zdoma zdomce brezdomce zdomskC domač domski domačija domači domačijski doma domov domovina domovinske |00 ■o v. 1lu(turnL dan az •- d .0 O °č o n k naš lnterv‘u 2 DOM Beseda dom mi pomeni toplino materinega jezika. Spomni me na kuhinjo, iz katere že vonjam kaj dobrega. Spomni me na babičino kruSno peč, na kateri si večkrat pogrejem mrzle roke. Beseda dom me večkrat spomni na tiste, ki jih imam najraje. Jaka Zupan, 7.razred Beseda dom me spominja na nekaj lepega, prijetnega. Na toplino in ljubezen, ki mi jo dajejo starši, na dobro hrano, ki jo pripravi moja mami. Na to, kako mi oči razlčtga snov, ki je ne razumem, na to, kako se stepom z bratom, in na najlepše trenutke, ki jih doživljam doma. Esmeralda Bdeir,8.razred Ko zaslišim besedo dom, se spomnim na našo velik,o hišo, na mačke,ki se podijo okrog nje, na lepe dneve, ki smo jih in jih bomo še preživeli v njej, na toplo kuhnjo, prijetno dnevno sobo, v kateri smo preživeli že toliko toplih uric, na svoje bratrance in prijatelje, s katerimi se podimo in igramo namizni tenis. Jure Rozman, 6.razred Kadar je grdo vreme, zunaj mraz, vedno pomislim na toplino naSe hiSe, kako prijetno je bilo, ko sem bila Se v topli postelji, in na dobre stvari, ki so spravljene po omarah v kuhinji. Katja Bogataj, 7.razred Beseda dom me spomni na skrbno mamico, ki pripravlja mizo za dobro kosilo, ki ga skuha oči. Na mojo staro mamo, ki pospravlja stanovanje, na sestrico, ki se igra in Se na mojega lepega mucka, ki skače po kavču. Beseda dom mi pomeni vso starševsko ljubezen. Ana Maršič, 5.razred Včasih, ko stojim v dežju na postaji in čakam, da pripelje avtobus, takrat, ko so minute dolge kakor ure, mislim na dom, ko sedim zavita v odejo pred televizijo in jem piškote. Anita Bogataj, 8.razred Beseda dom me spomni na prostost, na igranje s psom. Kadar pa sem lačna, me dom spomni na kos kruha s salamo. Naj lepši spomin na dom pa je takrat, kadar se doma v dnevni sobi veselimo in šalimo z mojimi domačimi. Spela Valjavec, 6.razred /A e d domačimi sem srečna Doma, med domačimi mi je lepo. Razumemo ee dobro in se imamo radi. Pogovarjamo se o raznih stvareh. Zelo rada sedim za mizo, takrat ko sede tam tudi odrasli. Izvem veliko novega in sem vedno na tekočem z novicami. Vse je lepo in prav. Vendar se včasih tudi skregamo. Največkrat sem povzročitelj prepira jaz s svojo neubogljivostjo ali z odgovarjanjem (jezikanjem). Prepir ponavadi hitro mine, včasih pa ima tudi kakSno bolečo posledico (klofuto). Tepena sem premalokrat, ker ima mami premehko srce. Včasih si to res pošteno zaslužim. Zal je naša družina bolj malokrat vsa zbrana, ker ima oči službo včasih tudi po nekaj dni skupaj in skoraj vsako soboto ali nedeljo. Mami pa ima popoldansko izmeno in vsak drugi teden pride šele ob desetih zvečer. Imamo pa tudi zelo skrbno staro mamo, ki skrbi za naju s sestrico, kadar sva sami doma. Mama veliko pomaga mamici s pospravljanjem stanovanja in kuhanjem kosil. Sploh je dobra. V naši družini mi je lepo in med domačimi sem srečna. Ana Marčič, 5.razred Mašo družina rada hodi v naravo Na naših življenjskih poteh srečamo mnogo ljudi, nekateri od njih postanejo naSi znanci, prijatelji ter celo življenjski sopotniki. Spoznavanje ljudi je prijetna stvar, ki ti v življenju zelo koristi. Jaz živim pri starSih. Imam še mlajšo sestro Jerco. Naši sosedje so moji stari starši, kar je zelo fino. Živimo v veliki hiši v vasi Zvirče, kjer je že okolica polna drevja. V vasi je približno sto hiš, od katerih so nekatere še v gradnji. Naša družina zelo rada hodi v naravo in na sprehode. Imamo veliko živali, med drugim tudi ribi, psa, ptiča ter hrčka. Mami ima sicer živali rada, a vse v svojih mejah. V hiši smejo biti le ptič, ribi in hrček. Moji sestri je všeč muca Maca, ki se ji zelo smili. Mami pravi, da ima zunaj vsega dovolj in je zato ne spusti v stanovanje. Tudi ata, mama in stric, ki živijo z nami kot naši sosedje, se strinjajo z mami, da mački zunaj ni nič hudega. Imeli smo tudi zajčke, a smo jih zaradi nalezljive bolezni,zajčje kuge, morali poklati. V naši družini je najbolj odločna mami. Ce se nekaj spomni, je zlepa ne pregovoriš za kaj drugega. Oči pa je bolj "usmiljen". Ko ga prosiva, naj bo Maca v hiši vsaj pol ure, pravi: “Dobro, a le pol ure." Maca ostane v stanovanju celo popoldne, dokler ne pride mami. Ko pa mami sede na kavč, ji Maca skoči v naročje. Potem je seveda lahko v stanovanju še kakšno uro. Vsi imamo radi malo živalco, sestrinega hrčka, ki ima malce prismuknjeno ime, Džoko. Ko ga posadimo na mizo, se vsi raznežimo, celo oči, ki govori, da je Džoko podoben voluharju. Sestra ga je dobila za rojstni dan. Najbolj delavna človeka v naši družini sta ata in mama. Kar naprej se ukvarjata z vrtom, sadjem in psom. Stric je bil učitelj matematike. Sedaj imata z atom TV servis. pridružimo 6.razred fc Naša dru lina -je športna Našo družino sestavljajo štirje dlani. Najstarejša sta ati Matej in mamica Neva, najmlajša pa jaz in moj brat Janez. Skupaj preživimo vsak dan ved kot polovico dneva, polovico dneva pa preživim v šoli in na treningih. Drug drugemu pomagamo. Moj ati je star 39 let, je zelo športen in nam večkrat kaj naredi in pomaga. Mamica je stara 36 let, rada pospravlja in iz službe rada pride v pospravljeno stanovanje. Jaz sem stara 12 let, hodim v Osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, rada treniram v tekaškem klubu na Kokrici, brat Janez pa je eno leto mlajši, tudi on hodi v to osnovno šolo in trenira na KOkrici. Zelo rad ima sladke reči. Naša družina je športna, saj vsi radi tečemo, radi igramo tenis, nogomet in badminton. Poleti pa se večkrat odpravimo na Bled ali v Bohinj. Oče družine je glava NaSa družina Šteje Štiri člane. Očeta in mamo kot glavi družine ter dva nagajiva otroka. To sva moj bratec in jaz. Oče je kot glava družine zelo strog. Vedno ima prvo besedo, kadar odločamo o družinskih izletih v naravo. Da pa ne bi mojega očeta predstavila samo kot strogega, vam povem, da je velik del dneva nasmejan. Kot majhen deček je marsikdaj uSpičil kakSno lumparijo. V osnovni Soli se je odločil, da bo postal električar, a se je potem izšolal za učitelja telesne vzgoje, kar danes tudi je. Kot mladoletnik Je sodeloval na tekmovanjih v atletiki in sedaj ima v dnevni sobi dve polici, zapolnjeni z medaljami in pokali. Se sedaj se ukvarja s tem in mislim, da Sporta nikoli ne bo opustil. Kot drugega člana naše družine vam predstavljam svojo mamo. Tudi ona se ukvarja s športom, toda dosti manj kot oče. Dela v tovarni obutve Peko kot stenodaktilograf. 0 njenem otroštvu vem bolj malo. Tudi ona skrbi za red v stanovanju, saj skoraj vedno hodi okrog s cunjo v rokah. Zelo rada hodi v planine in to prenaSa tudi na mlajšega brata in mene. Kot tretjega člana naše družine vam bom predstavila svojega razigranega in nagajivega brata Nejca. Star je pet let in je vedno pripravljen na nove dogodivščine. Da pa si ne bi mojega brata predstavljali kot preveč nagajivega, vam povem, da zelo rad pomaga pri pospravljanju, seveda, če je dobre volje. Rad gre z mano ven med moje prijatelje in prijateljice. Tudi on kot vsi v naSi družini ljubi gore. Seveda še bolj ljubi šport. To leto je začel hoditi v hokejsko šolo v Kranju in že zelo dobro mu gre. Nazadnje sem na vrsti tudi jaz. Tudi jaz sem razigrana in vesele narave. Ljubim šport, zelo rada Igram računalnik. Od športa mi je najbolj pri srcu plavanje, saj imam že pet medalj za uspehe v tej panogi. Seveda tudi ljubim izlete v planine. Rada se družim s svojimi prijateljicami in sošolkami, saj sem celo popoldne zunaj. Mislim, da je naša družina zelo srečna in upam, da bo taka tudi ostala. Maja Japelj, 6.razred e stcuše Spoštujem svoje Veliko časa preživim z mamo, očetom, sestro in bratom. Dosti časa preživim tudi s prijatelji, soSolci in tovarišicami v Soli. Prav veselo je, če imaS veliko prijateljev in nisi osamljen. Največ mi pomenita mama in oče. Z njima preživim največ časa. Mislim, da bi bilo grozno, če Ju ne bi bilo. NaSa družina Je veliko skupaj na počitnicah, med prazniki, predvsem pa v večernih urah pred televizijo. Najbolj veselo je v soboto in nedeljo. Ta dneva se veliko nasmejemo. S sestro in bratom se veliko pogovarjamo. Toda s seboj me ne vzameta nikoli, ko gresta ven. Mislim, da je to prav, saj sem Se premajhna. Ko gremo na počitnice v Bosno, preživim veliko časa s svojo prijateljico Minko. Nič kaj veselo pa ni, kadar je oče v bolnici. Takoj se pozna, da nekdo manjka. Ko pridem iz Sole, je oče doma. Ne dela več, ker Je bolan. Postavim torbo na svoje mesto , se preoblečem in začnem pospravljati. Ob enih začnem pripravljati kosilo, saj je mama zelo dobre volje, če je doma vse pospravljeno in skuhano. Moja sestra obiskuje pouk nemškega in italijanskega jezika, zato preživim veliko časa tudi z njo, ko me malo uči. S sestro in bratom se dobro razumemo, zato si odkrijemo vse naSe skrivnosti. Nekaj časa pa preživim z naSo sosedo, ki je zelo bolna. Pravzaprav ima prizadeto levo stran telesa, vendar se je toliko pozdravila, da lahko hodi.Zanjo grem v trgovino, Ji poberem suho perilo in ji kdaj pa kdaj pomagam tudi pri kuhanju. Njen mož dela po cel dan, zato je veliko Časa sama. Ima veliko obiskov in tudi sama gre velikokrat na obiske. Predvsem v Bohinj. Ko smo vsi doma, je najbolj veselo. Velikokrat se veselimo in smejimo. Smeh ustvarimo s Šalami, z obnavljanjem dogodkov iz filmov in raznimi čenčami. Svoje domače spoštujem in jih imam rada. Fadila Hamzič,6.raz. Mati skrbi xa red v K\e>i Naša družina šteje tri Člane. Očeta, mater in enega otroka. Mati je vedno za pospravljanje in red, oče za jezo v hiši ter jaz,ki venomer vse razmečem. Mati se velikokrat jezi, ker ne naredim najprej naloge, ko pridem iz šole, pač pa se grem najprej malo igrat. Ko mati in oče prideta domov, je vse narobe, ker moram napisati nalogo in se učiti, namesto da bi bilo to že vse narejeno. Ker imam popoldne trening, je še težje in imam še manj časa za šolske obveznosti. Mati, ki skrbi za red v hiši, pospravlja, se Jezi na naju z očetom, ker venomer kaj umaževa. Včasih, kadar matere ni doma, pospravljava midva z očetom. Toda, ko jaz pomivam posodo ali pospravljam sobo, oče sede na kavč v dnevni sobi in gleda televizijo ali pa bere časopis. Ker imata oče in mati slabe plače in si zato ne moremo veliko privoščiti, mati vsako soboto in nedeljo hodi delat na Radio Kranj, kjer dobi malo več denarja kot v tovarni Peko. Oče dela v tovarni Iskra v Kranju in dela že po evropskem delovnem času, to je od sedmih zjutraj do štirih popoldan. Moja mati je stara 35, oče pa 40 let. Moj oče je tudi vaditelj in učitelj smučanja, zato imam tudi jaz veliko veselja do smučanja. Dobro igra tudi tenis in uči tudi mene. Mati se ukvarja s kulturo in uči folklorno skupino Karavanke v Tržiču. V naši družini smo vsi zelo zaposleni, še posebno pa jaz, ki imam vsak dan trening. Eno uro in pol. Včasih gremo smučat v Avstrijo ali na Soriško planino. Sedaj, ko je zapadel sneg, gre oče velikokrat na Zelenico in me včasih vzame s seboj, če nimamo treninga. Dobro smuča tudi moja mati, ki pa nima toliko pogojev za smučanje, saj