2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. julija 2012  Leto XXII, št. 29 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 19. julija 2012 Porabje, 19. julija 2012 SVETI MARTIN V KRAJINI KULNA PA GAUŠČ STR. 4 - 5 NEJ BI MISLO, KA TAŠA LEJTA ZADOBIVA STR. 6 Andovčani blagoslovili križ, Sakalauvčani mlašečo igrišče Če rejsan je leto (poletje) pa je dosta lidi odišlo na dopust, so zatok po porabski vasnicaj eden za drugim veški dnevi. Tak je bilau tau za preminau-či konec kedna v Andovcaj pa v Sakalauvcaj. Andovsko kulturno in turistično društvo je s pomočjauv slovenske samouprave pa Razvojne agencije Slovenska krajina organiziralo V. slovenski den. V pivniškom šatori pri andovskoj domačiji se je program začno s slovensko mešo, stero je darüvo dolenski župnik gospaud Vili Hribernik. Po meši so blagoslovili obnauvleni križ, steroga je dau postaviti leta 1959 Jožef Talaber, steri je v dvajseti lejtaj iz Andovec odišo v Meriko. Skurok za 40 lejt je zavolo hvaležnosti dau postaviti križ Andovčanom. Križ je najprva stau na srejdi vesi, dapa zatok, ka je pauleg bila šaula, se je režimi (rendszer) tau nej vidlo. Zatok so ga postavili na srejdi nasprotnoga brega. Na zdajšnjo mesto ga je dalo postaviti Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, stero ga je vred vzelo, dalo obnauviti. Na križi v bejdvej gezikaj piše: »Za zahvalo Andovčanom je dau križ postaviti Jožef Talaber iz Merike v Gospodovom leti 1959«; »Hálája és szeretete jeléül az Úrnak 1959. esztendejében állíttatta Talabér József Amerikából az orfalusiaknak«. Po blagoslovitvi križa je vse navzoče pozdravo predsednik andovskoga društva Karči Holec, steri je prejkdau priznanje »Za Andovce« tö. Letos so dobili tau priznanje trgé, dva »Andovčana« pa Silva Eőry iz Murske Sobote. Küjara – Feri Trifusz pa Emil Mešič – že petnajset lejt küjata, pripravlata gesti na vsej programaj andovskoga društva samo za Baug plati. Za svojo delo sta ešče nigdar nika nej vzela, kak pravita, njima je v čast (megtiszteltetés), ka sta leko med Andovčani. Silva Eőry je tista novinarka, steroj se leko društvo zavali, ka o njij vejo v Prekmurji pa širše po Sloveniji. Na vsakši program pride, o vsakšom programi informira bralce, poslüšalce. V kulturnom programi so gorstaupile tri skupine, ljudske pevke iz Žižkov, stere so spopejvale večinoma takšne pesmi, ka so nam bile nauve ali malo ovakše, kak je mi poznamo v Porabji. Gornjesenički ljudski pevci so nej samo v kulturnom programi spejvali lepau, liki pri meši pa pri blagoslovitvi križa tö. Gorički lajkoši so s svojo korajžo in veseldjom dober »apetit« napravili za bal, na sterom je špilo ansambel Coctail. V Sakauvcaj so v okviri vaški dnevov prejkdali mlašečo igrišče (játszótér), steroga je po meši blagoslovo župnik Tibor Tóth. (Več o tom v naslednji novinaj). M. Sukič Andovski križ, steroga je blagoslovo župnik Vili Hribernik, stoji nedaleč od stare domačije Mlašečo igrišče v Sakalauvcaj se je napravilo s pomočjo firmeS implyClean Feri Lainšček – roman v verzih Za boljšo obveščenost območja SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJE Založba Nova revija je leta 2010 v zbirki Samorog izdala roman v verzih Ferija Lainščka Sprehajališča za vračanje. V okviru Evropske prestolnice kulture – partnerskega mesta Murska Sobota in v založniš-tvu Franc – Franc je roman izšel na dvd nosilcu zvoka ali zgoščenki. Kot poetični performans so roman uprizorili pripovedovalka in režiserka Simona Kopinšek, avtor izvirne elektronske glasbe Marko Lük in oblikovalec Aleš Pogorevčnik. Dvd nosilec zvoka je bil posnet v Dramskem studiu Radia Maribor, javno pa predstavljen na prireditvah v Mariboru in Murski Soboti. Pripovedovalka in režiserka Simona Kopinšek se posveča literarnim projektom, slikanju na steklo in nabiranju zelišč. Je avtorica številnih pesniških performansov, treh knjig in mnogih televizijskih oddaj ter portretov priznanih domačih in tujih ustvarjalcev. Dovolj glasbenih izkušenj ima tudi Marko Lük, prav eksperimentalna in ambientalna glasba pa sta prevzeli njegovo ustvarjalno razmišljanje in ga izzvali v izpopolnjevanje tudi v bolj abstraktnih vodah elektronske glasbe. Tudi za Aleša Pogačnika velja, da se je doslej uveljavil na različnih področjih ustvarjanja, ki se posebej posveča delu z vizualnimi mediji in ilustracijo. Da spada Feri Lainšček med najpomembnejše slovenske besedne ustvarjalce, ni potrebno poudarjati posebej, niti tega, da je izjemno dejaven na zelo različnih področjih, od poezije za odrasle in otroke, romanov, scenarijev in domala vsega, kar lahko uvrstimo v besedno umetnost. Njegov roman Sprehajališča za vračanje je prvi slovenski roman v verzih, ki ga je pisal – ob številnih drugih projektih – eno leto. Roman ima 39 poglavij, 93 spevov in 1854 verzov. Akademska slikarka Zora Stančič je prispevala 39 ilustracij in s tem zaokrožila simboliko števila 3 in 9, ki sta na svojstven način vključeni v zgradbo tega posebnega dela. Roman Sprehajališča za vračanje ne vsebuje zgodbe v klasičnem pomenu besede, kot smo je navajeni v tradicionalnem romanu, zato njegove vsebine ni mogoče povzeti, saj bi ga s tem kot pesem uničili. Kljub temu je mogoče zaznati, da gre v romanu za ljubezensko zgodbo, za prešuštvo in zločin iz ljubosumja. Vendar je vse skupaj pomaknjeno v iracionalno sfero, v fikcijo. Feri Lainšček se je takorekoč moral zateči k verzu, v katerem je edinole lahko na najbolj avtentičen način ujel dvojnost človeške eksistence, ki se giblje na tanki meji med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo, med budnostjo in sanjami, med živimi in mrtvimi ter njihovimi duhovi, ki prehajajo iz enega v drug svet, iz zasmrtja v tostranstvo in nazaj, in se gibljejo v prostoru naših nezavednih, četudi fiktivnih obsesij, travm in sanjarij. »Roman v verzih posvečam Carlu Gustavu Jungu, psihoanalitiku in Velikemu magu, ki je verjel v pesniško resnico o tem svetu, tako kot v njo tudi sam verjamem. Naučil sem se, da poleg duha tega časa deluje še drugi duh, tisti, ki vlada globinam vsega pričujočega, je zapisal v svoji Rdeči knjigi, in prav to spoznanje skromno postavljam za moto pesniškega poročila. Zavest o duhu globine, ki sem se mu dal na razpolago, je vplivala na njegovo vsebino skupaj z drugimi Jungovimi spoznanji,« razmišlja Feri Lainšček o Sprehajališčih za vračanje. Kot rečeno, je Feri Lainšček vsestranski besedni ustvarjalec, tudi avtor romanov, po katerih je bilo posnetih največ filmov enega avtorja, med zadnjimi film Šanghaj po Nedotakljivih. Scenarij sta pripravila skupaj avtor romana in režiser Marko Naberšnik. Premiero doslej najdražjega filma v Sloveniji, stal je okoli 2,5 milijona evrov, Feri Lainšček napoveduje za prve dni oktobra v Murski Soboti, sicer pa se je Šanghaj uvrstil v tekmovalni program na filmski festival v Montrealu, ki spada med tako imenovane festivale A kategorije. V