Naše gospodarstvo
Neupravičeni dobiček
Zaradi hitrefia gospodarskegh vzpona, zlasti pa zaradi inten-zivne graditve je vladalo pri nas v povojnih letih stalno ve-liko povpraševanje po blagu. To je razen drugega privedlo mnoga podjetja v izgemno ugo-den položaj. Povpraševanje po njihovib. izdelkih je bilo več^e kaikor ponudbe in kupci so pri-stajali na njihove cene. kvali-teto in druge pogoje, samo da so prišli do blaga. Taka pod-jetja. včasih pa tudl vse pano-ge, so imele na tržiSču mono-polistični  položaj.
Tako je bilo tudi z industrijo papirja. ker potrebe po vseh vrs&ah papirja neprestano ra-Btejo, zmogljivosti za ajihovo Eadostitev pa še nimaino dovol].
Zato smo morali od časa do L&sa poseči vmes z odregeva-njem najvišje dopustne cene in z davkom na promet, da bi pre-prečili pretirano zviševanje cen ali prevelike dobičke. Razume se, da je bistveno tudi to, da so mnoge take gopodarske orga-nizacije upoštevale tako stanje in pazile, da ne bi lzkoristile sv>ojega položaja na škodo dru-gih podjetij in skupnosti z iz-eiljevanjem svojih poslovnih partneiijev. Toda še dolgo časa ne bo mogoče popolnoma od-Straniti vseh primerov monopo-lfema, zato se bomo morali Se aadalje boiiti proti negativnirn posledicam. Id  iz tega izhajajo
Dobiček Tovarne papirja v Roriečah
To poleg drugega potnuje tu-di . primer Tavarne papirja v Radečah. Ta tovarna izdeluje več vrst papirja, pa tudi po-sebni papir za izdelavo ban-kovcev za potrebe Narodne ban-ke. V letu 1955 je ostvarila ne-kaj nad 83 odstotkov dobička (na lastno ceno). Zanimivo 3e pripomniti, da je prl drugih podoboih podjetjih ta odstotek znatno matijši: v Sladkem vrhu znaša 50 odstatkov, v Vevčah 44 odstotkov, v Vidmu-Krškem 60 odatottoov itd.
Radeče so ostvarile v absolut-nem znesku 505 milijonov dl-nanjev dobička brez davka na promet, kar predstavlja šest-najstkrajtni plačni sklad pod-jetja, ali skoraj celotno vred-nost osnovnih sredstev. Ce vra-čunamo med dobiček tttdi da-vek na promet, bi fe vsa osnov-na in obratna sredstva Izplačala v enem letu. Se bolj pa je zani-mjv drug podatek. Pri poseb-nero papirju za bankovce, kl ga tedelujejo gamo v RadeSah, ]e dobiček štirikrat večji kakor pri paipirju, kl ga izdelujejo druga podjetja. Podjetje torej ostvanja nenormalno visoko stopn.io dobička pri izdelkih v katerih ima moniopol. Takole se to kaže v številkah: odstatek dobička Radeč (na lastno ceno) znaša pri brezlesnem papirju od 45 do 62 odstotkov, pri p\-salniem in tiskarskem papirju 49 odstotkov, pri ovo.inem pa-pirju 42 odstotkov. pri »specia-Btetah« tega podjetja pa 118 odstotkov (kartografski papir). 165 odstotkov (papdr za bankov-ce) itd.
Teh nekoliko dejstev iz obra-tunake kalkulacije podjetja za leto 1955 je saroo po seM dovol]
zgovornih ia ne potrebujejo po-sebnega komentarja. Toda to m vse.
V letu 1955 so dosegali dobi-ček s tem, da so prodajali papir za bankavce povprečno po 2.325 dinarjev za kitogram. Ob koncu leta 1955, ko je bilo treba skle-niti novo pogodbo z Narodno banko, je tovarna zahtevala, da se cena poveča na 3.250 dinar-jev, torej za 925 dinarjev. Na prigovartjanje bank© je končao pristala na ceao 3.100 dinarjev, kar dejansko pomeni, da ni odnehala še napr«j navioati ce-ne papirja za banikovce, tako da sta bila Narodna banka in Zavod za izdelavo bankoveev prisiljena se obrniti na odbor za gospodarstvo zveznega izvrš-nega svata in na Zveznd urad za cene s prošnjo, naj proučita ta problem. Urad za cene prav-kar proučuje ves ta primer.
Vloga delavskega s>veta in upravnega odbora
Treba je omeniti še nekaj okoliSčin, ld bodo vso stvar še bolj osveitlile. Predvsem to, da stanje ni tako, da bi bila po-nudiba večja od povpraševanja, pa da bl bilo treba povečati ce-ne, namesto da bi se zatefcli k admimistrativni distribucitjl. Ob-stoji samo en proizvajalec, Ra-deče, In samo en odjemaleo, Narodna banka, ali Zavod za izdelavc bankovcev Nadalje, prav Narodna banka je bila ti-sta, ka je omogočila tovarni. na-bavo novih strojev, s kateriml izdeluje ta paplr. ToreJ colo nekake poslorvne obveznosti do kupca zahtevajo od Radeč, da zavzamejo malo drugačno sta-lišče do  Narodne  banke.
Nihče ne nasprotuje temu. da bi podjetje ostvarilo dobiček, ki mu ga dovoljujejo instru-menti in normalnt tržne oko-liSčine in ki bi bil v skladu z našo ekonomsko politiko. Celo kadar nl normalnega delovanja zakona ponudbe in povpraševa-nda, kadar gre za monopol, je malo višja stopnja dobifka lah-, ko pozitivna, ker spodbuja raz-voj take proizvodnje, obenem s tem pa tudi ukinitev monopola. Toda stot>nja, ki lo je imelo Radeče za svoje specialne pro-izvode, Je ve! kakor nenormal-na in meji na neposredno zlo-rabo monopola. v skrajni liniji na Stoodo skupnosH, zlasti 5e upoštevamo tudl poslednjo zah-tevo za zviSanje eene To nam vsilijuiie vprašanje. kakšno vlo-BO 80 imeli organl delavskega upravljania v podietju, ali ko-liko gre tu za niihovo stališfe. B1lo bi dobro, če bl tudi « spregovorlH o tej stvari.
KonCno. vedno je najbolje, če 7 takih primerih prlzadete stra-ni same med seboj rešijo stvar. Toda ker taki poskusi niso ime-li uspeha. kaže. da ostaja samo ena Tnoznnst: da pristoind orga-n: dnio^iio na^viSie cene papir-ja za bankovce ali kako druga-če onemogočijo tifdaljnje dvi-gaiiije cen ta ostvaritev nenor-malno in neopravičeno visoke stapnje dobička pri tem in mor-da še pr! kakSnem drugera pro-tovodu tovarne papirja v Ra-dečah
M. Jakič