je zelo obremenjena. Radi igramo tudi tenis. Noelle Nadišar,6.raz. me "Grega, nesi smetil Grega, pomij posodo!" se večkrat iz kuhinje oglasi mami. "Grega, posesaj! Grega, pospravi za sabo!K se spet iz dnevne sobe oglasi oče. Jaz pa Jima skoraj vedno odgovarim: "Zakaj ravno jaz? Zpkaj ne Martina, saj Je večja od mene. " Oče pa mi odgovori: "Martina se mora učiti!" Včasih bi pobegnil, da me ne bi bilo en teden nazaj. Pa jima vseeno ne zamerim. Lepo me vzgajata in če mi gre kdaj kaj narobe, mi pomagata. Oče je strog in učen, čeprav je hodil v šolo po vojni, ko niso imeli dobrih pogojev za učenje. Ima dobro srce in nikoli mi ne naredi nič žalega. Po zunanjosti je srednje velikosti, ima črne kratke lase, čeprav jih ima malo na glavi. Je močan, saj mu jaz mezinca na levi roki s celo roko ne morem premakniti. Večkrat grem z njim v hribe, kjer se naužijeva svežega zraka. Mati pa ima glavno delo doma. Ko pride iz službe, mora skuhati kosilo, zvečer večerjo. Velikokrat ji kaj pomagam in zato me tudi nagradi. Veliko pomaga moji starejši sestri, ki hodi v gimnazijo. Sedaj pa še jaz. Sem najmlajši član v družini. Rad se potepam in lovim okoli blokov. Rad pečem slaščice, s katerimi si skrivaj čisto sam potešim lakoto. Materi in očetu velikokrat pomagam pri delu in včasih tudi sestro Martino motim pri učenju. Grega Horžen, 6.razred Rad izrivam sestro Verjetno , ni družine, v kateri se ne bi kregali. Ce so v družini otroci, so to večinoma prepiri otrok. Tudi v naši družini je tako. Ze odkar se spomnim,rad nagajam sestri. Sedaj pa se skregava zaradi vsake malenkosti. Jaz jo rad izzivam, hodim k njej v sobo, ona pa mi tega ne pusti. Potem se velikokrat sliši prepir in glasno zapiranje vrat. Ce se to kmalu ne konča, nastopita očka in mamica. Prepirava se tudi zaradi drugih stvari, recimo, kdo bo nesel smeti v smetnjak, kdo bo šel v trgovino, kdo bo pospravil kolesa v garažo ali smučarsko opremo v klet. Ko pa je prepir končan, sva zopet prijatelja. Obljubiva si, da se ne bova več kregala, ampak samo do naslednjega prepira. Boštjan Križaj,4.razred Doma U nae je pet Pri nae doma nae Je pet. Živimo v bloku v Bietrici. Mami eluži kruh v podjetju Oblačila Novoet v Tržiču. Oči dela v Kranju na poetaji milice. Bojana, Darja in Jaz pa hodimo Se v Solo. Bojana in jaz v Oenovno Solo heroja Bračiča, Darja pa v drugi letnik Ekonomeke Bole v Kranju. Sedaj, ko z Bojano koeiva v Soli, med tednom ne Jemo ekupaj, eamo ob eobotah in nedeljah. Takrat emo vei doma in ee pogovorimo, kaj Je bilo med tednom. Oči dela do Štirih, torej pozno pride domov. Takrat mene že ni več doma, ker imamo kakSen krožek ali pa eem zunaj e prijateljem. NaSe stanovanje Je veliko, zato si pomagamo med seboj, da Je hitreje pospravljeno. Zelo radi hodimo v naravo. Predvsem nabiramo gobe. Z očijem sva člana ribiške družine. Aleš Belak, 6.razred iz Masa družina Z mamico živiva sama in med nama ni bilo do sedaj večjih prepirov. Navadno, ko se skregava, sem jaz kriv, ker nagajam. Mamici je hudo. Tudi meni je težko pri srcu, ker je žalostna. Zato se pogovoriva in obljubim, da ne bom več nagajal. Nekaj časa je vse v redu, nato pa spet začnem malo nagajati in spet mi je žal. Jure Stražišar,4.razred NaSa družina šteje Štiri člane: očija, mamico, sestrico in mene. Živimo v bloku. V Križah gradimo hišo. Večkrat gremo skupaj na sprehod. Stara sem osem let in pol, sestrica je pet let starejSa od mene. Deliva si sobo. Skupaj poslušava glasbo, ki je največkrat po želji sestrice. Najina soba je vedno lepo pospravljena. S sestrico se dobro razumeva. Včasih se zaradi te ali one stvari skregava, a se kmalu spet pobotava. Vsi v naši družini se dobro razumemo in se imamo radi. Anja Kaloper, 2.razred Ime mi jb Mateja. Stara sem devet let. Moji mamici je ime Jožica, očku Bojan in sestrici Katja. Mamica dela v šoli in je po poklicu učiteljica, očka je po poklicu električar. Vsi v družini se dobro razumemo in se imamo radi. Tudi s sestrico se dobro razumeva. V naši družini je lepo. Mateja Ropoša,2.razred Moj dom Mo] dom je v Bistrici. Do sedaj mi je bil najlepši. Stanujem v bloku, v dvosobnem stanovanju. Rada imam našo druiino in psa. Ajda Prelog , 5.ratred Stanujem v Bistrici • oj dom je v četrtem nadstropju v bloku. Je precej velik. Skupaj ^ bratcem imam svojo sobo. V njej je polno igrač in opreme • Kljub temu pa najini Časa preživimo v dnevni sobi, kjer se igram in gledam televizijo. \I sobi imam pisalno mi-£o,ci nalogo v glovnem pisem na kuhinjski miz.i. Moj dom mi je ^elo všeč ,|e kadar moram prevečkrat po stopnicah , si želim, dobi živel v pritličju- Tako misli tudi moja mamica; kadar tetVx> r\ese polno košaro i’z trgovine . fek Ižikel, 2>-razred H Najraje se pogovarjam z očetom in mamico. Zakaj? To je težko vprašanje. Najbrž zato, ker jim lahko povem razne svoje skrivnosti, skrbi in težave. Najbolj zaupam staršema. Rad se pogovarjam s sestro, ki študira zgodovino. Če jo kaj vprašam, mi strokovno odgovori (to mi gre na živce). Če v šoli dobim slabo oceno, se ne želim z nikomer pogovarjati, ker vem}da bi mi pridigali. Marko Kovačevič, 7. razred 4 Ob nedeljah vsi skupaj kuhamo kosilo. Za kosilo imamo ponavadi govejo juho, krompir, meso, solato in sladico za po kosilu. Razporedimo si delo takole: Marko lupi krompir, ati mu pri tem pomaga, mamica kuha juho, meso in zraven že pripravi solato. Katja pripravi mizo, jaz pa poskrbim za pecivo in pripravim sadni sok. Kmalu je kosilo nared. Vsi sedemo za mizo in jemo, včasih si pripovedujemo šale. Ko pojemo, nekdo od nas pomije posodo, drugi pobriše, tretji pa pospravi. Potem pa očku in mamici skuhamo kavo. Nato sedemo v dnevno sobo in gledamo televizijo, vmes pa še počivamo. v 'J- i ^■v Nv ' > Alenka Cvek, 4. razred Kaj bo za nedeljsko kosilo , smo izbrali, preden smo ga začeli kuhati. Prejšnjo nedeljo smo izbrali juho, puranje zrezke, pire krompir, regrat, kompot in slaščico - puding. Mamica je spekala zrezke in skuhala juho. Brat je pripravil regrat ter kompot. Jaz pire krompir in slaščico. Med tem je ati že pripravljal mizo. Kmalu zatem smo začeli jesti. Ko smo pojedli, smo se zapletli v prijeten pogovor. S pogovorom smo končali nedeljsko kosilo. Marja Bohinjec, 4. razred Danes je nedelja. Z mamico bomo pripravili odlično kosilo. Mamica je najprej dala kuhat juho, še prej pa je pripravila piščanca. Jaz sem sem očistila, narezala in oprala solato. Zdenka je olupila krompir. Potem smo krompir dale kuhat. Skuhale smo tudi puding s smetano. Ko je bilo kuhano, sva s sestre pripravili mizo. Vsi smo se dobro najedli. Po kosilu sem pomila posodo, Zdenka pa jo je pobrisala in pospravila. Alenka Špendal, 4. razred 'IS POGOVORI Najraje se pogovarjam o neraziskanih pojavih. Rada se pogovarjam o vesolju. Ker bi bila rada s temi pojmi na tekočem, berem razne znanstvene knige in gledam znanstvene oddaje. S temi pogovori povem, kaj mislim in poslušam, kako si drugi predstavljajo vse te čudovite pojave. Mislim, da se je zelo zanimivo o teh stvareh pogovarjati tudi z miajšimi^saj te s svojo fantazijo včasih nasmejejo do srca. Ob večerih se z mamico večkrat pogovarjava. Vprašam jo, kako je v službi Pove mi, da je včasih zelo naporno. Tudi o šoli se velikokrat pogovarjava Povem ji, kaj smo "na novo jemali". Včasih ji kaj potožim. Večkrat pa potoži ona meni. Pravi, da ji nihče ne pomaga in da mora biti za vse sama. Tjaša Kaloper, 7. razred Ob večerih se z mami večkrat pogovarjava o šoli ali o različnih težavah. Včasih je pogovor prijeten, včasih pa ne. Kadar me mami razume in reši mojo težavo/ sem zelo vesela. Maja Aljančič, 7. razred Najraje se pogovarjam z mojo mamo, ker pove veliko zanimivih zgodb.Pripoveduje mi, kako je odraščala moja mami, kar se mi zdi nadvse zanimivo. Rada se tudi odkrito pogovarjam z mami. Pripoveduje mi, kako sta se z očetom prvič srečala in podobno. Jaz pa,'radovednica, velikokrat kaj sprašujem. Rada se pogovarjam tudi s sošolkami; Vesna Jerman, 7. razred Najraje se pogovarjam s prijateljicami.Največkrat se pogovarjamo o tem, kako smo preživele prejšnje popoldne, ali o filmu, večkrat pa nam teče pogovor tudi o šoli. Rada pa se pogovarjam tudi z mamico, ji zaupam skrivnosti in težave, ona pa mi pri tem pomaga z dobrimi nasveti. Anita Bogataj, 8. razred Fo£>trizer\a na gobo Ime mi Je Anita. Postrižena sem na gobo. Imam modre oči in pegast nos. Rodila sem se v Kovem mestu, sedaj pa že dve leti živim v Bistrici. Tukaj hodim v šolo. Najljubši predmet mi je matematika in likovni pouk. V prostem času rada hodim v naravo. Rada tudi plešem in pojem. Rada hodim v Novo mesto, ker imam tam kolo in muco. „ Veselim se počitnic. Preživljala jih bom pri mami in atu. ffla bom tudi na morje. Ko bom velika, bom stevardesa. Moje ime je Magdalena. Stara sem osem let. Imam rjave lase. Moje oči so rjave. Za svoja leta sem dosti velika. Imam dve sestrici. Ime jima je Draga in Josipa. Rada se z njima igram. Mamica za nas skrbi. V šolo rada hodim. Z mamico greva vsak konec tedna k stari mami v Idrijo. Pri njej kuha moja mami. Ob nedeljah jemo ponavadi govejo juho, pečenko, pečen krompir in solato. Včasih pa po kosilu tudi sadno kupo s smetano. \ Mami da najprej juho kuhat, da počasi vre. Nato pripravi meso, ga da v pekač in nato v pečico, da se peče. Med tem nareže še krompir in očisti solato. Jaz jo velikokrat gledam in bi rad tudi sam kaj pripravil. Največkrat pomagam pri sadni kupi, ki mi je najbolj všeč. Anita Mali,2.raz. Magdalena Jurič, 2.razred Jure Stražišar, 4.razred Ime mi je Sergeja. Stara sem osem let in pol in hodim v drugi razred. Stanujem v naselju Bistrica. Moji mamici je ime Tatjana in dela v tovarni Peko. Imam tudi brata Žiga, ki obiskuje kadetsko šolo v Tacnu. POstal bo miličnik. Zelo rada bi imela kakšno muco, vendar mami tega ne pusti, ker pravi, da morajo živali imeti dovolj prostora za gibanje. Ker pa imam rada živali, grem večkrat k atiju na Loko, kjer ima kokoši, zajce in mačke. Ime mi je Darja, stara sem osem let. Hodim v drugi razred Osnovne šole heroja Bračiča. Imam svetle in kratke lase. Rada hodim v šolo, ker imam prijazno tovarišico. V prostem času igram tenis ali pa se vozim s kolesom. Rada berem knjige in se igram z žogo. Večkrat nagajam sestri, potem pa se skupaj igrava. Moje ime je Eva. Stara sem osem let. Hodim v drugi razred.Zjutraj sem v šoli. Ko pridem iz šole, se učim, igram gledam televizijo in pomagam pospravljati. Potem grem ven, tam se igramo. V šoli pojem v pevskem zboru. V petek imamo nastop. Na naši šoli bodo nastopili otroški pevski zbori iz Tržiča. Sem Še celo solistka in ne smem jesti lučk in mrzlih stvari. Sergeja Valjavec, 2.raz. Darja Kotar, 2.razred Eva Moškon 2.razred Obo x mamico sva se smejala Ko sem bil star štiri leta, sem nagajal očiju. Prosil me je, naj bom priden. Ker ga nisem ubogal, me je položil čez kolena in me hotel udariti. Pripognil se je, potem pa so mu počile hlače.Oba z mamico sva se smejala. Najbolj pa sem bil srečen, ko sta mi mamica in oči kupila novo igračo. Mamica pravi, da sem bil najlepši dojenček. Ne podnevi ne ponoči nisem veliko spal. Gotovo zato, da ne bi kaj zamudil. Torej se je 2e takrat pokazal