besedi in fotografiji smo tudi v Porabju predstavili snemalni dan v Filovcih, kjer so na obrobju vasi postavili romsko naselje. V glavnih vlogah nastopajo makedonski igralec Visar Vishka, nemška igralka Asli Bayram, bosanska igralca Senad Bašić in Emil Halihafizbegović, med slovenskimi Vlado Novak, Bojan Emeršič in številni drugi, ter množica statistov, tudi iz romskega naselja Pušča. Glavni protagonisti filmskega dogajanja so člani romske družine, osrednji lik pa je romski kralj, ki se je odločil ustanoviti romsko vas po imenu Šanghaj. Film, dogajanje je postavljeno v čas padca Jugoslavije, je tudi hrepenenje po sreči in močna ljubezenska zgodba. Marko Naberšnik je režiral tudi Petelinji zajtrk, enega doslej najbolj gledanih slovenskih filmov, po istoimenskem romanu Ferija Lainščka. Za uvrstitev na montrealski festival, ki bo med 23. avgustom in 3. septembrom, pa je režiserju čestital tudi dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Pravzaprav nekaj tudi prijetnega v teh poletnih dneh, ko se v Sloveniji kar druga za drugo vrstijo stavke, zmanjševanje pokojnin, ostre in delitvene ideološke razprave, kdo je naš in kdo vaš, stečaji podjetij in podobne zadeve, ki ena bolj, druga manj zastrupljajo ozračje nekoč predvsem dopustom in sprostitvi namenjenih dni. Ernest Ružič Direktor Podjetja za informiranje iz Murske Sobote Dejan Fujs je 10. julija obiskal Generalni konzulat R Slovenije v Monoštru. Pogovora z generalnim konzulom Dušanom Snojem sta se udeležili tudi vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač in urednica Porabja Marijana Sukič. Dejan Fujs je generalnega konzula seznanil z raznimi oblikami sodelovanja med Murskim valom, Vestnikom in Porabjem. Murski val in Vestnik redno pokrivata porabske dogodke (Panonski odmevi, Zvočno pismo iz Monoštra itd.) in s tem prispevata tudi k obveščenosti samih Porabcev. V času priprav na vstop v EU so imeli omenjeni mediji uspešen Phare projekt. Murski val je – v partnerstvu s Porabjem - kandidiral tudi na zadnjem razpisu Operativnega programa Slovenija-Madžarska 2007-2013, toda ni uspel, kajti ocenjevalci so dali prednost drugim področjem. Enako neuspešen je bil na tem razpisu projekt, ki ga je vložil Népújság skupaj s Porabjem, in katerega rezultat bi bila skupna, dvojezična mladinska priloga. Andreja Kovač je dodala, da se pripravljajo smernice novega opreativnega programa za leta 2014 – 2020 in kot že večkrat, tudi tokrat je poudarila, da v komisiji, ko bo določila prednostne naloge programa, ni nobenega Porabca. Sama agencija želi pripraviti projekt za nov razpis, v katerega naj bi se vključilo tudi medijsko področje. Generalni konzul Dušan Snoj je bil mnenja, da se mora najti rešitev tudi za mladinsko prilogo, ki je navedena tudi med priporočili zadnjega zapisnika madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije, katere zasedanje bo jeseni v Ljubljani. Feri Lainšček, avtor romana Nedotakljivi, po katerem je režiser Marko Naberšnik posnel Šanghaj, si z igralcem Vladom Novakom – gledali smo ga tudi v Petelinjem zajtrku – ogledujeta posnetke iz romske vasi na obrobju Filovec. Kaj je bilo tako smešnega, bomo videli oktobra v Murski Soboti. Seminar slovenskega jezika in kulture za Porabce Že več desetletij se za Porabce organizira seminar slovenskega jezika in kulture v Sloveniji. Udeleženci so vedno učitelji, kulturni delavci in vsi tisti, ki pri svojem vsakodnevnem delu uporabljajo slovenščino. Kot vsako leto, je tudi letos bil organizator Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Vedno je bilo tako, da je seminar potekal na koncu šolskega leta, ampak lansko leto smo predlagali, da bi bilo bolje, če bi ga imeli malo kasneje, saj nekateri zaradi mature ne morejo priti takoj po koncu šolskega leta. Zaradi tega je letos potekalo izpopolnjevanje od 2. do 6. julija v Slovenj Gradcu. Okrog dvanajstih smo prispeli iz Porabja na Koroško, kjer smo zopet preživeli zelo pester in koristen teden. Hitro smo se namestili v Hotelu Slovenj Gradec in kósili. Popoldne se je začelo učenje. Na začetku nas je na OE Slovenj Gradec Zavoda RS za šolstvo pozdravila tamkajšnja predstojnica Nevenka Štraser in na kratko predstavila prog-ram. Sledila je gospa mag. Valerija Perger, ki je izpostavila, da se zelo veseli lepega števila udeležencev, saj nas že več let ni bilo toliko kot zdaj. To pomeni, da se je letošnjega seminarja udeležilo dvajset učiteljev, vzgojiteljic, kulturnih in drugih delavcev ter mladih, študentov in dijakov. Ob pol štirih se je začelo prvo predavanje z naslovom »Slovenščina v vrtcu in šoli«. Predavateljica je bila gospa Darinka Rosc Leskovec, ki je svetovalka na zgoraj omenjeni območni enoti. Zvečer je sledila večerja in počitek, da bi naslednji dan bili sveži. V torek smo po zajtrku obiskali prvo OŠ v Slovenj Gradcu, kjer nas je pozdravila ravnateljica, gospa Zvonka Murko. Na kratko nam je predstavila šolo in njihovo delovanje, potem pa smo začeli z delavnicami. Na šoli smo imeli dve delavnici. Prvo sta imela gospa mag. Ivanka Mori in gospod Tine Pajk. Predavanje je nosilo naslov »Avdio in video posnetki pri pouku«. Tu smo lahko spoznali nekaj računalniških pripomočkov, s katerimi je poučevanje bolj učinkovito. Po krajšem odmoru smo imeli glasbeno delavnico s pomočjo gospe Janje Kresnik, ki na tej šoli poučuje glasbo. Naučili smo se tudi eno koroško pesem, ki smo jo potem na inštrumentih še zaigrali. Po kosilu je za nas imela predavanje dr. Alenka Valh Lopert, profesorica na mariborski Filizofski fakulteti, ki jo nekateri že poznamo od lanskega leta. Takrat je nadomestila gospo Zinko Zorko, ki na žalost ni mogla priti. Letos je spet bila povabljena in je imela predevanje z naslovom »Slovenščina v javni rabi in pravorečne težave«. V sredo smo se razdelili na dve skupini: ena skupina je šla na gimnazijo v Slovenj Gradcu, druga pa v vrtec oz. v podružnice vrtca. Tiste, ki so šli na gimnazijo, je pozdravil ravnatelj mag. Stane Berzelak, potem so si pa ogledali predstavitev KUD gimnazije – SPUNK. Nato so obiskali galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Sledila je delavnica z naslovom »Vzgojno poslanstvo šole in socialne interaktivne igre«. Predavanje je imela naša gostiteljica, gospa Nevenka Štraser. Druga skupina je ves dopoldan preživela v vrtcih. Najprej jih je pozdravila pomočnica ravnateljice, gospa Irena Pijovnik. Poleg nje je bila še svetovalna delavka, Urška Pori. Obiskali smo skoraj vse oddelke na centralnem vrtcu, kjer so se vsi pripravili s kakšnim programom ali z majhnim darilom. Tega smo bili zelo veseli. Obiskali smo še dve podružnici. To sta bili Celjska in Legen. Popoldne smo zopet bili vsi skupaj na predavanju naše zveste predavateljice in dolgoletne prijateljice Porabskih Slovencev, gospe dr. Zinke Zorko. Kot sem že omenila, zaradi zdravstvenih težav je morala lansko leto odpovedati predavanje, letos je