, 13. aprila. flTiines“ poročajo iz Carigrada: Rusi utrjujejo Batum ter tu koncen-trujejo obile čete.
London, 13. aprila. (Reuterjevo poročilo.) Lumsden je baje zašel močno strategično postojanko v Tirpulu na reki Ilerirudda da tako prepreči napad Rusov na Herat.
London, 13. aprila. (Reuterjevo poročilo.) Čete v Kitajski in Avstraliji se bodo pomnožile s križarji. Po načrtih vojnega ministerstva se bode dobilo na razpolaganje za službo v inozemstvu 52 672 mož.
Kahira, 13. aprila. Sir Edgar Vincent stavi v svojem finančnem poročilu predloge, po katerih bi bilo vladi možno popolno izplačanje obrestij državnih dolgov do konca 1887. 1. doseči ter dobiti še 30 000 funtov prebitka. — General Wol-seley se kmalu poda v Suakim, a bode od tam vodil priprave za jesensko vojno proti Sudanu. —
Iz Dongole se poroča, da se v Kordofanu upor proti Mabdiju razširja. Mahdi se je baje sam podal v Kordofan, prej pa je postavil v Kartumu emirja.
New-York, 13. aprila. Iz La Libertada se poroča, da se je mir med San Salvadorjem in Hondurasom podpisal. Honduras se je pridružil zvezi proti Guatemali in četo obeh držav se pomikajo proti mestu Guatemali. Prebivalstvo vzpre-jema prijazno čete.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 14. aprila.
/Id.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.............................12'$
»	»	»	» srebru.............................19'®
Zlata renta..................................................103	‘20
5% avstr, renta...............................................95
Delnice n&rodne banke........................................848'-'
Kreditne delnice............................................. 279'®
London 10 lir sterling.......................................126'^'°
20 frankovec.................................................. 9	'91
Cekini c. kr............................................... 5'88
100 drž. mark................................................. 61
Tujci.
Dn6 12. aprila.
Pri Maliči: Kirchbaumer, Neubauer, trgovca, z Dunaja. " Fuchs, graščak, iz Kokre.j— Douschan, nadlogar, iz K°* stanjevice.
Pri Slonu: Kunz, zasebnica, iz Draždanj. — Schwdt^j dokt. soproga, iz Freiberga. — Hochmann, inženSr, >n Gunod, žurnalist, z Dunaja. — Kaiser, c. kr. lajtenM iz Beljaka. — Jeglič s soprogo iz Logatca.
Pri Bavarskem dvoru: Ramor in Machatta, zasebnik®' iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Mucha, želez, uradnik, s sopr»8°’
7. Dunaja. — VVilcho, trg. potov., iz Inomosta. — HepP’ uradnik, iz Frickhofena. — Algair, fabriški vodja, ’* Feldkirchna. — Destalis, zasebnik, iz Cenciderta. " Haubart, zasebnik, iz Tržiča.
Umrli so:
Dn6 12. aprila. Josip Lavrin, pleskarja sin, 3 U Kurja Vas št. 7, vodenica. — Frančiška Klemenčič, delavka, 20 1., Kolodvorske ulice št. 4, jetika.
D d e 13. aprila. GgJjrijeJa Zuvlini, želez, sprevodnik* hči, 21, Kolodvorske ulice št. 11, koz6.
Tržne cene.
V Ljubljani 11, aptUa-Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 53 kr., domače C gld. 83 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 5 gld. 4 kr.; °ves 3 gld. 41 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5gld. 85 kr.; tur' šica 5 gld. 53 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh P° 52 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjini 68 kr., drobnisko po 88 kr, — Piške P° 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., sl#"10 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehki'1 6 e'f' 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 ? ’ belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Čas j opazovanja
Stanj o baro-motra v ram
~ 7. zjutraj ! 724-97 p* 2. pop. 726*58 * I 9. zvečer 728'76
CO
Tompo-
ratura
Vetrovi
8-4
8*8
70
jzpd. sl.
Nobo
Mo-krinft v m m
f
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ij. v. Klfilnmavr & Fefl. Bamberc-ova
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni nrodnik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & F e d. Bainborg v Ljubljani.