moj radovedni značaj. Zgodaj sem že spregovoril. Precej besed sem si izmislil. Ampak moj jezik so vsi razumeli. Ce sem rekel: "Uka pe!" so me vzeli v naročje. Ko sem bil star tri leta in pol, sem bil v bolnici na Jesenicah. Do ianes nisem pozabil narkoze in otroka v postelji, kako je Jokal. Za četrti rojstni dan sem dobil svoje prvo kolo. Preden sem bil star pet let, me Je v uhelj pičila osa. Jokal sem, mamica pa ni vedela, kaj bi naredila, saj smo bili na Krvavcu. Za moj šesti rojstni dan smo se vselili v našo hišo, dobil sem svojo sobo in torto v obliki hiše. Prvič sem bil v Nemčiji, ko sem bil star šest let in pol, takrat sem kupil nalivko in puščico, ki jo imam še danes. Preden sem bil star sedem let, sem šel v prvi razred. Prvega šolskega dne ne bova pozabila ne jaz ne mamica. Hitro rastem, trgam hlače in tako sedaj sedim Že v petem razredu. Borut Kolman, 5.razred sem Rok Ahačič,5.razred iarod i n\er\e po^oci niso spali Rodil sem se lo.aprila 1979 v Kranju mami Julijani in očetu Ljubi . Prvih let življenja se slabo spominjam. Pravili so mi, da sem veliko grizel, praskal, cukal in nagajal. Ponoči zaradi mene dostikrat niso spali. Vedno sem si kaj izmislil, da sem lahko smuknil v mamino posteljo. Potem sem mirno spal do jutra, dokler me niso zbudili in odpeljali v vrtec. V vrtec sem hodil rad. Vedno je bilo kaj novega in zanimivega. Bil sem tudi zelo radoveden. Ko smo gradili hičo, sem spoznal bližnji gozd. Tam smo se s Prijatelji igrali Nemce in partizane, nabirali gobe in plezali po drevju. Tako sem tik pred Solo staknil meningitis. Dolgo sem bil v bolnici. Bilo je hudo, najhujše pa je bilo to, da sem moral ležati in mirovati še potem, ko sem prišel domov. V šolo sem šel zelo rad. Prvi razred mi je ostal v lepem spominu, saj smo imeli zelo dobri tovarišici^Lejo in Mirjano. Z učenjem ni bilo težav, le svoj nemir sem težko miril. In tako je še danes. riAMA PRAVI , DA TELO HITREJE RASTE KAKOR PAMET Če me boste pogledali in če vas bo zanimala moja zunanjost, boste videli, da sem za svoja let^zelo velik. Imam gladke, temnorjave lase, ki mi zjutraj velikokrat nagajajo in jih le z največjo težavo prisilim k normalni legi. Sredi okroglega obraza je nos, ki je skupaj z lastnikom velikokrat prehlajen. Pod nosom so vedno nasmejana usta. Kadar sem jezen, so usta kakor odprta vrata jeziku, ki prebiva za njimi. Glava stoji na srednje dolgem vratu in veselo gleda v svet. Nato pride na vrsto suho telo z dolgimi rokami, ki so mi v kakšnem pretepu orožje. Imam dolge noge, ki jim pravim "glavni nosilci zgradbe mojega telesa". Čisto na dnu so velika stopala, ki prebivajo v črnih copatih, skozi katere velikokrat pogleda palec, ker mi noge zelo hitro rastejo. Z obleko imam velike težave, seveda spet zaradi hitre rasti. Za kupovanje razne obleke porabim kar precej denarja in dragocenega časa. Rad nosim kavbojke, ker je to danes moderno in ker mi je modra barva všeč. Všeč so mi tudi modri ali črni puloverji. Mami mi pravi, da moje telo raste hitreje kot moja pamet, vendar je to le njeno mnenje. MOJI LASJE SO POČESANI NAZAJ Če b i be 1. me kdo pog 1 eda 1^ bi mi prej rekel da sem suh kot pa de- Za svoja leta sem malo preveč velik, vendar kot sem povedal že v uvodu, imam nekaj kilogramov manj, kot bi jih moral imeti. imam dolge noge. dolge roke, kdo bi še rekel, da imam dolg vrat.To vse vpliva na mojo velikost. V šoli me velikokrat vidite oblečenega v kavbojke in v pulover. Noge imam velike, saj nosim čevlje številka 39, kar je tudi razumljivo za mojo velikost. Glavo imam veliko, na njej pa mi visijo rjavi lasje, ki so po navadi počesani nazaj. Skratka: sem fant povprečnega videza z velikim nosom. Alen Nedeljko, 6. razred V NASI DRUŽINI STRIŽE KAR MAMA V naši družini nihče ne hodi k frizerju. Mene, tako kot vse ostale člane v družini, ostriže kar mama. Jaz imam goste lase in zato najraje nosim čim bolj kratko frizuro. Vsakič, ko si lase umijem, si jih posušim s fenom. Da pa mi frizura dalj časa obstoji, uporabljam tudi utrjevalec za lase. Kadar si frizure ne morem urediti tako, kot si želim, pa vem, da$o moji lasje že predolgi. Zato prosim mamo, da me ostriže. Mislim, da mi moja frizura ne vzame veliko časa. Matej Meglič, 6. razred DA BI BILI MOJI LASJE SKODRANI 1 Imam kostanjeve lase. Moja frizura je čisto enostavna. Lasje so ravni in tanki. Postrižena sem na enako dolžino las. Na čelo mi padajo kratki, na rese postriženi lasje. Zdaj so že malo daljši, tako da jih moram večkrat popraviti, da lahko gledam ali pa nosim obroč. Včasih sem si želela, da bi bili moji lasje skodrani. Kar zavidam moji prijateljici Tanji, ki ima dolge črne skodrane lase. Vsak dan ima drugačno frizuro. Tudi moja glava je takrat najlepša, kadar si operem lase in po svoje uredim frizuro. Maja Pogačnik, 6. razred VSAK LAD Ml STOJI TJA V EM DAN Ko se zjutraj prebudim, je moja frizura skuštrana in neurejena, vsak las mi stoji tja v en dan. Lahko bi nadomestila strašilo sredi polja. Ampak ne, ko si frizuro vsaj malo uredim, izgledam mnogo bolje. V šolo grem z urejeno frizuro. Ce se lovim ali telovadim, moja frizura spet deluje neurejeno. S svojo frizuro nisem preveč zadovoljna, rajši bi imela svetlejšo barvo las. Lase imam kratko pristrižene, rjave in naravno skodrane. Za dolžino in obliko las skrbi frizerka, jaz pa samo za higijeno. Umivam si jih enkrat tedensko. Z dobrim zeliščnim tamponom. Takrat so moji lasje svetli in lepo padajoči!. Z mojo frizuro nisem zadovoljna^endar sem se z njo sprijaznila, saj konec koncev čepi na moji glavi. Lahko bi rekla, da je moja frizura včasih kot gnezdo in se prav bojim, da se ne bo ptiček zmotil in naredil dom na moji glavi. SMEH JE POL ZDRAVJA - PRAVIJO 2} Kot večina ljudi , tudi jaz rada poslušam in berem smešnice. Na Slovenskem imamo malo zapisovalcev smeha. Smešnice lahko beremo v raznih časopisih, knjigah in raznih revijah,lahko pa jih tudi poslušamo po radiu in televiziji. Tudi jaz mislim, da je smeh pol zdravja. Marjana Bohinjec, 6. razred Smeh je pol zdravja - pravijo. Že kot majhen otrok sem se rada smejalaj zelo rada vidim nasmejane obraze. Smejim se šalam,skečem,tovarišicam, sošolkam, kadar se šalimo. Zelo sem se smejala sošolki, ki je za šalo z lasuljo na glavi letala po šoli. Smejim se obrazom na televiziji, ki so kdaj prav smešni in popačeni. Do solza pa se nasmejim staršema, ki plešeta kot medveda. Brez smeha in dobre volje bi bil svet pust in dolgočasen. Špela Valjavec, 6. razred Smeh je del življenja in del vsakega človeka. Rada se smejim v družbi in doma. Posebno všeč so mi vici, ki jih objavljajo v vseh revijah. Smeh je odvisen od razpoloženja vsakega človeka. Če sem vesela, se nikoli ne veselim brez smeha. Smeh je tudi del mene. Nataša Sova, 7. razred KAKO OBČUTIMO BOLEČINO Bolečina mi pomeni nekaj hudega. Nazadnje me je prizadela, ko mi je umrl stari oče. Bolečine ne nosim v sebi, ampak jo izpovem svoji starejši sestri. Bolečino občutim tudi takrat, ko kakšen učenec dobi slabo oceno. Bolečino občuti vsak človek, če želi ali ne. Občutim jo tudi takrat, ko se s katero od prijateljic skregava. Če bom hotela ali ne, me bo bolečina spremljala do konca življenja. Silvija Pirih, 7. razred Bolečina je nekaj, kar te boli v srcu. Mene je nekdo enkrat zelo užalil. To je bila zame zelo velika bolečina. Če se še kdaj spomnim na to, začutim bolečino. Tega ne bom nikoli pozabil. Rožle Papier, 7. razred Zelo rad igram rokomet. Zato je zame največja bolečina takrat, ko me oči ali mami ne pustita na trening ali celo na tekme zaradi kakšne slabe ocene. Takrat bolečino zelo težko preženem. Največkrat takrat berem knjigo, poslušam radio ali pa gledam televizijo. POTRUDITI SE JE TREBA,ĆE HOČEMO STRETI TRD OREH Zame je najtrši oreh doseči zvonček na vrhu plezalne stene. Plezam že dobre tri mesece in mislim, da mi gre kar dobro. Trening s klubom imamo vsak teden v šolski telovadnici, kjer je postavljena stena v več smereh. Do sedaj smo plezali le v treh smereh, saj so previsi za nas še prezahtevni. Varujeta in učita nas Srečo Rehberger in Marjan Gros, z vzdevkom Torta. Včasih pa nas pride opazovat tudi alpinistka Nuša Romih, ki nam s svojimi nasveti veliko pomaga, saj je izkušena plezalka. Do sedaj smo bili na treh tekmah, na četrto pa se odpravljamo. To bo v nedeljo,14. IV., v Žireh. Nas mlajših pionirk Je dvanajst in prav vse si želimo priplezati do vrha, do tistega osamljenega zvončka, ki se dotakne le malo rok, še posebno, če je smer zahtevna. Meni je zvonček zacingljal leng eni tekmi, a sem bila tudi na drugih dveh le malo pod njim. Toda z malo več treninga in vaj za moč v rokah se ga bom gotovo še kdaj dotaknila. V skupni razvrstitvi po točkah smo dekleta precej skupaj, saj vodi Len-ča z osemnajstimi točkami, pred nama z Majo, ki sva zbrali po petnajst točk. Med nas se včasih prikrade tudi nekaj nevoščljivosti, drugače si nobena ne bi želela biti boljša od druge in bi bile tekme pravi polomi. To je zame trd oreh, ki se ga ne da zlahka streti, zahteva določeno pripravljenost in moč, ki jo mora premagati vsak dober plezalfec. Dunja Černigoj, 6. razred Zame je trd oreh biti prav dober. Tega uspeha ne bom nikoli dosegel, ker se nočem učiti.Vsak dan se sicer želim učiti, ko pa pozvonijo prijatelji^ se jim ne morem odreči. Mami mi je obljubila kolo, če bi se pridno učil in bil prav dober. Marko Kuhar, 6. razred 5Vl /tonv mvcvrwJu 3^1 4tx/ta/ /trvXXmxA» f3CÄ/\)i o'foiwlx/rf^/ A^wJtSbiiO . iy /HÜc Amvouta Xu/il/ ^twoHö' . JCJL (*£*<£- Ar** rWtJJUvjJkj^ (KCl (Aydiko^rO At/tfXs. jjCfr. dMJuOg* /^ttWvJL onrfvo^«y/4 /^aV^AfU/VA. Mv (lAtK/X^U^tOl^rl^AA^ /yKJ^cUl^V , li'fwXy AO- tocU ßxhiyy , Jn^Ll, ,Ah^«u. °jjrcv JiJlM(Ottoy. /AjCl+L (rruOsfrjL ^fL /VC MjUjtW (XAaü^rvovU^o . JVhaa/)^ JV^ytotiJU ) ’bjca.tecH ficymXXy |U>cLXu^cHKru*CK. a^JLiita, , ror (y^oudjJ>w^yAs 3nrrux^/ i nh ^ «^tx. ■ Xcxd ^Uxnxrvv .je /vtcuKX. rK>|uife^u^ . IjrfN^ Acr Atax. ^ocxvojuAv /Uv ■ Omv /V-vnO/ (X. VrcCto^rvv (YvoXlx^/ ^btW. ^ kiJUy a-tlAKo" At^rtXtv r'H:M A ■/V^oJ2k/vaX ^CX/irux/vv’oe . 0^ /Vtoyve /jroAb ^e pxicy A^üm^vWo ttodc ^ ^0^nrvOy+e . J. A^txCckwv (/>U/V*^ ^xx^^tx^iHCt^ce vvk- ( /WjcItvü ^vH^avui^k. -|\jcrWxtS. , cicu c^aKX. do^vvoir. (2).rax^ /d^y^ ^to/vvu^OvA ^ /!bA^ |vx pyuxwxex ( /W\ frv^o^ letc . Jöbyrru. M- Vmcuruo ^H^eJUvO. /V|utce Ib^yJ’tovo jvcrtceo . D^cuvJe M- \^wmxy ■ ^C(XV\J^v ''Wayv Aa/wucu Acr^jCK, /W- XoJJeTaJt ^Voym-CL. ^AvvnA^ ■To'^vo-ca, ( texr /VAWixey /äcuv^ jCtcuiMe (O^ruxK /V^Xt^atX • 'J'X- ffvcx^ (cX&rrux M- /WvXXAVvty KjiJLcv ^JL^jO- d^JCXMjügfX^ ^faM- 'S- XoJrot), fr ^ -Vn ^ rwca XfJ- f* XxrKxJ.W1 (XoJiJUv^ (ysXXrussJxr^ d5^ojLcXX. psXMrKJXsyA^ ^ v. VL AOJC oeWW . 