prinesla gradivo, ki nam ga je hotela predstaviti eno leto prej. Tako smo se ukvarjali z razliko med narečjem in knjižnim jezikom. Analizirali in popravili smo nekaj spisov z naslovom Moj prijatelj oz. Moja prijateljica, ki so jih napisali učenci in dijaki iz Porabja. Zvečer smo imeli slavnostno večerjo, ki je že del seminarja. Poleg udeležencev, organizatorjev, gostiteljev so se slavnostne večerje udeležili še direktor Zavoda RS za šolstvo, mag. Gregor Mohorčič, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Marko Koprivc ter predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, gospod Jože Hirnök. Letošnji kulturni program večera je bil nepozaben, saj je za nas igral in pel znani slovenski kantavtor, Adi Smolar. On nas je s svojimi pesmimi zelo razveselil in naredil dobro vzdušje. Po pozdravnih in slavnostnih govorih smo se prijetno družili, peli in pogovarjali do zgodnjih jutranjih ur. Predzadnji dan, v četrtek dopoldne, smo imeli zadnje predavanje v tem tednu. Naša predavateljica je bila mag. Rada Lečič, njeno predavanje je imelo naslov »Vaje iz slovenskega jezika, vaje za komunikacijo«. Na tej delavnici smo naredili mnogo slovničnih vaj, ki imajo pomembno vlogo pri znanju jezika. S tem se je strokovni del seminarja zaključil. Popoldan je bil namenjen spoznavanju bližnje okolice, nakupovanju ali počitku. Zadnji večer smo se potepali po glavnem trgu mesta, kjer je potekala tudi kulturna prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture. Videli smo nastop folklorne skupine »Trilce«. V petek zjutraj smo se po zajtrku poslovili od mesta Slovenj Gradec in se napotili proti domu. Ampak seminar slovenskega jezika in kulture se ne sme končati brez strokovne ekskurzije. Zato se je tudi letos končalo izpopolnjevanje z ekskurzijo. Najprej smo se odpeljali do Libelič. Libeliče so naselje na Koroškem. Gručasta vas je obdana z reko Dravo, avstrijsko mejo in Libeliško goro. Spada v občino Dravograd. V zgodovino se je vas uvrstila leta 1922, ko je vaščanom uspelo po dodatnem trudu izničiti rezultate plebiscita iz leta 1920 in se priključiti nazaj k Jugoslaviji. Ko smo prišli tja, nas je čakala naša vodička. Z njo smo najprej obiskali cerkev svetega Martina, ki se nahaja na obrobju vasi in nudi lep razgled na okolico. Poleg nje je okrogla kostnica, posvečena svetemu Mihaelu, zavetniku vseh pokojnih. Pot nas je vodila do muzeja. V njem je črna kuhinja in stalna razstava o koroškem plebiscitu. Bistveni sestavini kuhinje sta samostojna krušna peč in visoko odprto ognjišče. Nato smo se odpeljali na splavarjenje po reki Dravi. Gostitelji so nas čakali z glasbo in napitkom za ogrevanje. Potem smo jedli »flosarski golaž« za malico. Ko smo se ogreli in najedli, smo se used-li na splav in počasi splavarili po Dravi. Med potjo je bilo zelo veselo, saj sta naša dva spremljevalca poskrbela za dobro vzdušje. Eden je igral na frajtonarco, drugi je pripovedoval šale. Proti koncu našega splavarjenja je bil t. i. flosarski krst. Iz naše skupine sta bila izbrana dva za ta krst, Valerija Perger in Attila Bartakovič, ki sta postala flosarja. S tem se je naše splavarjanje tudi zaključilo. Ekskurzija se je nadeljevala proti Vuzenici. Tu smo obiskali OŠ in vrtec. Ogledali smo si cerkev in Slomškovo sobo. Ta teden smo zaključili v Muti s tradicionalnim koroškim kosilom in z evalvacijo. Na žalost so dnevi hitro minevali in je prišel čas slovesa. Vrnili smo se domov v Porabje z mnogimi lepimi spomini in koristnimi informacijami. V imenu vseh udeležencev bi se najprej rada zahvalila gospe mag. Valeriji Perger za organiziranje in celoletno strokovno delo v našem Porabju. Zahvala gre ministrstvu za finančno podporo. Hvala tudi Nevenki Štraser in njeni ekipi za gostoljubnost, prijaznost in za skupaj preživete lepe trenutke. Obenem pa se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri seminarju. Martina Zakoč Udeleženci seminarja z gostitelji na zaključnem izletu OD SLOVENIJE… »Sveta Marija, Mati Boža, moli za nas grejšnike, zdaj i vu vöri smrti naše, amen« - se je slejdnji den juniuša zrankoma rano čülo na busi prauškarov, sombotelski Slovencov, šteri smo se letos že 13. podali na paut po Sloveniji. Vsikšo leto gorpoiškemo cerkvene pa kulturne spomenike v matičnoj domovini, največkrat, od leta 2002, so tau cerkve svetoga Martina (do zdaj smo je vidli 19). Püšpek Martin, kak vejmo, se je naraudo v rimskoj Savarii, s štere je do gnes grato Somboteu. Kak vsikšo leto, smo letos tö molili veseli tau raužnoga venca, tau trpi skoro od Sombotela do Murske Sobote. Letos je bilau malo ovak zatok, ka sta nad nami bili edna Rovatica pa edna Nemka tö, z nami pa je po pauti bila gospa Judita Pavel, či Avgusta Pavla ranč tak, štera se je v srejdnjoj šauli eške včila latinski. Zatok se je Očanaš zvün slovenske rejči molo rovački, nemški pa dijački ranč tak. Letos je biu ciu poti tau tö, ka gorpoiškemo več varašov, šteri so v leti 2012 kak partnerska mesta Maribora »Evropska prestolnica kulture«. Najoprvin smo si na Trgi kulture (pri knjižnici pa galeriji) v Murski Soboti poglednili »cirkus na poštiji« avstralske akrobatke Theaker von Ziarno. Ta ženska se je – če rejsan je že v 10. vöri zrankoma veuka ica bila – 5 mejterov nad nami sükala z dvöma lijenoma. Na veuki železen okvir je dva dugiva tekstila privezala, pa na njija gor vu visino splezdila. Tam je napravila takšo gibanje pa trike, ka nam je dostakrat sapa stanila. Dostakrat je bilau, ka se je samo z nogami držala, tak ka je z glavauv doj prauti betoni visala, pod sebov pa je nika nej mela. Gda smo nazaj prauti busi šli, smo za glažojnami baut vidli stare, črno-bejle kejpe z ženskami. Tau je bila ulična razstava (ranč tak od Evropske prestolnice kulture 2012), na šteroj smo leko vidli, kak so se ravnale, kakše so bile pa kak so delale delavke v fabriki za gvante Mura pred blüzi petdesetimi lejtami. Vnaugi od nas smo čüli muziko na gosle, gda smo nut v najvekšo bauto blüzi Murske Sobote staupili. Djenau te je edna skupina Čehov igrala, njine ženske pa male dekle pa so v ljudski gvantaj plesale cüj. Paut nas je dale pelala v Maribor, pravi »glavni varaš kulture«. Če rejsan smo nej sreče meli, pa smo tistoga cajta nikšoga programa nej najšli, smo se donk malo pošetali po štajerskom varaši. Poglednili smo si »Lent«, tau je varaški tau sploj pauleg Drave (letos ga je prej gorpoiskalo že 700.000 lüdi), ništerni so te oprvim vidli erično 400 lejt staro trto. Za vekši tau lüstva pa je biu nauvi mali muzej pauleg trte, gde dosta vse nutpokažejo o najbole eričnom grauzdji Slovenije. Tam se leko küpi dosta fele dobri štajerski vin, slovenski čokolad pa drügi suvenirov. (Istina, ka vino iz stare trte skoro niške ne more plačati – sta pa ga med drügimi dobila Sveti Oča Janoš Pavel II. pa Bill Clinton.) Če pa je štoj najgir na vinarsko tradicijo kauli Maribora, leko tö dosta zvej v »Iži stare trte«. Nej