'Xcy A<- cUdxKXWk, aLIUo H^ ArpJL^- rxY\jo/ ^WWxx PWyvjl^o-^ |vrc^vrax^ ^CL (YVXJOA^ /Wuxtow ffvvJDJbhA, ^ A/vOv AOcvLU^/ . fAo-j c^om ^WvuV^v ^ ^ r^X>xiAt7K>^ • J(aAX ^ WcJ:, ^oiL ÖdU>^. XcxreijaK 2>8 V vasici Brezje ob glavni cesti stoji velika in prostorna hiSa. Ce vas zanima, kdo v njej živi, vam povem, da je ta hiSa moj dom. V njej živim s starši, staro mamo in devetletno sestrico Majo. Dobro se razumemo in lepo nam je na tem svetu. Ti ljudje so mi najbližji in rad jih imam, z njihovimi šalami in navidezno Jezo. Se dolgo bi rad živel z njmi. Zelo dobro se poöutim v hiši moje stare mame, ki živi le petdeset metrov od mojega doma. Poleti je pri njej na obisku kar nekaj mojih bratrancev in sestričn, s katerimi se ves ljubi dan igramo zanimive igre, vozimo z Jeklenimi konjički , to se pravi s kolesi, in hodimo v bližnjo trgovino po sladkarije. Trgovina ima kar nekaj dobička od nas in babičinega denarja. Vsi smo približno enako stari, zato nam nikoli ni dolgčas. Imam tudi kar nekaj prijateljev, s katerimi igramo namizni tenis in nogomet na igrišču. Tudi te igre mi dobro zapolnijo prosti čas . Se vedno pa je moj pravi dom naša hiša, velika in prostorna. Sam pravim, da bom, ko zrastem in se poročim, z otroki naselil še nezasedeni del hiše. Doma imamo tudi tri mačke, ki jih z največj im veseljem hranim in jih imam rad. Brez teh mačkov bi mi bilo življenje pusto in dolgočasno. Se dolgo bi rad živel v vasici Brezje in v naši hiši, veliki in prostorni . Mxy A/rrriatJLj &/bOg /m ov «Jdc/v'vrt , 1L. ^ EL re zje Ko me zbudijo prvi jutranji žarki, se zazrem skozi okno svoje sobe in kot na dlani imam visoke, ponosne hiše, iz katerih se vije črn dim. Za hip v mislih odpotujem nazaj in si zamišljam Brezje pred več leti. Hiše so povsem drugačne in tudi precej manj jih je. Okna, ki gledajo na prašno vaško cesto, so majhna in okovana. Vrata so velika, na kljuki pa visi velik kijuč.Dvorišča so prazna, le na kakšnem izmed njih je parkiran voz, o avtomobilih ni sledu. Pri vsaki hiši stoji hlev, iz katerega se oglaša živina. Vas je obdana s prostranimi gozdovi in z njivami,na katerih kmetje od jutra do večera trdo delajo. Čas je za kosilo in utrujeni se vračajo z njiv. Njihove obleke so preproste. IZ kamre diši prijeten vonj žgancevtki se bohotijo v veliki skledi na mizi. Okoli mize so klopi, na katerih sedijo vsi člani družine in z velikimi lesenimi žlicami zajemajo iz sklede. Pri jedi ima glavno besedo oče družine, kerse z materjo pogovarja o delu, otroci pa ga nemo in spoštljivo gledajo. Tudi muce na krušni peči, ki prijetno greje kamro, imajo kosilo. Iz te idile me zmoti hrup avtomobilov, ki divjajo pa asfaltirani cesti in kar jezen sem nanje. Pomislim, da je bilo kljub trdemu življenju včasih življenje boljše in lepše. Danes pa propadajo še zadnje kmetije in zrak je vedno bolj onesnažen. Zelo pogrešam Brezje nekoč. Drago Matovič, 8. razred \J[/y^ Xcmjalo Shnoj/ ^kyYYUU V aJu fYUXJ AJZ7. m/OJ y Mm or _ ny OMrnj {ny StA/a/ruJ Asymyhimv Jlmau wMtyfiKxv i/w w tAxxAyyvJkjJk rwn v6a.U clon Solj o^re'^e Vrlnary oSde\ujejo parke v meetu Spomlod Wel'\UoWrat de z-u^e . PticW T-& prepeMO^o Prebu^v\\ e>0 9e zimski ZaSpar\cv . Mama opradja epomla do\nsk o ascenje . Pa mlad aj a- 0 ' \/ olerelo M aV\azL ^apa/i / ^. a 4-3 Ptice se vrača jo Ptice selivke Se Spet vračajo k naho, V Cj^ezct SO Cnlcjo/c'i • Ko SO rplatc1 ma) tinp v/ellU CIO L J O. tastov te oi/ta^ re *o pee-' straše^e ■ Lastovte KoJijO po h ra z a m U če. ßorot 1 • GO tiamica PlümtCO in^an^ rqcJ. tloia rnam,cq ima zelo velita dela. Moja nnam.ca dela Jel. v/ SOli . Borut tlopar- J a 5lcr»iilokA/ XU/rv i ■ r. \IZ) Ptice se Ptice selivke se bodo vrnile nazaj [< n arn. Ptice so cjnezda spletle iz slaoie. Ptice branijo mladičke S črvi. Lastavice se bodo vrnile ncnaj k namv vračajo 45 Našo skupila je bila r\a BreijaK Naša skupina jo je mahnila proti Brezjem. Želeli smo ugotoviti čistočo zraka. Na Brezje smo šli čez Ročevnico. V gozdu je bilo veliko blata, zato smo bili vsi blatni in umazani. Zbrali smo se pred hišo tovarišice Tonice. Ona je določilajkam bomo šli. Skupina,v kateri sem bila tudi jaz,je šla na avtobusno postajo na Brezjah, medtem ko sta šli drugi dve skupini na Planince in v vikendsko naselje. Ko smo opravili naročeno, smo se vrnili pred učiteljičino hišo. Izpolnili smo še naloge , ki smo jih imeli na listih,in se vrnili domov. Ana Maršič, 5. razred Bil je lep sončen dan. Zjutraj je bilo še zelo mraz, a če si bil dobro oblečen, je šlo. Naša skupina je šla s tovarišico Bergantovo pogledat za lišaji in preverit, v kakšnem zraku živimo. Napotili smo se proti Pristavi . Razdelili smo se v dve skupini. Prvaskupina je štela avtomobile, izmerila temperaturo zraka in zemlje in opazovala dim. Jaz sem bila v drugi skupini, ki smo jo razdelili v štiri skupine. Mi smo bili trije. Stikali smo okoli tovarne TRIO. Našli smo malo lišajev, kar je pomenilo, da zrak tukaj ni kaj posebno čist. Vračali smo se domov. Oan se je komaj prebujal, kar je kazalo, da smo hitro opravili. Naša mala odprava je bila druga, kar je za nas pomenilo veliko. Vesna Jerman, S. razred Kako SB •V8 pOCvJ itl imo soli Bolje bi bilo, će bi potekal pouk v enem razredu. Tako pa tekamo iz razreda v razred in ga kdaj ne najdemo. Neža Globočnik, 5. razred Učitelji so malo prestrogi, posebno tovarišice. Simon Oman, 5. razred Meni je v šoli zelo dobro,kadar nič ne pišemo ali tovarišica ne sprašuje. Aleš Lisec, 5. razred Najbolj mi je petek, ko vem, da bom za dva dni odložila skrbi in se predala prostosti. A v šoli je lahko tudi prijetno. Tanja Pernuš, 5. razred V šoli se počutim kar dobro. Saj so več naloge.kot pričakujemo. dobre tovarišice. Včasih imamo malo Uroš Golmajer, 5. razred Na naši šoli je veliko zanimivih krožkov. Sama bi rada hodila v najmanj deset krožkov, vendar imam preveč dela s šolo. Vpisala sem se k literaži-nn-novinarskemukrožku, šolskemuradiu, k OZN, mogoče pa se bom vpisala tudi k 1ikovnemu krožku. Najraje obiskujem OZN, saj me zelo zanima politika, imam pa tudi veliko dobre družbe. Klepetanje je kot nekakšna bolezen, ki se je hitro nalezemo, torej nalezljiva bolezen. Na primer sošolec te pri matematiki vpraša kakšno traparijo, tt pa mu hitro odvrneš kaj svojega in že zboliš za to boleznijo, ki se je težko znebiš. Ta bolezen deluje na uspehe, na ocene in poklice. Nič ne rečem, prav je, če kakšno besedo spregovorita dva soseda, ampak je odvisno kakšno. Za traparije je odmor, za učne snovi pa učna ura. Torej traparij ni posebno pametno govoriti med uro. Najbolje je, če sodeluješ pri pouku in si vse besede, ki si ti ne zdijo pomembne, prihraniš za odmor'. Vsem tistim, ki o se nalezli te bolezni, svetujem, da sodelujejo pri pouku. Anka Grohar, 8. razred Uroš Dolžan, 6. razred O šolskih rečeh Zelo sem nemiren^ker imam tremo. Vesel sem, Ce nisem vprašan. Peter Vogelnik, 5. razred V šoli imam najraje odmore. Med odmori gremo ponavadi s sošolkami v knjižnico. Tam ponavadi prebiramo Pionirski list in druge revije, ki jih je v šoli na pretek. Pogledamo tudi knjige, ki jih imamo v šolski knjižnici veliko. Najbolj zanimive so police nad revijami. Na teh policah vsakdo najde kaj zase. Ponavadi, ko si s sošolkami izberemo knjigo, zazvoni in moramo v razred. Darja Rožič, 7. razred Najbolj me zanima zemljepis, ker se pogovarjamo o drugih državah, o njihovem razvoju in gospodarstvu. Sicer pa me relief držav najbolj zanima. Razen zemljepisa me zanima tudi biologija. Učimo se o človeškem telesu in posameznih organih telesa. Naj, naj, najraje pa imam odmore, ker se lahko pogovarjamo in hodimo v knjižnico. Monika Šepetave, 7. razred Najboljši in najlažji predmet je zame matematika. Zelo me veseli. Dobro mi gre od rok, saj še nimam slabe ocene. Vedno vse hitro rešim in izraču nam. Ko pridem v šolOjkomaj čakam na pouk matematike. Matej Sova, 5. razred Priznanje STE^'CAPV 51 Na naši šoli že dolga leta izdajamo šolsko glasilo Stezice, v katerem sodelujemo vsi učenci os 1. do 8. razreda Osnovne šole heroja Bračiča, še posebej učenci 1iterarno-novinarskega krožka. Kot vsako leto smo tudi ob koncu lanskega šolskega leta izdali Stezice na temo Čevljarji, o tovarni obutve Peko iz Tržiča. Stezice so bile že nekajkrat nagrajene. Nagrado pa so podelili tudi zadnji številki Stezic. V ponedeljek, 10. 12. 1990,je na našo šolo prispelo lepo vabilo v Trubarjevem jeziku, da vabijo tri učence in mentorje šolskega glasila Stezice v petek, 14.12., v Kranj, pred Svet knjige, kjer so Stezice razstavljene. in naprej v 9rad Kiesselstein. V petek po prvi šolski uri smo se odpravili Petra, Marko, jaz in mentorice Jožica Koder, Majda Rozman in Maca Štumpfel v Kranj pred Svet knjige. V knjigarni smo si lahko ogledali razstavo, ne le Stezic, temveč tudi drugih šolskih glasil iz vse Slovenije, ki so bi la nagrajena alimcelot- no podobo ali za likovne prispevke ali za spise. Ko smo se zbrali vsi povabljeni, smo se odpravili pred grad. Tam smo spoznali "grajsko gospodo" - igralce mladinskega gledališča iz Kranja, in kratko zgodovino gradu.Ker je bilo pred gradom hladno in nas je mrazilo, smo se odpravili v grad, kjer smo nekaj malega popili ter se odpravili v naslednji prostor, kjer smo si ogledale gledališko predstavo o Sinčku Mezinčku. Tri dekleta so nam lepo zaigrala tri skladbe na flavto. Nato je nastopil pravi, pravcati Anton Tomaž Linhart, kot šolski nadzornik. Razen tega, da nas je nadzoroval in spraševal(nam je povedal nekaj malega o sebi in njegovih igrah Matiček se ženi in o Županovi Micki. Ogledali smo si še igrico o Mezinčku. S2 Za Mezinčkom je priUo na vrsto podeljevanje nagrad. Naše glasilo Stezice je bi t> nagrajeno v celoti in se je uvrstilo med najboljše. Za nagrado smo dobili lep dvokasetofon, Pilove rfiikice in priznanje. Nagrade nam je podelila urednica PIL- a Suzana Šoster. Na gradu so pripravili tri delavnice: časopisno, TV in radijsko. Mi smo se najprej ogledali časopisno, kjer smo lahko izvedeli vse o nastanku in tisku Gorenjskega glasa. V TV delavnici je vsak, če je želel, snemal s kamero ali se pred njo s kom pogovarjal. Zame pa jebila najbolj zanimiva radijska delavnica. Izvedeli smo vse o intervjujih, reportažah, o snemanju, o novinarjih, kako pridejo novinai0- ji do informacij,in še veliko zanimivosti. Po vsem tem smo se vsi zadovoljni odpravili na kosilo. Med kosilom sem se pogovarjala s prijazno novinarko kranjskega radia.Novinarki sta nas povabili na ogled kranjskega radia, vendar nam je žal zmanjkalo časa. Dan mi je bil zelo lep in zanimiv in mi bo ostal v spominu. Najbolj hvaležna in najlepše se zahvaljujem mentorjem PILA-a, ki so vse skupaj tako lepo in zanimivo pripravili. Alenka Ropret, 7. razred ^ v UčGnci OS dr. Pavlo Lunačka ii SsnLruperia o STEZICAH 53 Revija Stezice mi je zelo všeč, ker so učenci iz Tržiča in svoje doživljaje v šoli, doma... Pametno se mi zdi, da so na koncu pisali tudi v angleškem jeziku. Biserka Škarja, 13 let Časopis Stezice mi je všeč, ker so v njem zanimivi prispevki in ima veliko ilustracij. Všeč mi je, da imajo objavljene spise učenci z nižje in višje stopnje. Lepo je, da ste se spomnili tudi na nas in nam ga poslali. Melita Lukek, 12 let Zelo lepo ste nam opisali trgovino DETELJICA. Upam, da se bom tudi jaz kdaj oglasila v njej. Janja Brcar, 11 let Meni se zdi ta časopis lep, ker učenci pripovedujejo o svojem kraju, o šoli in o sebi. Je zelo bogato poslikan o športu in o drugem. Darja Odlazek, 12 let blasil-. OS iz Tržiča mi je zelo všeč. Še najbolj mi je všeč zgodovina tovarne Peko. Učenci iz nižjih in višjih razredov so pisali prisrčne spise ir ankete. Hedvika Ahlin, 12 let su ^°iQ mJlM^muM^VMCO/ ( (W^v KtÄjWA^xfcA (J^amIa/ '^^UUCd' i '^AMxXtL/ Uk tyyXoMÄf ^OmI^ ( •^, A/Yuf /wut A)t{. A£y{xU^iWir'/VIU- AAyO\HAUU^-^^C^ J-HjjC/ltXt/, tf^jHL&ArrjbilU MfU^T M. 'jv/ /iw^^ W/v ilM' tM/boVnJk JlejA ißu^KUÄ'j« ^ AM.'i\M^'j-zurtce^ /jMnAjvMrl«, J /MAXxm. T llaAv Aa\jJ^I)\ , JUtXt/ Vi iM^i-nM/C^^ /yte^ hA-QAl'*vXi\ . Te /W/tö" /jvu ti - ^t^Xv ^ XauvCvü'i-m/ Vv^>'>1'^ Artuvui'u"' (T l/a/ieA, ^MäX\xm/UJ/ IFgwa ^A/' te-kn-vV Wy^iüu' tli liau, V^fciu' /U/^V^ UvtiMxVicxX^ovX . TvJjlie- oUj^u^aA«' AlAJ vuiyfuv-^' WA £/T4odV' Os ctr. TmTa. Tu ivoXTuv ^ mtTnwvtfW ^ e-iAXi/’Ti Jom 25^^ V Peko po nagrado S5 Pretekli teden sem nepričakovano izvedel, da se bom z nekaj sošolci udeležil podelitve priznanj za likovne in literarne prispevke v šolskem glasilu Stezice. Bil sem prijetno presenečen. V mislih sem preletel svoje prispevke svojih sošolcev, ki so se mi globje vtisnili v spomin. Še isti dan sem v Peku, kamor sem s sov«8ci in s svojimi učitelji prispel na povabilo tovarne, pozorno prisluhnil govorniku, ki nas je pozdravil. Govoril je o potrebah tovarne obutve Peko, po šolanih modelirjih in čevljarskih tehnikih. Tovarna je z nagradami želela spodbuditi nadaljno dejavnost mladih pri ustvarjanju. Tako smo nagrade dobili v obliki priznanj. Z njimi pa tudi pravico do nakupa čevljev v določeni vsoti. Ob koncu srečanja so nas pogostili. Preden smo se razšlije bilo narejenih tudi nekaj posnetkov. Po vrnitvi v šolo sem sošolcem povedal o srečanju. Vzpodbuda je bila prava. Saj je takoj nekaj sošolcev hudomušno izjavilo, da bodo v bodoče bolj pridno sodelovali v Stezicah. Zahvaljujem se organizatorjem tega literarnega in likovnega natečaja v tovarni Peko. Še posebej gospe Marici Meglič in gospodu Ivu Srpanu za tako pozornost. Jazbec, 6. razred Bili smo v Cankarjevem domu V Cankarjevem domu je veliko dvoran. So velike in dobro opremljene. Prireditev mi je bila všeč. Le med predavanjem je bilo malo dolgočasno, vendar ne tako, da ne bi poslušala. Risanka je bila boljša od filma, ampak tudi film je bil dober, ker je prikazoval, kako ljudje onesnažujejo naravo. Mateja Bohinjc, 5. razred Meni je bila prireditev v Cankarjevem domu zelo všeč. Zelo zanimivo je bilo poslušati, kako je film nastal, kako ga snemajo in podobno. Všeč mi je bil tudi risani film. Kar malo me je prizadelo, ko sem videla,kako so nekatere slovenske reke onesnažene. V Cankarjevem domu sem bila prvič in rada bi šla tudi drugič. Petra Vogelnik. 5. razred Moji vtisi so bili zelo dobri. V Cankarjevem domu smo si ogledali odlomke iz različnih filmov, risanko in dokumentarec. Prireditev je bila super. V Cankarjevem domu nam je Tone Rački povedal, kdaj je nastal prvi filmski poskus in kje so ga posneli. Film je nastal leta 1895, snemali pa so ga v Parizu. Pri likovni vzgoji V naši knjižnici ŠOLO KAR RAD OBISKUJEM Naša šola je med večjimi na Gorenjskem, saj šteje več kot osemsto učencev, kar je zelo veliko. Šola ima različne prostore^ katerih imamo pouk. Te so likovna učilnica in delavnica, v kateri imamo pouk tehnične vzgoje. So pa.tudi prostori za razvedrilo, počitek, za malico in kosilo. Med te sodi tudi knjižnica in večnamenski prostor. V knjtžnici se zelo rad zadržujem med odmori ali takrat, ko kakšno uro nimam pouka. V knjižnici sem delal tudi naloge za literarno mapo, pri tem mi je pomagala prijazna knjižničarka Metka Kavčič, ki mi je dala knjige, s katerimi sem si pomagal. Večkrat v knjižnici pomagam urejati kartončke po abecedi. Če je knjižnica zaprta, se zadržujem v jedilnici. Na naši šoli je tudi velika telovadnica, v katero rad prihajam. Med uro telovadbe delamo različne vaje. Večkrat igramo rokomet ali igro med dvema ognjema. Zelo zanimivo je tudi dežurstvo. To nalogo smo v našem razredu opravili vsi. Dežurni je zadolžen, da opravi različna dela. Meni, na primer, je zobozdravnica zjutraj prinesla listek,na katerem so bila napisana imena učencev, ki so morali obiskati zobozdravnika. Poiskati sem moral učence, ki so bili napisani na listku in jih obvestiti o zobozdravniškem pregledu. Poleg tega dela sem moral iti še v slaščičarno in trgovino. V šoli imamo tudi učilnici za matematiko. Matematika je moj najljubšt predmet, dobro mi gre, zato bom tudi tekmoval za Vegovo priznanje. Rad imam tudi zemljepis. Na naši šoli delujejo tudi različni krožki. Šolo kar rad obiskujem. spoštujemo umetniška dela Umetnost je ustvarjanje. Umetniki ustvarjajo pesmi, slike, zgodbe, igre. Včasih imajo ljudje umetnike za čudake, zato ker ne razumejo umetniškega dela. Toda umetniki vedno živijo, tudi po svoji smrti. Umetnost počastimo, ko jo prebiramo. Benjamin Prelog, 7. razred RADA BI BILA SLIKARKA Slikarstvo me navdušuje fe od malih nog. Za to kulturo se zanimam predvsem zato, ker je slikanje zanimivo, ker vsebuje veliko živih barv in'ker je lepo. Poznam veliko znanih slikarjev. Vem tudi ,da ima skoraj vsak različno tefv niko slikanja. Ko bom velika, bi želela postati slikarka. Ker pa za to umetnost nisem preveč nadarjena^isl im, da iz tega ne bo nič. Pod izrazom kultura sem si vedno predstavljala lepo obnašaje in znanje tujih jezikov. Z znanj m tujih jezikov spoznaš kulturo in navade drugih ljudi. Ana Debevec, 7. razred KONCERT IGORJA DEKLEVE Na naši šoli je gostoval slavni umetnik Igor Dekleva. Gospa Heda Ogris nam je pripravila uvod v ta koncert. Po tem paije pred nas stopil Igor Dekleva.Najprej nam je predstavil pesem Za Adelino. Igral je z dušo in srcem, in ko se je vživel v to glasbo, je mižal in z zaprtimi očmi pritiskal na klaviaturo klavirja. Zaigral nam je še nekaj pesmi. Potem smo mu zaploskali in dve učenki iz 8. razreda sta mu prinesli šopek. Te predstave ne bom nikoli pozabila, saj nikoli še nisem videla pravega pianista. Na koncu je dajal avtograme in tudi jaz sem ga dobila. Petra Sedminek, 7. razred NA RAZSTAVI V PAVILJONU N06 Zbrali smo se v Tržiču,pred Paviljonom NOB. Kmalu po mojem prihodu je prišla razredničarka, stopila je k nam in nam predstavila kustosa muzeja prof. Štera in nam povedala namen obiska razstave. Razložil nam je, kako pride do takšne razstave,in govoril je o tem, da bonton zahteva, da se ogled razstave vrne, kajti ko smo imeli razstavo mi, so jo prišli" gledat tudi šolarji iz sosednjih šol. Nato nam je razložil bistvo vseh risb, slik in linorezov. Med njimi mi je bila najbolj všeč slika neke učenke iz 6. razreda osnovne šole Kokrškega odreda, ki jo je naslikala po Vorančevi črtici Tri pisanke. Z barvo in obliko je avtorica zelo slikovito prikazala občutenje glavnega junaka ob spoznanju, da njegove pisanke niso tako lepe, kot so pisanke bogatih otrok. Tovarišica nas je v imenu vsega razreda vpisala v knjigo obiskovalcev. Poslovili smo se in kar najhitreje odšli proti šoli, saj so nas čakale še štiri ure pouka. ALI SMO KUITURMI l Včasih ko grem po cesti in vidim, da nekdo vrže papir na tla, se sprašujem,.fiuK' lahko tako brezbrižno, ne da pokazal kanček kulture, papir enostavno vrže na tla. Ali mu je morda težko nesti papir še kakih deset metrov do prvega koša? Ali res en majhen papirček naredi tako težo, da ga mora vreči na tla? In ne samo papir na tleh, tudi obnašanje na cesti pokaže, koliko ima človek kulture. Kaj ima od tega, če koš za smeti brcne, da pade na tla. Je zaradi tega kaj več? Moje mnenje je, da to stori, ker je čisto brez kulture, ker njega "nič ne briga", kaj bodo drugi rekli. Pa tudi spoštovanje do drugih ljudi, posebno starejših^pokaže, koliko kulturen je lahko nekdo. Na splošno se mi zdi, da naši organi za kulturo preveč razglašajo napis "Tia sončni strani Alp", kajti za prvim grmom je že velik kup smeti, ki ta napis zasenči. Mislim, da bi morali bolj skrbeti za okolje, drugače bo čez nekaj let voda kup gnjijočih odpadkov, mi pa se bomo zadušili zaradi onesnaženega zraka in kupov smeti, ki nas bodo obkrožale. Zato bi se večkrat morali vprašati: "Ali smo kulturni?" ter dobro premisliti, preden bi odgovorili. Nataša Perkman, 8. razred KAKO RAZUMEMO BESEDO KULTURA Del kulture je spoštovanje odraslih ljudi, spoštovanje samega sebe ter lepo obnašanje. Andreja Dragaš, 6. razred Kultura je tudi pesem. Kultura je lepota. Marija Bajt, 7. razred Kulturo ima vsakno/od. Brez kulture naroda sploh ne bi bilo. Pri nas priznavamo Prešerna kot enega od ustvarjalcev naše narodne kulture. H kulturi spadajo tudi razni običaji ter ljudsko izročilo. Kultura vsakega človeka pa je predvsem lepo obnašanje. Kultura naroda je spravljena v knjigah, ki so postavljene na knjižnih policah. Tanja Praprotnik, 7. razred Besedo kultura uporabljamo za stare kmečke običaje. Tudi človek mora biti kulturen, da ne skruni narave in ne krši človekovih pravic, ko jih v svetu že z izlivanjem nafte, ki pomori ves živi organizem v vodi in na obali. Andrej Kogoj, 6. razred Zame so kultura tudi urejeni zvezki in knjige. OB OBLETMCI FRBNCE BEVK («90-4990) Z Bevkom sem se srečal v četrtem razredu, ko je njegovo pero že osemnajst let mirovalo. Z njim sem se srečal v knjigi, ob pristni slovenski besedi. Ob branju njegovih povesti mi Je, kot da z njegovimi junaki kurim ogenj in drezam v žerjavico. Še nikoli nisem okusil tegob pastirskega življenja, a v njegovih knjigah sem to doživljal. Bevk nas že od pravljice naprej uči ljubiti domači jezik, lepega vedenja in nam bogati üesedni zaklad. Francetu Bevku smo lahko hvaležni za njegovo bogato zapuščino. Bojan Dolinar, 6. razred Prva oseba, ki sem jo spoznal ob prebiranju Bevkovih knjig, je bil prav on sam, France Bevk, v avtobiografski pripovedi Tatič. Pritegnila me je tenkočutna zgodba o njegovi osebni stiski, da sem še velikokrat segel po njegovih delih. S Tončkom sem spoznal življenje primorskih otrok med 2. svetovno vojno. S Pesterno in Pastirci pa sem izvedel, kako težko je bilo otroštvo večine slovenskih otrok med obema vojnama in še dolgo let po zadnji vojni. Že dolgo pa si želim prebrati njegovo najmočnejše delo Kaplan Martin Čedermac. Slišal sem že veliko o tej knjigi, zato tudi vem, da gre za zavednega primorskega kaplana, ki se je pokončno in na svoj način boril za domači jezik in narodov obstanek. PESNIK TONE PAVČEK NA OBISKU V mesecu knjige je prišel na našo šolo Tone Pavček. V šolo smo se na to seveda pripravili in vse organizirali. Najprej je nekaj učencev in učenk recitiralo njegove pesmi, nato paje spregovoril sam Tone Pavček. Govoril je zelo šaljive zgodbe iz otroštva. Vsi smo se smejali in jaz misfirn. da je poleg pesništva tudi humorist. Povedal je veliko zanimivih in smešnih zgodbic. Recitiral pa je tudi tri svojf pesmi. Tone Pavček mi je zelo pri-rastel k srcu, tako da zdaj preberem veliko njegovih pesmi. Predstave je bilo prekmalu konec. Domov smo odšli nasmejani in srečni v srcu. Ko Je naša šola povabila Toneta Pavčka,sem se razveselil. Tone Pavček je intelegenten mož, saj mu besede kar skačejo iz ust.Njegovo pripovedovanje mi je bilo zelo čudovito. Povedal nam je veliko lepega, na primer: kako je pisal pesem po naročilu in kako se je srečeval z vsa« danjimi problemi. Razložil nam je tudi, kako se je pogovarjal z živalmi, ko Je hodil v šolo. Upam, da bo na našo šolo prišel še kakšen