smo več bili daleč od Zgornje Savinjske doline, kama smo se letos napautili. Naš prvi ciu je biu Šoštanj, varaš pod gradom na bregej. Do drüge svetovne bojne je biu center Šaleške doline, tačas, ka so v Velenji nej oprli rudnik kulna (szénbánya). Gda se človek pela prauti Šoštanji, že od daleč na pamet vzeme veuke raure pa industrijske zidine, štere slišijo cuj k najvekšoj slovenskoj termoelektrarni (hőerőmű). V najnovejšom cajti se politiki pa domanji lidgé dosta korijo, ali naj opréjo nauvi (6.) blok elektrarne. Ništerni pravijo, ka tau na nikoj deje krajino pa naturo, drügi pa pá, ka je elektrika, energija potrejbna za cejlo Slovenijo. Prauškarge smo pa té varaš gorpoiskali z drügim cilom. Tam je Avgust Pavel na vogrski jezik dojobračo erično knigo slovenskoga pisatela Ivana Cankara »Hlapec Jernej in njegova pravica«, šteri guči o nepravičnosti sveta, v šterom ništerni cejli žitek delajo za verte, na stara lejta pa je mladi verti kraj od iže ženéjo. Žau, je roman eške gnesneden aktualen, kak liki bi se pravica nikdar nej na te svejt povrnaula. V 1930-i lejtaj so v Šoštanji živeli sestra z držinov pa mati Avgus-ta Pavla. Zatok smo na busi po pauti prauti tomi varaši goršteli edne tale iz romana Ivana Cankara v slovenskom pa vogrskom geziki. Pavel je v Šoštanj odo med šaulskimi počitnicami, pa je s sebov pelo svojo či Judito tö, gda je una eške mala dekličina bila. Gda smo na panaufi stau-pili vö z busa, je gospa Judita včasik spoznala vse zidine pa za deset minut najšla ram, šteroga sta z očom dostakrat gorpoiskala. V tistoj iži pa zdaj živé gospa Šumer z 85 lejt, štera je vnükinja od indašnje vertinje, ki je Avgusti Pavli dala tanač, aj dojobrné ranč te roman Ivana Cankara. Gospa Judita je včasik najšla sobo, gde je tistoga ipa spala, z domanjov gospauv pa sta se eške en cajt pogučavale v nemškom geziki. Za tisti den smo meli eške samo Muzej gozdarstva in lesarstva (Erdészeti és Faipari Múzeum) v maloj vesnici Nazarje, v Zgornjoj Savinjskoj dolini. V etoj krajini je dosta bregauv, gde rastéjo veuke gaušče. Tak so se tam lidgé že od davni cajtov spravlali s sejkanjem pa predelovanjem lesá. Muzej na gradi Vrbovec nutpokaže žitek pa delo tej »olcerov«, kak jim pravijo v etoj krajini. 60 procentov Slovenije pokriva lejs, gde rasté 71-féle domanji drejv. Gda najgir lidgé staupijo v muzej, morajo najoprvim spoznati drejva s toga, kakše listke pa deblo (törzs) májo. Inda so »olceri« z rokauv, po 2. svetovnoj bojni pa z motornimi žagami vösejkli drva. Če so nücali zemlau za njivo, so zožgali vse, ka je za gauščov ostalo. V zimi so mogli spraviti lejs v dolino, zatok so ga spüščali po dugi leseni »rižaj«, tau so kak veuki tobogani (csúszda). Če so pa nej steli, ka se lejs poškraba ali stere, so ga spüščali po žičnicaj (felvonó) tadoj. Delavci so živeli po bregaj, gde so si napravili male kučice iz lesa, v šteraj so bili gniške, stolice pa ozajek postele. Če so duže v bregaj bili, so si zozidali vekše »bajte«. Gda je lejs prišo v dolino, so ga spüščali po rekaj, po vodaj dale. Tau so nücali eške do začetka 50. lejt. Leko pa so pozvali »furmane«, šteri so s konjskimi kaulami vlekli dale lejs. Od leta 1954 pa so že napravili baukše poštije po gauščaj, ka aj bi lejs tak ležej pelali. Tam so je čakale veuke žage, »venecijanke« na vodau, šteri je bilau skoro 300 v etoj krajini. (Do tistoga ipa so žagali na »mantro«, z rokauv.) Lejs so te dale ponücali cimermani, tišlarge pa kolarge. Na Rovačko, Srbijo pa Romanarsko pa so tak pelali lejs, ka so ga zvezali v splave (uszály), pa se na njega spakivali pa se tak pelali celau do Črnoga maurdja. Eške je svejklo bilau, depa je ica več nej tak veuka bila, gda smo (žmetno) najšli svoj hotelček za počinek. Tau je bila edna farma s konjami na bregej, štero gordrži Nemka, ki je v Slovenijo prišla pred 16. lejtami. Lepau se je navčila slovenski, v mladi lejtaj pa je na tekmovanjaj (versenyeken) dosta skakala s konjami. Po žmanoj večerji smo pod milim, zvejzdnatim nebom eške dugo spejvali, vej smo pa skoro sami bili v hoteli. Zrankoma smo se odpelali v bližanje Šmartno ob Paki, šteroga ime že kaže na tau, ka je tam cerkev svetoga Martina (prvič od njé pišejo leta 1256). Pred svetov mešov so zvonauvi lepau melodično zvonili, gospaud župnik dekan Ivan Napret so že preminaučo nedelo oznanili, ka na »svetek vsej Slovencov«, prve nedele v juliuši pridemo Slovenci z Vogrske. Pri svetoj meši so spejvali mladi vörnicke na koruši, dostakrat jim je pomagala kitara, nej samo nauve orgole, štere so blagoslovili lanjsko leto. Cerkev je nej sploj puna bila, vej je pa dosta vörnikov že odišlo počivat na maurdje. Med mešov so gospaud Napret dostakrat gučali o Slovencaj zvün grajnc Slovenije, eške v svojoj predgi tö. Biu pa je eške eden svetek: gospaud dekan so tistoga leta dopunili 40 lejt Bože slüžbe. Od svoji domanji vörnikov so dobili štiri bejle rauže za štiri desetletja slüženja Baugi, štiri redeče pa so dobili zatau, ka aj bi je spominale na žmetne cajte pri tej slüžbi. Na konci smo prauškarge vküper z domanjimi zaspejvali pesem »Je angel Gospaudov«. Po končanoj svetoj meši so domanje ženske Sombotelčane že čakale za cerkvov, gde so ponidile sploj dosta fele figic pa malo dobroga štajerskoga vina. Vküper smo si od spodkar poglednili cerkev na bližanjom bregej Gora Oljka, pa smo (na pau) obečali, ka mo kak prauškarge gnauk splezdili na staro božepautno mesto. Če pa so že gospaud dekan Napret dobili rauže, smo se mi odpelali v vesnico Mozirje, gde najdemo takzvani »Mozirski gaj – park cvejtja«. Te je že 30 lejt oprejti pa zové lidi na špancer med več milijonov raužami. Leko se pride od aprila do septembra, veuki je 7 hektarov, vsefelé firme majo tam grede (ágyás) s svojimi raužami. Leži pauleg reke Savinje, napravili so ga iz veukoga grmauvdja, punoga smetk. Zdaj cveté več stau gezero tulipanov, med drejvami pa cvejtjem pa najdemo dosta stari kuč tö, štere so kak muzejska ves krajine. Na srejdi parka stogi 18 mejterov veuki törem, če rejsan z vreja se ne vidi daleč, vej so pa visika drejva kaulivrat. Majo eden drevored (fasor) tö, v šteroga je vsikši rosag iz Evropske unije zasado svojo cepiko. Če pa štoj lačen grata, leko proba takzvani »savinjski želaudec«, šteri je skoro kak kakše klobase. Slejdnja postaja naše poti je bilau Velenje, varaš veuki rudnikov kulna. Tam eške vnaugim na pamet pridejo stari cajti, vej pa na srejdi glavnoga trga stogi veuki kip Josipa Broza Tita. (Varaš se je pred par deset lejtami eške zvau ’Titovo Velenje’.) Mi smo ga gorpoiskali zavolo Evropske prestolnice kulture 2012, vej smo dobili informacijo, ka do na glavnom trgi igrale »plehbande«, godbe na pihala. Na žalost smo trobünte nej najšli, pri muzičnoj šauli tö nej, zatok smo polizali eške slejdnji sladoled (ali ništerni dva) pa se spakivali na bus. Z lejpimi spominami smo se povrnauli v Somboteu, moški pa smo leko