tako veder pesnik. Aleš Raztresen, 6. razred Matjaž Aljančič, 6. razred TOME PAVČEK bistriškim šolarjem Saj, kar tako pravijo: eno misel za Solo! In zdaj mozeg, ali si pripravi pištolo! Ce smo že v Bistrici tudi kaj trdobuönega bistro in zato tvegam. vrtaj v Je lahko Najlepša od vsega Je kljub vsemu prijazna milost življenja, da se to življenje zmeraj obnavlja in nikoli ne ponavlja dieto enako. JJa so otroci sicer zmeraj lepa sonca, a da so si različna in da Je vsak pravo in neponovljivo vesolje! In ko tako krožim med njimi, mi je, da sem tudi sam kakor brez težnosti in da sem poln Jasnosti. V Bistrici kajpak zaradi bistrine Se bolj kot drugod! Bistrica, 16.11.1990 Tone Pavček (^9 Z-fA. /77? - v/t *7 Đ Zelo ml je bilo v5eč, ko je govoril, da je jahal na konju, potem pa se je zaletel in padel v iztrebke krav. Tega konja je imel zelo rad in ga ne bo nikoli pozabil. VšeC ml je bila tudi proslava^zlastl Luka Ropret, ki je recitiral pesem z naslovom Prvič v Soli. Všeč mi je bil tudi Matej Papier s svojim nastopom in igranjem na harmoniko ( čeprav je imel malo treme. Radi smo v naši šolski knjižnici’ Knjižničar ka Metko nam rada pomaga V naši knjižnici je veliko knjig, knjižic, romanov in leksikonov. Zelo rad hodim v knjižnico, saj se tam sprostim in preberem kakšno knjigo. V knjižnico hodim v prostem času. Ko sem bil v šoli dežuren, sem šel v knjižnico po knjigo, da bi jo bral, saj sem se zelo dolgočasil. Knjigo sem čez dve uri že vrnil v knjižnico, kajti bila je zelo napeta in zanimiva. Velikokrat sem pomagal knjižničarki pospraviti knjige in jih razporediti, kot je treba. Iz naše knjižnice sem si sposodil in jih tudi vrnil, že veliko knjig. Knjižnica je moj najljubši kotiček na šoli, kajti tam je mir in lahko delaš, kar hočeš, le razgrajati ne smeš. V knjižnico prihajajo skoraj vsi učenci, tiste, ki pa razgrajajo, tovarišica odslovi. V knjižnici nekateri učenci, med njimi tudi jaz, najdejo veliko miru. V knjižnici lahko pišemo kakšno čtivo ali slovensko nalogo. Knjižničarka nam pri tem pomaga z raznimi knjigami in starimi bukvami. Nekoč smo morali napisati odgovore na vprašanja iz literarne mape. Bilo nas je polno po vsej knjižnici. Odgovore sem hitro napisal in nato odšel ven. Ko sem prišel nazaj, sem ugotovil, da je veliko učencev že odšlo domov, kar jih je še ostalo, pa so tudi že končali. To je vse o naši knjižnici. Zelo rad zahajam vanjo. Aleš Raztresen, 6.razred TEKMOVALI SMO V ZWAN3U MATEfAATlKE Sedaj sem že tretje leto sodeloval na tekmovanju za bronasto Vegovo priznanje. Priznam, da sem se vedno držal nekje spodaj, toda to leto se je vse obrnilo, saj sem med prvimi. To mi pomeni več kot katerikola petica v Soli. Pa se povrnimo na začetek. Dan pred tekmovanjem so tovariši po razredih izbirali najboljše učence pri matematiki. Med njimi sem bil tudi jaz in pa Se Sest drugih mojih soSolcev. Doma sem se dobro pripravil, tako kot vsako leto pred tekmovanjem. Drugo jutro smo Sli v učlnico za tekmovanje. Čeprav me je Se malo premagoval spanec, sem bil zbran. Za dobro voljo sem "pocuzal" bonbon, ki mi je osladkal usta in popravil grenki okus kolodonta. Ko smo dobili liste z nalogami, sem na hitro vse preletel in tako kot vsako leto ugotovil, da so naloge težke. Bil sem skoraj prepričan, da ne bom kaj prida naredil. Toda zgodilo se je ravno obratno. Z vso zbranostjo sem se poglobil v naloge in bil tako vse bliže rezultatu. Seveda nisem imel vse prav. Nekje je imela prste vmes povrSnost. Pri eni nalogi pa mi je zmanjkalo časa za premišljevanje. Ostali del pouka sem večinoma preživel v drugem svetu. Drugi dan zop^t v šolo, bonbon za razvedrilo, boljši okus in zbranost pri pouku. Pri uri matematike me je zelo presenetil tovariš, ki mi je povedal, da grem naprej na občinsko tekmovanje. Ostali del pouka sem preživel ob velikem zadovoljstvu, da grem "naprej." AleS Razinger, 7.razred Mojih želja je včasih veliko, včasih nič. Ampak že od začetka šolskega leta imam veliko željo, da bi razumel matematiko. Čeprav se mi želja po kapljicah že polni, bo potrebno še veliko kapljic znanja, da bo ta želja polna.n a se ti neka želja uresniči,moraš sam pri-lijati. To sem skusil, ko sem se učil cele popoldneve samo matematiko. Pri učenju mi je pomagal moj bratranec in tako se mi je želja hitreje uresničila. Sedaj imam še vedno željo imeti dobro zaključeno matematiko. Zelo bi bil vesel, če ne bi imel v srednji šoli velikih preglavic z matematiko. ' > • V. • v • •••:' • ■' .».,r. ' '' v-« . v •• •'■' -i * • . ^ * * * **' MU. .m'© 7!fX^v'iS V'/,-. 'y fl», ä'.- fl.V *r,‘ • feiil iv.1:--. k-.:'»,*, • 'i/ v •'.••• :VV- c:. J • ».**«’' :->v m c 'j. -. '»v - • :^?>'v • • 'v.-’/ fVaV'-.Si;;*:,».;.; mMm V;:/' * \ • * • .••••XvVöi’-' ć.' ' \. *’i- .•* A • » t •’ ■•V pp pi IM* •••v v V /•V v j v* i.* * ‘.r. ■ ••' ^ r- *,<1 Brei prijateljev bi bilo življenje pusto Imam nekaj dobrih prijateljev. Brez njih bi mi bilo življenje pusto. I njimi preživljam popoldanske urice. Ne bi bilo lahko reči, kdo je moj najboljši prijatelj . Tukaj je Alen. Po koncu pouka in pred začetkom kosila je čas in ta čas si včasih prilastiva. Seveda ima tudi nekaj slabih in dobrih lastnosti. Vzemimo še Matjaža. Prijatej mi je in z njim tako kot z Alenom preživljam ure. Pri njem doma je popularen video, pri meni pa računalnik. Seveda dobro izkoriščamo tako eno kot drugo. Oba sošolca imata prijazne starše, kar mi veliko pomeni. V šoli se srečujemo in kujemo načrte za popoldan. Res sta prava prijatelja, čeprav se včasih skregamo. Imam tudi druge prijatelje. Včasih si skočimo v lase, vendar kmalu zakopljemo bojno sekiro. V glavnem mi je ves moški del razreda prijatelj. Z dekleti še ne komuniciramo veliko. Moj sosed, Martin, mi je družba zvečer. Z njim se igrava in gledava televizijo. Včasih jaz pridem k njemu, včasih pa grem za dan ali dva z njim v Lom, kjer imajo vikend hišico. Nasploh nam vsi zaupajo. Alen gre včasih z nami v Trento. Tudi Martin gre z nami. Tam streljamo z zračno puško. Ko sem pri Alenu, me včasih povabijo na kosilo, ki ga po navadi sprejmem, seveda tudi Alen pri nas včasih kosi. Obadva povabim k sebi na rojstni dan. Matjaž mi vrne povabilo tako kot marsikateri drug prijatelj. Alen pa mi ga na žalost ne more, saj ima rojstni dan takrat, ko sem na morju. Potem imam še 6-!etno sestrično Katju-šo, ki me včasih povabi za en dan k njim in na rojstni dan. Imam še starejši del prijateljev, s katerimi hodimo na kosilo, nekateri pa hodijo z nami na morje. Nekateri živijo v drugih republikah, nekateri pa v drugih državah. Eden mojih najboljših prijateljev je stara mama. Daje mi ljubezen in jaz ji ljubezen vračam. Ko imam proste dneve in je mami v službi , grem k stari mami. Nosim ji drva in premog, hodim v trgovino, saj je stara in težko hodi. Včasih ji posesam stanovanje. Mislim, da tako dobrih prijateljev nikjer ni! Skupaj zganjamo norčije Stanujem ma Deteljici, kjer je kar veliko otrok. Kar precej izmed teh pa je mojih prijateljic. To so: Katja, Alenka, Mateja in Marjeta,.... Z njimi se dobro razumem^eprav se kdaj pa kdaj skregamo, se kmalu spet pobotamo. Katja je srednje postave, suha, svetlih las in modrih oči. Vsak dan je novo oblečena. Največkrat nosi kavbojke in pulover ali pa trenerko. S Katjo sva prijateljici že od malega. Skupaj sva hodili v malo šolo, prvi razred, drugi razred in naprej do šestega razreda, v katerega zdaj hodiva . Z njo se igram tudi zunaj. Za družbo kdaj pokličeva še Alenko, Matejo in Marjeto. Alenka je dve leti mlajša od naju, vendar se tudi z njo dobro razumemo. Je manjše postave, rjavih las in oči in malo bolj okrogla. Marjeta je bila moja sošolka do petega razreda, vendar se je v začetku šestega razreda prepisala v drugi razred. Drugače pa je svetlih las, modrih oči in suhe postave. Mateja pa hodi v tretji razred in je stara 9 let, kot moja mlajša sestra. Je majhne postave dolgih rjavih las in rjavih oči. Skupaj zganjamo norčije in se igramo razne igre. Če nas med igranjem zmoti kakšen glas staršev, se poslovimo in rade volje odidemo domov, saj vemo, da se bomo naslednji dan spet videle. Andreja Dragaš, 6. razred Imam veliko prijateljev. Spoznala sem jih v klubu in na različnih tekmovanjih . Največ prijateljev imam v Kranju in v svojem rojstnem kraju Tržiču. Vedno držimo skupaj in nikoli se ne skregamo. Moji prijatelji so starejši in mlajši. Vedno si vse povemo in nikoli ničesar ne skrivmo drug pred drugim.Če je kdo siten ali ima slab dan, mu povemo ^a je pač siten. To se ne zgodi velikokrat, ker smo drug drugega že dobro spoznali. Tudi potovali smo že skupaj. Najdaljše naše potovanje je bilo na Češko. Moj najboljši prijatelj sploh ni en sam. Moji prijateljiso vsi, ki mi pomagajo. Seveda jim tudi jaz pomagam,če zaidejo v težave. Moja največja prijatelja sta ati in mami, poleg njiju pašo še leto dni starejša Katja in Jure, Katja in njen mlajši brat Matej, Urša in Klemen, Nuša in starejši brat Aleš, Marko in Sašo, Petra, Romana, Mateja in tudi moje sošolke in sošolci.Najraje imam svojega brata Janeza, Vedno si v stiski pomagava. Če mi gre kdo od prijateljev kdaj na živce, si mislim : "Eden za vse, vsi za enega!" Vsi se imamo radi in nikoli se ne prepiramo. Pri mojih prijateljih mi je najbolj všeč to, da drug drugemu pomagamo. Vesela sem, ker imam tako dobre prijatelje. Še bolj vesela pa bom, če jih bom obdržala’ Urša Dolinar, 6. razred Prijateljstvo- čarobna beseda Prijateljstvo - to je tista čarobna beseda, ki jo vsakdo rad sliši. Skrom na beseda, pa vendar tako polna, pomirjujoča in topla. Njen pomen izraža nekaj trajnega in zaupnega. Ni si lahko pridobiti prijatelja, še teže pa ga je obdržati. Vsak človek mora imeti pozornega poslušalca, ki te tolaži v nesreči, ti osvetli prihodnost. Ni lahko biti sam. Tudi jaz nisem igema. Imam precej dobrih prijateljic, ali eno imam najraje. Sva res prijateljici, najina vez je vredna te besede. Zaupava si vse; težave doma, v šoli in drugje. Poznava se že iz vrtca, tudi takrat sva bili dosti skupaj. Potem sva začeli hoditi v šolo. V prvih štirih letih sva bili ločeni, nisva se več videvali. Najina vez se je počasi, a vztrajno podirala. Do lanskega leta. Tedaj sva vsaka posebej občutili, da sva bili vsa ta leta nafem sami, zbegani in osamljeni. Pri izvenšolskih dejavnostih sva bili skupaj. Ze prej svaskupaj hodili na treninge, pa se nekako ni obneslo. Zdaj pa sva res nerazdružljivi. Vsaka je dobila nova izkustva, da sva lahko začeli znova. V začetku tega leta se je iz paralelke prepisala v naš razred. Od tedaj sva res nerazdružljivi. Na smučarskih treningih si pomagava ob hudih padcih ali na tek-fnah, ko zapelješ s proge, in še ob mnogih priložnostih, ki jih drug ne opazi. Nikoli ne primerjava eno z drugo. Všeč sva si taki, kakršni sva. V šoli, sploh med kontrolkami, stalno pomagava. Vedno si izmišljava nove zvijače in načine, kako to izpeljati. Tudi sicer si občasno telefonirava in pripovedujeva najnovejše novice. Včasih se celo spreva. Ni pa se še zgodilo, da bi sprti ostali več dni. Kadar je Meta užaljena, jo je najbolje pustiti samo. Nikoli ne silim vanjo z vprašanji, kadar je sitna. Pa prepirov ni veliko. Mnogo