posaba radi bili, ka smo eške v pravom cajti domau prišli, ka bi vidli evropski finale v fusbali. (Organizatorji in udeleženci se zahvaljujemo Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za izkazano pomoč.) -dm- Obisk italijanskega predsednika Italijanski predsednik Giorgio Napolitano se je mudil na svojem prvem državniškem obisku v Sloveniji. Z gostiteljem, slovenskim predsednikom Danilom Türkom, sta veliko pozornosti namenila aktualni krizi območja evra ter odločitvam za preseganje krize. Po letu 2010 so se po Türkovih besedah uspešno reševala tudi vprašanja manjšin, kar je označil kot “pomembno merilo kakovosti odnosov”. Po srečanju s Türkom se je Napolitano srečal še s predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom, kot enemu redkih tujih državnikov pa mu je pripadla čast nagovoriti slovenski parlament. Italijanski predsednik se je srečal tudi s premierom Janezom Janšo in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Slovenija bo Afganistanu namenila pol milijona dolarjev Na uradnem obisku v Sloveniji je bil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki se je sešel s premierom Janezom Janšo, predsednikom republike Danilom Türkom in predsednikom DZ Gregorjem Virantom, pogovori pa so se v veliki meri vrteli okoli uresničevanja zaključkov nedavnega vrha Nata v Chicagu. Tako je Janša po srečanju napovedal, da bo Slovenija prispevala pol milijona dolarjev za pomoč afganistanskim varnostnim silam po letu 2014, ko se bodo končale bojne operacije Nata v Afganistanu. Rudišča Idrije vključena na Unescov seznam Unescov odbor za svetovno dediščino je v sklopu zasedanja v Sankt Peterburgu na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine vključil skupno nominacijo Slovenije in Španije z naslovom Dediščina živega srebra Almaden in Idrija. Minister za kulturo Žiga Turk je poudaril, da gre za pomembno priznanje, ki bo pripomoglo k dejanski zaščiti in vrednotenju edinstvenega primera industrijske arheologije ter ohranjanju spomina na dejavnost, ki je bila stoletja bistvenega pomena za Idrijo in okolico. Avstralska akrobatka v soboškom lufti Sombotelski prauškarge pri staroj trti Kak so pelali lejs po Savi? Sveti Martin v krajini kulna pa gaušč … DO MADŽARSKE Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo Madžarsko Evropsko sodišče za človekove pravice je obsodilo Madžarsko na 9 tisoč evrov kazni. Denar bo morala plačati vlada odpuščenemu javnemu uslužbencu za odškodnino (6.000 evrov) in za stroške pravnega postopka (3.000 evrov). Javni uslužbenec se je pritožil na Evropskem sodišču človekove pravice, ker so mu brez obrazložitve odpovedali delovno razmerje in se zaradi tega ni mogel doma obrniti na delavsko sodišče, torej je bila kršena njegova pravica do pravnega sredstva. To je potrdilo tudi strassbourško sodišče in kaznovalo vlado z omenjeno globo. Zakonski člen, ki omogoča odpoved delovnega razmerja brez obrazložitve, je 28. februarja 2011 tudi madžarsko ustavno sodišče ocenilo kot protiustavnega. S policistom v šolo Madžarski parlament je prejšnji teden sprejel novele šolskega zakona. Ena od teh omogoča policiji, da pospremi učence, mlajše od 14 let, v šolo k ravnatelju, če ne morejo dokazati, zakaj se v šolskem času ne udeležujejo pouka. Potrdilo, da so oproščeni pouka, lahko izstavijo šola, zdravnik ali starši. Predlog za novelo je vložil notranji minister Sándor Pintér. Policist mora pred ukrepom usklajevati s šolo. Zgodovinski festivali V Monoštru bodo že desetič organizirali Monoštrske zgodovinske dneve, ki so povezani z bitko proti Turkom leta 1664. Programi, ki jih organizira kulturno društvo Pannon kapu, se bodo zvrstili od 27. do 29. julija. Ob zgodovinskih programih (prikaz bitk, oz. vojaških veščin), bodo program zaključili z mednarodnim srečanjem pihalnih godb, katerega se bo udeležila tudi godba iz Ljubljane. Sveti Martin na štajerskom oltari Gospe Pavel in Šumer na šoštanjskom gračenki Nej bi mislo, ka taša lejta zadobiva Leko, ka ne prznamo, dapa vejn nega tašoga človeka, šteroma bi nej napamet prišlo tau, kak dugo de živo. Istino, še tau je dobro, ka tau ne znamo, zato ka če bi znali, te bi se človeki vejn tak zmejšalo. Tau je gvüšno, ka vsakši tak misli, ka lejpa lejta zadobi brez betega. Če na konci ranč nede tak, dapa tak mislim, ka tau je tak normalno. Najvekši dar je od žitka tau, če žena pa mauž stara lejta vküper preživeta. Dapa gnesden je tau že sploj rejdko. Zato se še najde, v Otkovci Šanji Mešič pa njegva žena Rejza sta že več kak sedemdeset lejt vküper. Šanji so devetdesetštiri lejt stari, žena pa edno leto starejša. - Šanji, gda ste se vi ženili? »Jaj, tau je tak davnik bilau, ka že vejn sama ne vejva! Rejza, pomagaj mi, če vejš.« pravijo Šanji. »Kauli štirdesetoga leta, zato ka se je štrirdesettretjoga Rožika naraudila, stalno že dja tö ne vejm, zato ka vse sem že pozabila,« probajo pomagati Rejza. - Kak vidite tej sedemdesetdvej lejt, brž so taodišla? »Pa vejš, ka brž, zato ka nika drügo nej bilau, samo delo pa delo, ranč smo nika nej živeli. Zdaj pa, gda bi leko, zdaj pa več ne ladava. Do tejga mau sem vse sam pokauso kauli rama, dapa zdaj že néde. Stariva sva gratala, enga tü boli nika, drügoga tam boli, ka vejva, če so lejta odišla. Za par lejt va stau lejt stariva, če zadobiva.« - Gnesden se mladi oženijo, za par lejt pa raznok dejo. Prvin je tašo nej bilau, ka mislite, zaka? »Prvin so si ovak zmišlavali kak zdaj. Zdaj se oženijo, v kratkom časi se laučijo, pa drügo ali drügoga vzemejo, pa dje tak, ka še tretjoga. Od sakše ma enga ali še več mlajšov, te je pa samo nevola. Če se njim kaj ne vidi ali bola težko njim dé, te se že laučijo, kak če bi samo tau bila rešitev. Gnesden mladina ne vej, ka je tau, ka trplejnje pa mantranje, meki so gratali. Tau mislijo, ka nam je baukše bilau, nika je nej bilau baukše, še žmetnejše je bilau kak zdaj. Mi smo trpeli pa smo vözdržali eden pri drügom.« - Mlajši, vnuki vas kaj poglednajo? »Dostakrat pridejo, kak dva sina pa hči, tak vnuki tö. Ranč ne zandolejm kavo tjöjati, zato ka eden za drügim pridejo pa pitajo, mama maš kavo. Tašoga reda mama dé pa sküje. Ka moram, če je tak fejst rada mam! Mena je družina vse,« pravijo Rejza. - Šanji, vi ste dosta delali v tej devetdesetštiri lejtaj? »Dosta sem mogo delati, cejlo življenje sem samo delo. Gda smo ram zidali, cejli fundament sem sam vöskopo. Do podneva, dočas sem doma bijo, sem kopo, potistim sem pa üšo delat v kosavno fabriko. Eden tjeden sem zgotauvo, drügi tjeden je pa velki dež prišo pa se je vse vküpobrnaulo. Ka si vejš, mogo sem znauva kopati. Ka si sam leko napravo, tisto ti nej trbelo plačati. Prvin je ranč tak nej bilau pejnez kak zdaj.« - Gda ste začnili delati v kosavno fabriki? »Še prvin, kak bi k sodakom üšo, sem že par dni tam delo, samo te so me nutra zvali, pa sem te tam ejnjo. Dja sem na Nemškom bejo, samo dja sem tistoma Hitlera nej bijo sodak, zato ka sem nej sto, ovak bi me vrag vzejo. Te sem domau prišo, dapa v kratkom časi so me že znauva zvali v Kermedin, pa sem üšo na front. Tam je pa že taša nevola bila kak vrag.« - Gde ste bili na fonti? »Dja sem v Rusičkom bijo, tam kak je Kijev. Tam je vrajžo šlau, bombe so tak letele z neba, ka je vse kmica bila. Ranč bi nej mislo, kakšno mauč tau ma, gnauk je eden cejli cug (vlak) gora na ram obrnaula edna bomba. Tak ka vrkar na streji je stau, kolé so ma pa vkumas stale. Tiste kuste šejne (tirnice) so tak zasükane bile kak eden cvöder. Če bi nej vido, te bi ranč nej dau valati. Nejdaleč je bilau letališče (repülőtér), dapa iz fligarov so Nemci motore vse vöpobrali. Tam si fejst skrb mogo meti, kama staupiš pa ka v roke vzemeš, zato ka vsepovsedik so akne (mine) bile. Gnauk so v edne lače nutranapelali, naš sodak, kak je tiste lače v roke vzejo, včasin se je v nebese odneso. Velki živanji so bili tej Nemci, pa pükše so tö baukše meli kak mi, zato ka so njigve automata bile. Dočas, ka smo mi napunjavali, dočas so oni nas vösprašili.« - Vi ste v Stalingradi nej bili? »Baugi vala, tam sem dja nej odo, zato ka te so name nazaj zvali v edno gauštjo, de smo partizane gonili. Gnauk kak sem üšo, samo čüjem, ka name nekak skrči, ka stoj, pa že strejlati začno. Dja sem tö emo edno brzostrelko (golyó-szoró) pa se njim eden rafal (sorozat) tapüsto, samo tau ne vejm, če sem je tazostrejlo ali nej. Tam je še več bilau, zato sem se pa obrno pa sem prašo odtistec kak sem samo lado, dapa itak, v glavau sem zato daubo eden golaubiš. Te sem taspadno, malo sem ležo pa sem k sebi prišo. Gda sem gorstano, ka mo tadale leto, te so me pa v rokau strlili, tak ka tak poduš je golaubiš prejk roke leto. Te sem tam zaspo od bolezni (bolečine), pa samo drügi den zazranka sem se parbüdo. Nejsem vedo, gde sem, ka tam v gauštji iščem. Nejdaleč kraj od mene so ženske djagode brale pa bejo eden ram. Dja sem vedo, ka ta nej slobaudno titi, zato ka so me tam že čakali. Edno sem proso, aj mi pokaže, kak leko vö iz gauštja pridem, dapa nejsmo šli daleč, gda so že strejlali na nas. Dja sem emo granat pa pükšo, dapa nejsem se spravlo z njmi, vrag aj je tam vzeme. Ženska je odlatejla, dja sem pa sam üšo tadala. Večer se pri edni mlaki spau, dapa zazranka sem več nej bijo pri sebi, za volo tauga, ka sem strejldjani bijo. Srečo sem emo, ka so Vaugri, sodacke tam odli pa so me najšli. Gda so me od tistec tapelali, te so mi na šinjak edno tablo djali, kama je tau bilau spisano nemški pa vogrski, ka ne vej gučati. V špitali so mi te golaubiš vövzeli iz glave, dapa samo tak sedečki, niša operacija nej bila. S klejšči nutrasegno pa golaubiš mi je vöpotegno. Potejm so me te domau pistili, dapa še dvakrat so me nazajzvali v Kermedin, gda je kakšna sila bila. Leko povejm, ka cejli čas v bojni mi je zato Baug pomago, ovak bi zdaj nej tü sejdo.« - Ka mislite, zaka ste viva z ženov taša lejpa lejta zadobila? »Dja sem vsigdar tak bijo, ka gnauk moraš mrejti, pa s tejm sem se dosta nej spravlo. Pa vidiš, še itak sem tü. Edno koleno so mi operirali, drügo bi tü trbelo, dapa dja sem pravo, ka tau zdaj že mena nej vrejdno. Ka še znak mam, te par lejt, tau tak ostane. Nišoga recepta ne vejm na tau prajti, dosta sem se mantrau pa delo cejlo živlenje, leko ka je tau pomagalo. Pa vejn vino pa pivo, ka tak pomalek koštavlam po meši ali gda sem doma.« Karči Holec Spominska stebra Državna slovenska samouprava bo avgusta 2012 postavila spominska stebra v čast odseljenim pripadnikom slovenske skupnosti za ohranjanje slovenske jezikovne kulture in prenašanje le-te na mlade generacije z naslednjim napisom: Sterin doma samo vözvonijo – Akikért itthon már csak a harang szól. - na pokopališču v Slovenski vesi in - na pokopališču na Verici. V kolikor se istovetite z zgoraj opisanim ciljem, ga lahko podprete do 15. avgusta 2012 z nakazilom svojega denarnega prispevka na naslednja transakcijska računa: Številka tr. računa: 11747068- 20021692 Sklicevanje: Verica-Ritkarovci Številka tr. računa: 11747068- 20021685 Sklicevanje: Monošter-Slovenska ves Delo na djilejši prejdnji Drüštva porabski slovenski penzionistov P O Z V A N J E Predsedstvo, vodstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov, je 10. juliuša 2012 melo svoj djilejš, gda je dosta dela melo za opraviti. Tau lüstvo ma prejk v enom-enom porabskom kraji penzioniste, steri so členi toga drüštva, etak oni poznajo najbola svoje lidi, njim zavüpajo največ dobro pa lagvo kritiko povedati tü. Po pozdravi predsednice drüštva Elvire Mešič so si najprvim zgončali, cenili zadjen program, prauško, povezano z izletom v Sloveniji. Kak se je držalo, ponašalo lüstvo, kak aj se prilagodijo nisterni bola eden drügoma pa na koj aj opozaurijo eden drügoga, gda so na tašni potaj. Če stoj eške v Tropskom vrti med orhidejami ma muviti valaun, k toma nega ka vcuj prajti. Tau se mora vedeti, ka vsakšo srečanje, vsakša paut mora meti svoj cilj, svojo razmenje. Ne more se samo es pa ta plauznivati, ali samo tingli-tangli. Tak glavau kak döjšo trbej obogatijti z nauvimi spomini, lepotov pa doživetji (élmény). Prejdnji so bili zadovolni, ka je dosta lüstva šlau na prauško, prejk stau. Margita Korpič, stera prejk ma gazdüvanje, je taprajla, ka drüštvo od juliuša ma 138 členov pa tau tü, kak stodji zdaj s pejnazi, kak de stalo do konca leta, tjelko menje pejnaz je dobilo iz Slovenije pa Zveze kak lani, kak pa gdé se leko, pa se mora bola šparati, bola nota vtalati, nazaj vzeti ceringa, aj tadale leko vöspela, redno ta-opravi svoje programe. Predsednica Elvira je ponau-vila, ka majo v plani za zadnjo srečanje v leti. Že v kedni pred srečanjom do meli gastronomske delavnice za pečti božične figice, s sterimi pogostijo člene na srečanji, porabske pevke Varaš-Števanovci do mele adventni koncert pri slovenski meši v Varaši, v Slovenskom daumi de velki djilejš, gda se ne spozabijo od najstarejši členov, potistim pa veselica s pogostitvijo. Fejs tak vögleda, ka de drüštvo moglo dola djati s toga, ka de na velke svetke božično darilo talalo svojim členom, kak vsi leko vejmo, de kleta eške bola vrajžo šlau pri cejnaj. Etak pa tak se je prej večkart najšlo za peldo par tašni lidi, steri bi furt nika drügo steli, steri so nišo hibo mujs mogli najti. O tejm je tü bijo gonč, ka gda vtunja ta velka ica, té do prejdnji po vasaj pripravlali tiste menše programe, ka majo v letošnjom plani. Najbola so pa vküper prišli zatau, aj se končno odlaučijo pa pripravijo program tradicionalnoga poletnoga srečanja na Dolejnjom Seniki. Najbola fontoški tau se leko zvej zdaj iz Pozvanja, vse informacije podraubnoma pa prejdnji dajo na znanje svojim lidam, steri se najslednje do 27. juliuša morajo odlaučiti, če se želijo vküper dobiti na en lejpi veseli den. Klara Fodor Drüštvo porabski slovenski penzionistov z veseldjom zové svoje člene na GLEDALIŠKI PA