več je prijetnih trenutkov, ko se obe kar valjava od smeha. Na primer; zadnjič sva delali čokoladno salamo. Pol mase sva pojedli, potem sva se pa čudili, kam je izginila, da je je tako malo. Ko pa sva pospravljali sobo, je sesalec vsesal tudi zamašek Suma. Seveda se je vse zamašilo, midve pa v vnemi, kakršno sva imeli, sesali naprej. Ko je bilo čisto, sva hoteli spraviti sesalec v omaro, tedaj pa so vse smeti padle skozi cev sesalca, naju pa je zgrabil tak naval smeha, da sva skoraj počili. Taka je moja prijateljica Meta, tako imam najraje. Andreja Križaj, 6. razred Mod blokovskimi pnptelji Najraje sem z blokovskimi prijatelji, ker si tako krajšam čas in pozabim na pomembne in nepomembne stvari, ki jih dobim v šoli. Na dvorišču sem najraje s sosedo Matejo. Mateja rje drobna in suhljata deklica, ki ima vedno nasmejana usta. Z njo se zelo dobro razumeva, saj se na dvorišču igrava razne igre, kot so žoganje, skakanje gumitvista in "ri'i-ntanc", kotalkanje, vožnja s kolesi in še druge igre. Seveda pa nisem na dvorišču samo z Matejo, imam še druge prijateljice. Te prijateljice so Andreja, Marjeta, Romana, Anja,... Na dvorišču smo največkrat med počitnicami in vikendi, kajti med tedni ni časa za "traparije". Med počitnicami pa vriskamo in piskamo, da so nas sosedje siti in nas imajo polno glavo. Med predlanskimi počitnicami smo med prijatelji dobili vzdevke. Jaz sem dobila vzdevek "katrca", Mateja pa "bovhca". Radi naju zafrkavajo, češ da sva avtomobila in da nama manjka še kakšen golf. Kadar je lepo vreme, je biti ired prijatelji zelo dobro, ker ne manjka iger in zabave; če je dež, je zelo dolgočasno. Blokovski prijatelji nismo skupaj samo v dobrih trenutkih, ampak tudi v slabih, kajti za dobro prijateljstvo veljajo tile verzi: Ni prijatelj ta, ki v dobrih dnevih te pozna, a v trdih dneh trpljenja spoznaš prijatelja življenja. Mi se približno držimo vsebin? teh verzov, vendar se kljub temu kar velikokrat skregamo. Včasih ima Kdo kakšen slab dan in je siten kot kaj, takratne zaradi malenkosti skregamo Ta zamera pa ostane samo kakšnih deset minut, potem pa je dobro. V družbi s prijatelji sem zelo rada, saj se zabavamo in igramo, da je veselje. Katja Špik, 6. razred Nasi novinarji razmišljajo o prijateljstvu Naši pocjovon Najraje se pogovarjam s prijatelji in prijateljicami. Kadar namije dekletom dolgčas, odidemo na igrišče, kjer se zbirajo fantje in dekleta. Najraje pa se pogovarjam z mojo najboljšo prijatejico in sošolko Toniko. Njej zaupam vse skrivnosti, ona pa meni. Pogovarjava se o šoli, domačih nalogah, o težavah doma, včasih pa s kakšno besedo omeniva tudi fante. S Toniko sva največkrat skupaj, najino prijateljstvo je vse bolj povezano in težkOjda bi se kdo našel, da bi naju sprl. Monika Šepetave, 7. razred Najraje se pogovarjam z vrstniki. Pa ne povsod. Pogovarjam se, če smo zunaj, v planinah in ne med poukom. Zakaj z njimi? zato, ker se z njimi lahko pogovarjaš čisto po domače in o takih stvareh, ki odraslim niso všeč. Po pogovoru sem zelo sproščen. Čisto vsi pogovori pa niso prijetni. Če se skregamo, sem pa še bolj zaprem vase. Drugače pa sem bolj zaprte narave. Zato tudi ne bom napisal prav veliko. Benjamin Prelog, 7. razred Vesela sem takrat, ko sem v družbi prijateljev. Znjimi se pogovarjam in smejim. Največkrat pa me v dobro voljo spravi Sdnja, zato ker mi ona vedno odvali kamen s srca. Saša Fajfar, 8. razred IN ŠE ZA SLOVO LICENCI 8.Q ftrfKOvvi Oyrt'ß r\^ ce^ S SVlO^-O CcxA'ca. 1 Mv&Cb $Jdm)icm obrpeto. ßdocttaßl t/rvoo lAZlof Mahn/C/U' P/raf'TTs&il} 'želeno 'Jz^Ltl fkMjarv (f'j.jUi\c '^eOrvž J'KxXSjM'V ö^y® Jy(^vi\K.r„ Č2S^A ^tuc Kxijiiaer H/)NNio L/trP fc^ to -v^äJL i5l»."i0' N-dt/vvCk®-jiio Tajulw ^ (VvJl itovcujenn c 6)>, uv^Jb-Lcx ibcLur f-kiZutO' S^Koek'1 f/^ćb. Z>ođor?vjĆj S'i'tMOWA p)/jU-->.0. ^OOJ-Äi'v^A ^i|ai £iAtf»rJ Tcle^pyr JXAX: ^vvild Ad/iody č Cc^Vvx c7t>t^-^- ^ TS’/J; ö T5erouw Scrfae»- f ' M A' ^ I )jL( >.raz.red Sušt ar skl vcr]er\ci Po pripovedovanju Mateja Mežka smo izvedeli, da je bilo v Tržiču veliko vajencev. Učili so se za čevljarje. Vsako jutro je moral vajenec prvi zelo zgodaj vstati in pripraviti delavnico. Med delom je moral čevljarjem pomagati, zraven pa jim nositi hrano in pijačo. Po končanem težkem delu pa je moral delavnico pospraviti in jo temeljito počistiti. Spal je v hiši, v majhni sobici, v kateri je bil prostor za majhno omarico in posteljo. Tudi jedel je za mizo v krogu družine. Če pa je imel blizu starše, je hodil vsak dan k njima na jedačo in spat. V soboto, 2. 3. 1991( nas je obiskal Mato Mežek. Najprej mu je učenec prebral nekaj podatkov o njem iz Stezic. Učenki Vesna in Lenča sta obiskovalcu recetirali pesem Kofce. Pripovedoval nam je o sebi, o Šuštarjih, o vajencih, o gregorjevčm, o šuštarski hrani. Tudi smeha ni manjkalo. Povedal nam je, da včasih ni bilo avtomobilov, radia, televizije, pač pa so ob večerih kartali. Čevlje so delali ročno. Vajenec je zjutraj prvi vstal, zvečer pa je šel zadnji spat. V ponedeljkih so Šuštarji imeli prosto. V nedeljah so se ponavadi poveselili. Dunja Černigoj, 6. razred Saša Bohinec, 6. razred Na kulturni dan smo se učenci porazdelili po učilnicah in izdelovali razne stvari. Naš razred je izdeloval cofe. Dva učenca pa sta naredila tudi največji in najmanjši cof. Ljudje so večkrat prihajali k nam in nas opazovali, kako izdelujemo cofe. Neka učenka pa je prinesla tudi orgle. Kulturni dan je PH lep, saj smo izdelovali cofe in poslušali glasbo. Matej Sova, 5. razred Tokrat smo kulturni dan preživeli malo drugače. Na šolo so prišli naši starši in nekateri prebivalci Tržiča. Gledali so naša dela. Mi smo delali hišice za tržiški praznik - gregorjevo. Naša učilnica je bila zelo obiskovana. Obiskovalce so vodile učenke sedmih razredov. Ta način kulturnega dneva mi je bil všeč tudi zato, ker so učenci osmih razredov skuhali odlične tržiške bržole, ki so jih lahko poizkusili vsi, ki so prišli na ogled. Urška Dolinar, 6. razred Gregorc ki Bliža se tržiški običaj - gregorjevo, mi pa izdelujemo gregorjeve hišice pri tehničnem pouku. Gregorčke izdelujemo v parih. Na začetku je dobil vsak par velik kos debele lepenke. Na ta kos smo obrisali okna, vrata, streho in obris hiše, ki je bila sestavljena iz dveh delov. Pri delu potrebujemo grafični nož, ravnilo, svinčnik, lepilo, podlago za rezanje in barvo. Potem, ko smo obrisali vse potrebno, smo z grafičnim nožem začeli izrezovati posamezne dele. To je bilo kar naporno delo, saj je bila lepenka debela in trda. Da šetnjo prerezal, sanmoral potegniti kar velikokrat. Ko stmto naredil, je bilo na vrsti lepljenje delov. Še prej sem stiropor oblepil s tanko lepenko. Na stiropor senmato nalepil sestavljeno hišico in jo prebarval z rumeno in zeleno barvo. Ko se je barva posušila, smo začeli z izgotav janjem strehe. Hišica je bila brž narejena. Hišice ne bom spustil po reki, vzel jo bom raje domov. Tomaž Bizjak, 6. razred Fotografije o kulturnem dnevu Pletemo nogavic e Prijetno je takole oblikovanje Svoje itdelke £fojr\i trxiilci ^us'tar , hčerki Slai/ica m Marica ter pravnuk, tulca / ' y ll,///! I Tovarno Peko so zgradili, nešteto pridnih rok so zaposli 1i. Peko firma je res prava, prava slika za Tržič, čevljev sto in sto vsak dan bo na trg odšlo. Riše, piše, načrtuje stotine ljudi, da nastane čevelj ena, dva, tri. Šuštar najlepši je poklic, ko meriš čevlje, vidiš dost' nožič. Urša Ribič, 6. razred Zveza kulturnih organizacij je za letošnji kulturni praznik izdala drofc no knjižico S’m Tržičan. V njej so natisnjene pesmi tržiških pesnikov, ki jih pojemo. Naslovno stran s tržiškim firb’c oknom je oblikovala Marica Šmidova. Pobudo za izdajo petih tržiških pesmi je dal Boris Kubu-rič, tajnik ZKO Tržič. Boris Kuburič že več let skrbi in živi za bogatejše kulturno življenje v Tržiču. Povedal je , da Tržičan Franci Šarabon pripravlja notni zapis pesmi iz knjižice S’m Tržičan, dodal bo še nekaj pesmi znanih avtorjev. Do konca leta pa bo izšla še glasbena kaseta pesmi tržiških pesnikov. EŠoms Kuburič, toinik ZKO Triid Iržičani so od nekdaj svojo nave?anost na mesto pod Karavankami izražali tudi v poeziji, da pa bi pesom ostala in ne bi šla v pozabo, so veliko pesmi tudi uglasbili in prepevali in tako prenašali iz generacije v generacijo. Zveza kulturnih oräanizacij iz Iržiča je iz bogate zakladnice ljudskega prepevanja ii, pozabe iztrgala 24 pesmi in jih objavila v posebni drobceni pesmarici z naslovom S'M TRZICAN. Ju je zbrano gradivo, ki se je in se še prepeva v naših domovih, veselih družbah, v planinskih domovih in morda še kje, a vedno se tako prepevanje ustavi zaradi nepoznavanja besedila. Pesmi Vojteha Kurnika, Hrabroslava Perneta, neznanih avtorjev iz minulega stoletja so v pesmarici dobile družbo pesmi Mata Mežka, Marjana Perka Dorce Kraljeve, Jurija Bocaka in morda še koga, ki pa kot avtor ob objavljenih besedilih ni bil imenovan. Morda bi v knjižico sodila še kakšna "tržiška", a je izdajatelj izbral le tiste, ki odslikavajo življenje, delo in navade tržiškega človeka. Lektorsko delo je opravil prof. Tone Pretnar, izdajo pesmarice pa so omogočili še živeči avtorji, sorodniki že umrlih avtorjev, finančno pa podprli iuristično društvo iz Iržiča, Športna zveza iz Tržiča in Gorenjski Glas. S’." TRZICAN je zagledala luč ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku in so jo vsem, ki so še v teh dneh udeleževali kulturnih prireditev, razdelili brezplačno. Boris Kuburič Pri Greti A Kačiče vi v Bistrici 109 Tržič, 7. februarja 1991 Danes smo z novinarskim krožkom obiskali gospo Greto Ahačič. Stanuje v bloku v Bistrici. Letos je dopolnila 90 let. Gospa Greta Ahačič je bila rojena v Tržiču. Njen oče je bil Ceh, mati oa Slovenka. V Tržiču se je omožila. Oče ji je umrl po prvi svetovni vojni, leta 1910, ko je bil star 34 let. Po poklicu je bil perutnina^ in sicer prvi na Slovenskem. Napisal in izdal je tudi dve knjigi o perutnini. Za svoje d4lo na tem področju je dobil priznanja - zlato medaljo in več diplom tudi iz drugih držav. Greta Ahačič je zdaj stara 90 let in rada pove vse o svojem življenju. V otročtvu je preživela veliko selitev po Sloveniji in čele po vojni se je ustalila v Tržiču. Oba z možem sta bila zavedna Slovenca in sta bila med vojno tudi aretirana. Gospa Greta je bila 11 tednov zaprta v taborišču v Begunjah, medtem ko je njen mož v taborišču preživel tri krat po enajst tednov. Vojna je prizadela tudi njuna dva sinova. Karel je padel kot partizan Cankarjeve brigade 24. aprila 1945, torej teden Ini pred koncem vojne. Orugi sin Jože pa je led vojno odšel v Rusijo. Gosna Greta pripoveduje, da je bilo njeno življenje marsikdaj težko,ven dar zelo razgibano in polno lepili doživetij. Veliko je doživela in zdaj rada obuja spomine. Lenča Gradišar, 6. razred Oče gospe Grete Ahačič, Anton Lehrman, je bil prvi slovenski perutninar, lahko bi mu rekli pionir male živinoreje. V letu 1904 je v Tržiču ustanovil prvi kranjski perutninarski zavodov bljižni in daljni okolici Tržiča je ljudem predaval o perutninarstvu, o reji kuncev in to z namenom, da bi mogel koristiti delavcem in malim kmetom. Leta 1906 je začel izdajati slovenski mesečnik Perotninar. v istem letu je v Tržiču ustanovil prvo slovensko društvo perutninarjev in rejcev malih živali. 