GLASBENI ZADVEČEREK v okviri PIKNIKA, steri de v nedelo, 5. avgustuša 2012, od 14.00 vöre v šatori na dvorišči kulturnoga dauma na Dolejnjom Seniki. PROGRAM: 14.00 Sprejem z ljudsko glasbo, pozdravlamo se Pozdrav predsednice drüštva Elvire Mešič 15.00 KULTURNI PROGRAM * Duo Fodor ZSM: Na Triglavi * Duo Sever DU Puconci: Na allomáši *Porabske ljudske pevke ZSM Varaš-Števanovci * Duo Sever DU Puconci: Pri doktori * Duo Fodor ZSM: Prefrigani zgrebaš 16.00 PIKNIK Igro de Ludvig Nemec iz Prekmurja DODATNI programi: Obisk grobov domanjih pokojnih členov pa predsednice Irene Barber. Ogled kolarske iže, cerkve, spejvanje, pogučavanje pa plesanje. Pridte, veselimo se vküper! PREDSEDSTVO V eton našon püngradi … Pismo iz Sobote V eton našon püngradi se vsefele godi… Tak nikak se čüje naša domanja nouta. Ja, rejsan! Tou leto se je na njem pa v njem že vsefele zgodilo. Najprva je vse tak lepou cvelo, ka je veseldje bilou gledati. Po tejm pa je velki mraz prišo. Vse je zmrznilo. Slive, grüške, črešnje, djabke pa eške kaj. Že tak včasin po tejm smo vpamet vzeli, ka tou leto nemo nikšne palinke vöžgali. Če malo vö iz našoga püngrada poglednemo, leko vidimo, kak kukorca na nikoj de, kak leko mamo vse menje vüpanja, ka mo tikvin oli redili. Cvejtki pa listke od tikvi se sišijo pa li samo spijo v velkoj vročini. Pa tak spimo mi doma tö. Ka pa aj človek drugoga dela v takšnom vrejmeni? Na, če trno rano gor stane, tam nin do desete eške kaj čednoga obredi. Pa po tejm znouva tam nin kouli sedme vöre večer se leko dela primle. Ja, tak je tou v tom našom püngradi. Depa, leko si brodimo tak tö, ka je naš püngrad gé vse tisto, kama leko vidimo pa od kejc nas glas v vüje nut pride. V tom našom velkom püngradi je ranč tak, kak je v našom malom domanjom. Nigdar je nej tak, kak bi škeli. Nigdar je nej tak, kak bi si najbole želeli, aj bou. Gda je velki mraz, bi najraj meli vrouče dneve. Gda nas manjak na nikoj dejvle, bi radi, aj si nikšno delo najdemo. Od velkoga pouva nas glava boli, ka ne vejmo, kama z njin, pa ga niške neške küpiti za poštene pejneze. Tou leto, kak povejdano, mo trno lagvi pouv meli. Tou de za ništerne dobro, za ništerne pa lagvo. Za velke pavre je ta vročina dobra. Ranč zdaj, gda pišem, se je eške toča začnola sipavati. Kak vidim, slejdnjo vlat vküper semele. Tou de za ništerne tö trno dobro. Najprva do od orsaga prosili pejneze, ka njim je süša vse na nikoj djala, po tejm pa njim je eške vse vküper vdarilo. Leko, ka zavolo te baje eške več pejnez dobijo, kak pa bi dober pouv meli. Na, moja tašča Regina, trno čedna ženska, za svoje grede nika nazaj ne dobi. Paradjza nede, paprike tö nej, iz kapüste je kaša gratala, tam, gde pa je gra biu, pa samo eške ščapi ta gor gledajo. »Aj bi drugim tö vse vküper zmlatilo, nej pa samo meni,« se je korila sama s seuv. »Vaaaaj, kak je ovin v Lublani vse vküper zmlatilo, nam pa nika nej,« si je veselo popejvala eno leto nazaj. »Vej pa tou je njim nikšen kvar nej. Tam vsega zavole majo,« je bila cejla srečna. Ja, tak je v tom našom püngradi. Nikdar je nej dobro gé, pa vsigdar je dobro gé. Depa, palinke tou leto nemo delali. Tou pa je trno lagvo. Depa, kak tou stoj gleda. Eni smo zatoga volo žalostni, drugi pa srečni. Zakoj, se pitate? Ja, zatoga volo, ka eni dosta prouti tomi majo, ka bi mi drugi pili pa zatoga volo boukše vole bili. Ja, tak je tou, kak stoj na vse tou gleda. Miki PETEK, 20.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.40 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 10.45 ENID BLYTON - PUSTOLOVŠČINE, 11.10 (NE)POMEMBNE STVARI: ZDRAVJE, 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 BELA CELINA: ANTARKTIKA, POTOPIS, 14.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.20 2012, LETO NIČ: UGRABITEV, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.15 NAJBOLJŠE POČITNICE NA SVETU, KRATKI FILM, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠTEVERJAN 2012, 1. DEL, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB: (POLETNA) BRANJA, 0.35 POSEBNA PONUDBA, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PETEK, 20.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.10 ZGODBE IZ GOZDA: SONARAVNO GOZDARJENJE V SLOVENIJI, DOK. FILM, 13.00 NA OBISKU, 13.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 18. ETAPA, 16.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: HRVAŠKA : ŠPANIJA, 18.10 ČRNO-BELI ČASI, 18.25 KNJIGA MENE BRIGA, 18.50 BILO JE …, 20.00 SANJSKI POLET NAD AFRIKO, DOK. ODD., 20.45 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.05 ŠOPEK BODEČE ŽICE, ANG. NAD., 21.55 WALLANDER: PETA ŽENSKA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.25 BILO JE ..., 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 21.07.2012, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 MOJ SVETILNIK, DOK. FILM, 10.40 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.15 KINO KEKEC: DEKLICA IN LISICA, FR. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.50 VILLAGE FOLK – LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 16.00 ČEZ SIBIRIJO - OD BENETK DO HIROŠIME, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 17.45 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVST. NAD., 18.30 OZARE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ - 50 LET SLOVENSKE POPEVKE, 21.15 POSLEDNJA POSTAJA, NEMŠKI FILM, 23.05 POROČILA, 23.40 POLETNA SCENA, 0.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.55 ČEZ SIBIRIJO - OD BENETK DO HIROŠIME, DOK. ODD., 1.50 OZARE, 1.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL SOBOTA, 21.07.2012, II. SPORED TVS 8.30 SKOZI ČAS, 8.50 POLETNA SCENA, 9.25 POLNOČNI KLUB, 10.35 POSEBNA PONUDBA, 11.05 SLOVENCI V ITALIJI: BREZ MEJE - KANALSKA DOLINA, 12.10 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ITALIJA : IRSKA, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA NEMČIJE - KVALIFIKACIJE, 15.05 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 19. ETAPA, 17.40 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ANGLIJA : UKRAJINA, 20.00 ŠPORT, 22.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 22.07.2012, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: POTI DO SREČE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 ŠTEVERJAN 2012, 15.05 PRIDANIČ, FR. FILM, 16.40 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - MIRANDA CAHARIJA, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU - NOČ JELENA, ANG. NAN., 21.30 IGRALEC O IGRI: 50 LET IGRALSKE KARIERE RADKA POLIČA RACA, DOK. FILM, 22.25 NA VRTIČKU: DANICA IN SIMON, DOK. SER., 22.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 23.10 POROČILA, 23.35 POLETNA SCENA, 0.10 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 1.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.35 IGRALCI BREZ MASKE - MIRANDA CAHARIJA, 2.35 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 3.