0 tem možu v Stezicah pišemo zato, da bodo bralci vedeli, da je v Tržiču živel mož, ki je v začetku tega stoletja s svojim znanjem želel pomagati revnejšim ljudem. Urška Ribič, 6. razred V TISKARNI TOVARNE PEKO •Ml Tiskarno v tovarni Peko skoraj vsi učenci Osnovne Sole heroja Bračiča poznamo kot tiskarno, v kateri se tiskajo Stezice -naSe šolsko glasilo. Nekaj radovednežev se nas je odpravilo tja, da bi o tiskarni kaj izvedeli. V tiskarni je zaposlenih osem delavcev. Tiskarna je namenjena za tovarniške potrebe. Za delavce Peka tiskajo Čevljarjeva obvestila, ki izidejo po potrebi, in pa časopis Čevljar, ki izide enkrat na mesec. Tiskajo tudi kartončke, na katere v prodajalnah napišejo cene, metuljčke za škatle, v katerih so čudoviti čevlji oddelka Linea, tudi razne obrazce tiskajo in Se bi se kaj naSlo. Ja, pa vsako leto tudi naše Stezice. Tiskarna je v Peku že 26 let, to se pravi od leta 1965. Zal imajo samo eno reprokamero, pa Se ta je za ročne komade. V tiskarni sta še dva tiskalna stroja, dva fotokopirna stroja in en kontaktni aparat. Postopek dela pa je takSen. Najprej je na vrsti obdelava rokopisa. Rokopis obdelajo v enoti, ki se imenuje fotostavek, tako da ga dobijo osvetljenega na filmu. Tam tudi določijo razdaljo med vrsticami, vse odstavke, velikost prostora za naslov, velikost črk in vse ostale podrobnosti. Potem gre ta film na montažno mizo, kjer določijo, na primer,koliko vrstic bo na eni strani, koliko člankov in slik bo na eni strani. Fotografije obdelajo posebej na reprokameri, če jo je treba povečati ali pomanjšati, in slike rastrirajo. Raster so drobne pikice, od katerih je odvisna fotografija. Cim bolj so skupaj, tem bolj je tisti del slike temen, čim manj jih je, tem bolj je del slike svetel. Nato je potrebno film in slike dati na folijo. To se če dogaja na montažni mizi, potem pa se izvrši tiskarska forma, to se pravi: folije z montažne mize kopirajo na tiskarske plošče. Potem tiskarske plošče vpnejo v tiskarski stroj, pripravijo material in začnejo tiskati. Folije in filme uvažajo iz Belgije, iz firme AGFA, ki jo vsi fotografi gotovo dobro poznate. Zal so ti materiali zelo dragi. Morda vam je sedaj malo bolj jasno, kako nastajajo Stezice in kakšno pot naredi vaš prispevek, ki je v Stezicah, in ki ga lahko s ponosom pokažete prav vsem. Laura Špik, 8.razred 4.4.1991 se nas je nekaj učencev zbralo pred zbornico. Mahnili smo jo v tovarno Peko, in sicer v tiskarno. Pri vhodu smo odložili torbe in kmalu poslušali odgovore na naša vprašanja. Zvedeli smo marsikaj zanimivega. Da je v tiskarni zaposleno osem delavcev, da ima Peko tiskarno že od 1965.leta. Zvedeli smo tudi, da je tiskarna samo za tovarniške potrebe, prvi vodja tiskarne pa je bil Tone Podgoršek. Ogledali smo si tudi temnico, kjer steče prva stopnja razvijanja fotografij. V temnici imajo stroj za razvijanje slik, na katerem je folija. Pravzaprav je ta folija pod pokrovom. Folije uvažajo iz Belgije in so znamke AGFA. Gospod, ki nam je razlagal, nam je povedal, da v temnici ponavadi dela en sam, vendar to delo zna opravljati še nekaj ljudi iz tiskarne. V tiskarni pa imajo tudi različne profile poklicev, ne samo tiskarja. Ste vedeli, da je fotografija sestavljena iz rasterskih pikic? Moram vam povedati, da je bila fotografija, ki smo jo videli mi, Čisto navadna in še pomislila ne bi, da so to rasterske pikice. Fotografije tiskajo z ofset strojem, ki je res malo čudna naprava. Od naprav imajo še fotokopirne stroje. Z njimi se lahko pohvalijo, saj imajo res kvalitetne, pa še na pogled so lepi. Vodja tiskarne Miloš Štrukelj nam je prijazno razlagal delo tiskarjev. Zahtevno in natančno je. Sandra Radoševič, 8.raz Ilb Miloš Strukel] , vod-ja tisLanme Du šem k Alf'č VtiSkarM So zapož>(er\i še : UefK) ^oler\ci slikar, glasbenik ,pesrvik. j Dragi bertalarvic irv Er^da (germouŠek. Pred nekaj dnevi smo se nekatere učenke Šestih, sedmih in osmih razredov odpravile v tovarno obutve Peko v Tržiču. Odpravile smo se z namenom, da si ogledamo tiskarno ter postopek dela v tem oddelku. V tej tiskarni je zaposlenih osem delavcev. Peko ima tiskarno od leta 1965., ko so jo usposobili za tovarniške potrebe. Prvi vodja v tej tiskarni je bil Tone Podgoršek. Potek izdelave izdelka je kar naporno in odgovorno delo. Najprej na montažni mizi material obdelajo, potem pa se določen izdelek preslika v temnici, s pomočjo reprokamere. Ta kamera je sestavljena iz zaslona, objektiva, meha in sesalke, ki sesa zrak, da pritisne film na zaslon. Reprokamera, s katero delajo v tovarni Peko, je dopolnila že kar precejšnjo starost, saj jo imajo že od 1974.leta. Tiskarna ima le eno reprokamero. V temnici lahko dela en sam delavec, seveda tak, ki se spozna na to delo. Folije za kamero uvažajo iz Belgije. V tej tiskarni je reprofotograf DuSan Alič. Ogledali smo si tudi ofset plošče ter potek. Na to ploSčo dajo fotografijo, ki jo natančno namontirajo ali nalepijo na folijo. To ploščo osvetlijo z močno lučjo, nato sledi sesanje zraka. Da pa fotografijo lahko tiskamo, mora biti sestavljena iz rasterskih pikic. Videli smo tudi tiskarski ofsetstroj češke izdelave. Ofset tehnika je sestavljena iz mastnih in nemastnih delov. Ogled tiskarne je bil zanimiv. □ I k Literarni večer s Tonetom Partljičem v paviljonu WO& Tržišlci knjižničarji so na srečanje s Tonetom fartljićem povabili ne le odrasle ( ampak tudi nas -učence osnovne sole. POSLUŠALA SEM TONETA PARTLJIČA Ob šesti uri zvečer smo se zbrali v paviljonu NOB in nestrpno pričakovali našega gosta: Toneta Partljiča. Razgledala sem se naokrog in opazila dve gospe, ki sta se smeje pogovarjali z nekom. Ta nekdo je bil Tone Par tljič. Ogledala sem si tudi njegova dela, ki so bila razstavljena. Oglasila se je knjižničarka in nam prebrala kratek Partljičev življenjepis. Povedala je tudi, da je že srečal Abrahama, a je še vedno živahen in vitalen, o čemer smo se prepričali tudi sami.Svoj nastop je začel z razlago o svojem priimku. Ali je Partljič ali Partljič, še sam ni dobro vedel, a ker se predstavlja kot Partljič, mora že tako biti. Izdal nam je tudi to zanimivost, da se v njegovi družinisamo on piše Partljič,vsi ostali sorodniki - razen žene - pa se pišejo Partlič. To napako je ob krstu povzročil duhovnik, ki je v priimek napisal črko j.Že takoj na za? četku smo se od srca nasmejali. Potem nam je prebral dva duhovita odlomka iz svojih knjig in s tem izvabil iz nas obilico sproščenega smeha. Povedal nam je, da piše gledališke igre t da ne razume kritikov, ki jiT. igre, po katerih ljudje nasmejani odidejo domov niso všeč, tiste pa, pri katerih gledalci samo iz olike ne zehajo, pa hvalijo kot le kaj. Kot najbrž veste, je on avtor igre Moj ata socialistični kulak, ki je bila posneta na filmski trak. Če ste ta film gledali, mi lahko verjamete, da smo s Tonetom Partljičem preživeli vesel, nasmejan in nepozaben večer. Laura Špik, 8. razred literarni večer V kurnikovi hiši Knjižmčarlca Marija Maršio Vodja triiške knjižnice Danica Hunšič je predstavila pisatelja Bogdana Novaka SVETOVNJI dan knjige-srečanje Dragi mladi prijatelji! V času video tehnike in satelitske televizije sem Se posebej vesel, če vidim mladega človeka s knjigo v roki. Nobena knjiga ni tako slaba, da je ne bi bilo treba prebrati, je nekoč napisal Voltaire. Ce drugega ne, se iz nje naučimo, kakSnih knjig ne smemo pisati. Meni so bile vedno vSeč bralne knjige, ki imajo napeto zgodbo, v katerih pa je tudi kaj več o medčloveških odnosih. Zato tudi sam piSem taksne knjige, čeprav morda ta hip niso "moderne." Vendar bralci vedno znova posegajo samo po razumljivo napisanih knjigah. Zato tudi vi stopite v Šolsko knjižnico in si poiščite kakSno knjigo, ki vam bo vSeč. Boste videli, da so tudi knjige lepe, ne samo filmi. Tržič, 2.4.1991 Bogdan Novak S*----- Nekateri učenci literarno-novinarskega krožka smo se odpravili v Tržiško knjižnico. Takoj ko smo vstopili, smo ugotovili, da bo ura klepeta hitro mini la. V majhni pisarni smo se pogovarjali o njihovem delu ,0 knjigah, o prireditvah, o ljudeh. Povedali so nam, da njihovo delo ni le oddati knjigo in njeno številko vtipkati v računalnik.Njihovo delo je še, da knjigo ovijejo, lepijo, knjige urejajo in še mnogo je drugih del. Sploh pa celo dopoldne ne berejo. V inventarno knjigo vpišejo vse knjige, ki jih imajo, poleg pa napišejo, kdo je knjigo dal ali kje so jo kupili. Najbolj pa so užaljeni takrat, ko je knjiga popackana s kavo, vodo, različnimi pijačami, hrano. Veliko knjig večkrat oblepijo, dajo še enkrat vezat, na novo zavijejo. Vsako knjigo prebere mnogo ljudi, zato se knjige obrabijo. Največ ljudje berejo romane, otroci pa knjige Pet prijateljev in Miki Mustra. Če si bralec želi knjigo, ki jo Tržiška knjižnica nima, jo bo vseeno dobil. Knjižnica je razdeljena na tri dele. Prvi oddelek je pionirski in v njem vsak otrok najde nekaj zase. Drugi prostor s knjigami je oddelek za odrasle. Imajo pa še čitalnico. Tam so revije in knjige, ki jih ne izposojajo na dom. Otroke privabljajo z urami pravljic, odrasle pa z različnimi prireditvami. Včasih pridejo skupine majhnih radovednih otrok iz vrtcev na obisk knjižnice. Imajo kombi z imenom "Bibliobus". Z njim obiskujejo bralce, ki so doma v oddaljenih vaseh v okolici Tržiča. Bibliobus ima okrog štiri tisoč knjig. Z računalnikom so si olajšali delo, vse je bolj natančno in točno. Pokazali so nam, kako teče delo na računalniku, in delo v knjižnici . Ml Tržiška knjižnica je pomembno kulturno središče, nemogoče bi bilo našteti vse kulturne prireditve, srečanja z ustvarjalci pisane besede. Pa še to! Tržiški knjižničarji so prijazni ljudje, tudi zato imajo veliko obiskovalcev. Lani so jih zabeležili kar 28 287. Na obisku smo se počutili kot doma. Pa hvala za pogovor; za sok in poli-tanke. Na svidenje! Še pridemo. Sača Bohinc, 6. razred Med Iržiškimi knjižničarji sem bil tudi jaz. Z veseljem sem prisluhnil besedam knjižničark. Veliko zanimivosti so povedale o delu v knjižnici, o odnosu med bralcem in knjigo in o vrednosti knjige. Kot na vseh različnih področjih je tudi tej knjižnici moderni čas prinesel velik napredek. Vso evidenco o bralcih in knjigah vodijo računalniško. ludi jaz sem član Tržiške knjižnice. Z veseljem jo obiskujem plasti v času poletnih počitnic.. Priv rad sem poslušal razlago knjižničark o njihovem raznovrstnem, bogatem delu. "bobra knjiga je kakor domač kruh. Še boljša! Poskusite tudi vi in postanite naš član!" nas vabijo. Aljaž Pogačnik, 6. razred Knjižničar 3anei Bohinec v bi bl i o Kusu von knji c) e. po okolislcib vaseh. Knjižničarka 3ožica Ahačič Danes so bili na obisku pri nas novinarji šolskega 19. a /997 'V v:-: •'v,V': i-ij hotite V/u^Cic JofexakcKO'- rKonhucxMsi? ihoZ-ek. n90j//99/ >' /t XÄ^A^/,6.a V ' -f; • - ^ JL^ 3jJ^,6 ^( LX^^> W^’fyc.jo.c Spe&x.fe.a :i, X, c. cth'«flLcttwHip.a wSUw<>/rtfc - & x'r-cj .n, &art^v«-t, b. ex u SfuJfcu- ^ćc^AArec b 5p?Äx &9Wir»ö?^ (fa. \Wxk ^ , A*AA.b %rjj- TbxplbbUöA'd . I v , WGoilo- FvAKao § J(Y/C g ^ ())jü