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.05 INFOKANAL NEDELJA, 22.07.2012, II. SPORED TVS 6.40 SKOZI ČAS, 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 GLOBUS, 7.55 ALPE DONAVA-JADRAN, 8.25 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 8.50 KOROŠKA POJE 2012 – 40 LET: PESMI KOROŠKIH GLASBENIH USTVARJALCEV, 10.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠVEDSKA : FRANCIJA, 11.55 KOŠARKA: EVROPSKO PRVENSTVO DO 20 LET, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA NEMČIJE, 16.30 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 20. ETAPA, 18.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ČEŠKA : PORTUGALSKA – ČETRTFINALE, 20.30 ŽREBANJE LOTA, 20.40 KOŠARKA: EVROPSKO PRVENSTVO DO 20 LET, 22.30 MUČENJE PO AMERIŠKO, DOK. ODD., 23.55 POROČNIK IN KURAT, KRATKA TV-IGRA, 0.05 FRAGMA: MERICA SREČE, KRATKA TV-DRAMA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 23.07.2012, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.55 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.10 SPREHODI V NARAVO, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: (POLETNA) BRANJA, 14.40 UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 16.00 ŽAMETEK, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DIVJI KOSTANJ S CVETOVI, 16.25 RIBIČ PEPE: KAKADUDU IN NJEGOVA PRAVICA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 ČLOVEK IN ZVER, DOK. ODD., 18.05 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PISAVE: AMOS OZ, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.20 DUHOVNI UTRIP, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 23.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.20 BILO JE …, 13.40 ČEZ SIBIRIJO - OD BENETK DO HIROŠIME, DOK. ODD., 14.35 PRVI IN DRUGI, 14.50 IGRALEC O IGRI: 50 LET IGRALSKE KARIERE RADKA POLIČA RACA, DOK. FILM, 15.50 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: NEMČIJA : GRČIJA - ČETRTFINALE, 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.10 SANJSKI POLET NAD AFRIKO, DOK. ODD., 19.00 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA: EVROPA LJUBLJANI - LJUBLJANA EVROPI, POSNETEK KONCERTA S KONGRESNEGA TRGA V LJUBLJANI, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: JEAN DE LA FONTAINE - IZZIV, FR. FILM, 23.05 V KOLESJU PRAVICE, ANG. SER., 0.50 PEKLENSKI IZBOR, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 24.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.25 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.40 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.50 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.20 PISAVE: AMOS OZ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 OBZORJA DUHA: POTI DO SREČE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI: LUTKOVNA PREDSTAVA, 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE: SLADKOSNED, LUTK., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 BOJANA IŠČE BRATA, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.45 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 20.50 ENERGIJA PRIHODNOSTI, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.55 SENCE CASABLANCE, DOK. ODD., 1.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL TOREK, 24.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL,12.55 PEKLENSKI IZBOR, 13.45 POLETNA NOČ - 50 LET SLOVENSKE POPEVKE, 15.00 NIKARAGVA, DEŽELA VELIKIH PRILOŽNOSTI, POTOPIS, 15.25 NA VRTIČKU: DANICA IN SIMON, DOK. SER., 16.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠPANIJA : FRANCIJA – ČETRTFINALE, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 POSEBNA PONUDBA, 18.45 KOROŠKA POJE 2012, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: KUBA, GLASBENA ODDAJA, 20.30 KOTLOVINA, HRVAŠKI FILM, 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 25.07.2012, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.45 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 10.50 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.00 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.25 AFNA FRIKI: ZNANOST IV – ANALIZA, DOK. NAN., 12.00 ENERGIJA PRIHODNOSTI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 17.50 POGLED NA ...: STOPNIŠČE V MARIBORSKEM GRADU, DOK. ODD., 18.00 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VSE ZA MEDALJO - OLIMPIJSKE IGRE 1948, ANG. FILM, 21.30 ČLOVEK, KI ZMORE VEČ: JURE ROBIČ, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PRAVA IDEJA!, 0.05 GLASBENI VEČER, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 25.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.35 NA VRTU, 15.00 ČRNO-BELI ČASI, 15.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.35 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ANGLIJA : ITALIJA - ČETRTFINALE, 18.10 MOSTOVI – HIDAK, 18.45 BILO JE …, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 OLIMPIJSKI FILM: LONDON 2012 – ODŠTEVANJE, 20.30 YORKSHIRE TORBA, MARUŠA IN META KRESE, DOK. FILM, 21.00 V. PARMA, I. GRDINA: ŽENIN V ZAGATI, KONCERTNA IZVEDBA OPERETE, NOVOMEŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, ZBORI IN SOLISTI, 22.30 MEDNARODNA BALETNA ŠOLA BLED, 23.45 BILO JE ..., 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 26.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.50 POTPLATOPIS, MLAD. NAN., 11.15 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.20 ENID BLYTON - PUSTOLOVŠČINE, 11.55 ČRNO BELI ČASI, 12.10 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: ČRTEK DETEKTIV, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.45 EKO UTRINKI: ZELENE OBČINE, 17.55 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KJER JE DENAR, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.25 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 SVETO IN SVET: ŠTUDIJ KOT INDUSTRIJA, 0.15 DNEVNIK, 0.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 26.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.10 BILO JE …, 13.10 IGRALCI BREZ MASKE - MIRANDA CAHARIJA, 14.10 IGRALCI TUDI POJEJO, 14.25 MUZIKAJETO: KUBA, 15.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: PORTUGALSKA : ŠPANIJA – POLFINALE, 17.35 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.40 BILO JE …, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 L. MINKUS – D. BOGDANIĆ: DON KIHOT, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 22.05 TAHAN, DEČEK Z BOMBO, INDIJSKI FILM, 23.40 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 0.05 BILO JE …, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Razstave: Življenje Slovencev v Porabju Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju Ogledni depo s predmeti iz Porabja Muzej je odprt od torka do sobote med 11.00 in 15.00 uro. Kontaktna oseba: Marijana Sukič 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri www.porabje.hu KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.